Št.JO 05.454)letom. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka, Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 7 Kflfl UD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IDUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% Plačilo cestnin s kartico BANCOMAT m V. ' , 1 Mpinii gKS|i7SS BANICA Di CREDITO DS TREŠTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PETEK, 12. JANUARJA 1996 Na volitve, razen Bojan Brezigar Volitve ali nova Dinije-va vlada, to naj bi bilo sedaj osrednje vprašanje. Odgovor lahko najdemo predvsem v preverjanju volje posameznih strank. Za volitve se v Italiji resnično zavzemata samo skrajni krili, to sta stranka komunistične prenove in nacionalno zavezništvo, ki pa je prav v zadnjih dneh celo omililo slo po volitvah. Vendar pa se vsi zavedajo, da se bo volitvam težko izogniti, kajti stališča dveh zavezništev o ustavnih reformah so si daleč narazen. To pa bo verjetno zadnja faza vladne krize, ki se je začela včeraj. Zaenkrat naj bi predsednik republike Scalfaro po nekajdnevnem posvetovanju ponovno poveril Diniju mandat za sestavo vlade. Včeraj se je kot alternativna možnost sicer pojavilo tudi ime predsednika senata Scognamigha, vendar nič ne kaže, da bi šlo za resen predlog. Ce je torej zelo verjetno, da bo novi mandatar zopet Dini, pa še zdaleč ni jasno, kako mu bo uspelo sestaviti vlado. Ce namreč sedanja tehnična vlada ni mogla obiti težav v medstrankarskih odnosih, ni mogoče zares misliti, da bi Diniju dovolih sestavo nove tehnične vlade ah celo sestavo »pohtične« vlade, ki bi temeljila na pohtični večini, ki pa je v tem parlamentu ni. To pa pomeni, da se je verjetno zgodilo prav tisto, kar je Dini pred tremi dnevi v svojem govoru označeval kot nevaren skok v temo: edino, čemur bi se morah izogniti. Krizi ni videti. izhoda, številke v parlamentu ne dopuščajo nobene stvarne večine, verjetno bo Italija imela novega mandatarja, o možnih ustavnih reformah ni nobenega soglasja. Ce mandatar ne bo sestavil vlade, ki bi razpolagala z večino v parlamentu, bodo volitve neizbežne: najverjetneje marca ah aprila, to je prav sredi mandata evropskega predsedstva, kar je - vsaj v tej oceni so si vsi enotni - najslabša možna varianta Ker pa pohtika ne pozna zgodovine in se torej ne more vrniti v preteklost, res ni mogoče videti veliko drugih alternativ, seveda če ne pride do sporazuma med obema blokoma. Pohtično tega ni mogoče napovedati, razen v primeru, da bi prevladala sinergija interesov za odložitev volitev. Ker - to smo že zapisali - na ita-hjansko politiko ne kaže staviti, tudi te možnosti ni mogoče izključiti. ITALIJA / PO RAZBURLJIVI PARLAMENTARNI RAZPRAVI, KI NI NAKAZALA MOŽNIH PREMOSTITEV KRIZE Dini je odstopil Odpira se obdobje nove politične negotovosti - Predsednik Scolforo bo v ponedeljek začel s posvetovanji RIM - Ministrski predsednik Lamberto Dini je sinoči odstopil, predsednik republike Oscar L.Scalfaro je njegov odstop sprejel in bo v ponedeljek pričel posvetovanja za sestavo nove vlade. Politični izgledi za premostitev krize so zelo nejasni in obstaja stvarna možnost spomladanskih predčasnih volitev. Dini je odstop uradno napovedal v poslanski zbornici in se tako izognil glasovanju o resolucijah, ki so jih predložile skoraj vse stranke, nihče pa