110 LET GASILSKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA-MESTO
Uspešna požarna bramba
Tridesetega marca pred 110 leti so na ustanovnem občnem zboru v posebni sobi današnje gostilne So-kol, prisotni soglasno odločili, da od tistega trenutka dalje v Ljubljani živi in dela »požarna bramba«, ki bo varovala premoženje in še posebej živl[enja prebival-cev Ljubljane.
Pred dnevi so proslavili ta visoki jubilej in ob tej prilož-nosti orisali pomembne tre-nutke delovanja društva v teh dolgih HOletih.
Med pobudniki in ustanovi-telji društva je bil Fran Do-berlet, ki je proglašen za očeta slovenskega gasilstva, bil pa je hkrati tudi prvi predsednik Prostovoljnega gasilskega in* reševalnega društva Ljublja-na. Po ustanovitvi tega, su v bližnji in daljnji okolici Ljub-ljane pričeli ustanavljati še druga gasilska društva.
V tistih časih ni bilo lahko biti Slovenec, še težje pa je bilo društvom, ki so delovala v času porajania slovenskih taborov,  ko  so  se  Slovenci pod nemško oblastjo pričeli. boriti za svoje narodnostne, kulturne in etnične pravice.
Tudi gasilsko društvo v Ljubljani se je vključilo v boj za narodnostne pravice. Tako je Ljudevitu Štriclju, društve-nemu načelniku, ki ga so izvo-lili 1899. leta, uspelo usta-noviti gasilski odbor, v kate-rem so bili samo Slovenci.
V tistem času je živel Igna-cij Merhar, zaveden Slovenec
. iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki se je upiral nemški govorici in še posebej nemškemu pove-ljevanju, ki je takrat bilo ob-vezno za vsa takratna društva. Napisal je prvi gasilski va-dnik v slovenskem jeziku, in ko je 1880. leta nastopil s svo-jo gasilsko četo na veliki pro-slavi v Ljubljani, je pogumno poveljeval v slovenskem jezi-ku. Nemško govorečemu živ-
lju je zapiralo sapo, Slovenci pa so navdušeno ploskali. To je pomenilo novo zmago za Slovence, saj so od takrat na-prej vsa slovenska gasilska društva pričela poveljevati po Merharjevem gasilskem va-dniku.
Tudi med vojno in po vojni so se člani tega gasilskega društva aktivno vključili tako v boj proti okupatorju, kot v obnovo porušene dežele, 1949. leta pa je obnovljeno ga-silsko društvo dobilo svoje prostore v stari Cukrarni, kjer jih ima še danes. Skupaj z ob-čino in OK SZDL si prizade-vajo, da bi dobili bolj zdrave in kulturne prostore, v kate-rih bi mlade še uspešneje vzgajali za humano delo - re-ševanje Ijudi in premoženja.
A. V.