si ni prevzel odgovornosti za nezaupnico vladi. Dinijevo usodo je dokončno zapečatila vest, da bo SKP podprla zahtevo desnice po takojšnji vladni krizi. Lider Oljke Prodi je prepričan, da so volitve neizbežne. Tako misli tudi D’Alema, ki pa ne zapira vrata dialogu s Kartelom svoboščin. Berlusconi in Fini sta seveda zadovoljna z vladno krizo, SKP pa je prepričana, da lahko edino volitve razčistitijo sedanjo zmedo. Na S.strani I lira po odstopu I nekoliko nazadovala RIM - Italijanski denani trgi včeraj niso pokazali posebnega vznemirjenja za izid parlamentarne razprave o usodi Dinijeve vlade, tako da je lira ohranila stabilen tečaj z marko, v menjavi z nekoliko ošibljenim dolarjem pa je celo napredovala. Po Dinijevem sklepu, da predsedniku republike potrdi odstop svoje vlade, pa je italijanska deviza nekoliko popustila, saj je marka ob 18.30 glede na tečajnico Banke Italije pridobila več kot dve, dolar pa sedem lir. ■e ČEČENIJA / TALCI SE V ROKAH UPORNIKOV Rahlo upanje v premostitev napetosti med čečenskimi uporniki in rusko vojsko MOSKVA - Po šestintridesetih urah brezuspešnih pogajanj se je položaj v juž-noruskem mestu Pervo-majska včeraj zvečer končno premaknil z mrtve točke. Čečenski uporniki so namreč umaknili talce, ki so jih postaviti kot žive ščite, le malo pred tem pa je poveljstvo ruskih sil ustavilo napredovanje svojih tankov. Nato so se nadaljevala pogajanja s čečenskimi uporniki o iz-pustitivi približno 300 talcih, ki so še v njihovih rokah. Približno 250 do zob oboroženih upornikov v zameno za izpustitev talcev zahteva nemoten odhod v Čečenijo. Čečenski uporniki so včeraj sporočili, da bodo izpustili otroke in zenske, če jim bodo ruske sile omogočile nadaljevanje vožnje. Na 13. strani Srbi množično zapuščajo Sarajevo SARAJEVO, ZAGREB - Iz srbskih predelov Sarajeva se nadaljuje eksodus prebivalcev, ki nočejo vrnitve pod muslimanski nadzor. Ameriški odposlanec Robert Gahucci se je sešel s srbskimi predstavniki in jih skušal pregovoriti, naj ne zapuščajo mesta. Predstavniki Nata zavračajo srbske zahteve, da naj ohranijo nadzor nad njihovimi predeli mesta vsaj do septembra, saj bi to ogrozilo uresničevanje daytonskega sporazuma, ki poteka po natančno določenem umiku. Predsednik parlamenta bosanskih Srbov Momčilo Krajišnik pa je opozoril, da bodo Srbi zapustiti Sarajevo in za seboj požgali vse, če jim mednarodna skupnost ne bo ugodila. V Zagrebu pa je predsednik Tuđman z vetom preprečil izvolitev zagrebškega župana Gorana Graniča, ki so ga predlagala oipozicijske stranke, ki v zagrebški skupščini razpolagajo z večino svetovalcev. Na 12. strani FRANCIJA / VLADARJI V PARIZU, SVOJCI V JARNACU n Slovo od Mitterranda PARIZ - Medtem ko so veliki vsega sveta - prisotnih je bilo kakih 60 vladarjev -v pariški stolnici Notre Dame prisostvovali maši zadušnici, so bivšega francoskega predsednika Mitterranda pokopali v rojstni vasi Jamacu v družinskem krogu. Na njegovo izrecno željo je poleg družinskih članov prisostvovala pogrebni svečanosti tudi njegova nezakonska hči Mazarine z materjo. (Telefoto AP) Nova postavitev SSG Tavčarjeve fantazije Peket je vendar pekel Danes v Primorskem dnevniku Giallombardo se je javil sodnikom Bivši Cratdjev sodelavec Mauro Giallombardo se je po dolgem skrivanju javil milanskim sodnikom, ki so ga včeraj več ur zaslišati in nato izpustiti na stanovanjski pripor. Stran 2 Intervju s Širco (KGS) Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca ocenjuje dogajanja v tej krajevni ustanovi in njene bližnje perspektive. Stran 5 Izšel je Novi Glas Sinoči so v Gorici predstaviti prvo številko Novega Glasa, tednika, ki je nastal po združitvi Novega tista in Katoliškega glasa Stran 8 Proces Coop - sodišče še zaseda Sodišče, ki zaseda od včeraj zjutraj, naj bi v prvih jutranjih urah objavilo razsodbo Stran 8 Dvojno razstavo v muzeju Revoltella Ob dvestoletnici rojstva barona Revoltelle in stoletnici beneškega bienala je tržaški muzej restavriral nekdanje baronovo stanovanje in pripravil likovno razstavo, ki priča o stari vezi med Trstom in Benetkami. Stran 10 NOVICE Prijeli nevarnega mafijca CATANIA - Policija je aretirala 25-letnega France-sca Crisafullija, izredno nevarnega mafijca, ki so ga iskali vse od decembra predlanskim. CrisafiiUi, ki pripada mafijski družini Nitta Santapaola in ki ga obtožujejo mafijskega združevanja ter umora, je bil v stanovanju 34-letnega Francesca Gentileja, ki je že imel opravka s pravico in so ga tudi aretirali. Crisafiilli je bil neoborožen. CONI: Gottai in Pescante morata na zatožno klop RIM - Dne 22. marca se bo začel proces proti predsedniku olimpijskega odbora CONI Mariu Pescan-teju, njegovemu predniku Arrigu Gattaiu in funkcionarju Paolu Vaccariju, ki jih dolžijo zlorabe službenega položaja. V letih 1990-92 naj bi brez natečajev in v brk prednostnim lestvicam dah zapo-sliti 959 oseb, ki niso izpolnjevale zahtevanih pogojev za službo. Kazensko sodišče je uvedno postopek zoper trojico na podlagi pričevanj Emanuele Camerlingo, hčerke nekega funkcionarja Conija, ki je bila takrat na seznamu čakajočih na delo in v posesti vseh študijskih in drugih potrebnih naslovov ter je celo uspešno prestala vstopni izpit, a je kljub temu niso sprejeli, na njeno mesto pa postavali osebo brez vsake specializacije. Umor Alpijeve in Hrovatina: spet zaslišanje gen. Fioreja RIM - Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja z umorom Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina, bi morala v kratkem zaslišati generala Carmineja Fioreja, ki je za časa tragičnih dogodkov poveljeval italijanskemu kontingentu v Somaliji. General je komisiji sicer že poročal lanske spomladi, vendar progresistična poslanka Angela Gritta Greiner pravi, da dokumenti, ki jih ima sedaj na razpolago, v marsičem nasprotujejo temu, kar je Fiore svojčas povedal. Obsodili bivšega ministra AVELLINO - V zvezi z obnovo po potresu leta 1980 so na tri leta ječe obsodih bivšega ministra za Jug, Salverina De Vito, ki je bil tedaj župan v občini Bisacca in ki ga med drugim dolžijo izkoriščanja službenega položaja in poneverbe uradnih aktov. »Ustavil« 50 tovornjakov PIACENZA - Šofer verjetno sploh ni opazil, da je s tovornjaka padel zaboj, ki je zatem povzročil pravo »morijo« velikih in dragih gum za tovornjake (vsaka stane po milijon lir). V zaboju so bila namreč ostro nabrušena rezila za kosilnice, ki so se raztresla po cesti. Zaradi teme in megle jih nihče ni opazil (dogodek se je pripetil nekaj pred 6. uro pred južno izstopno postajo v Piacenzi), na avtocesti je prišlo do pravega kaosa, saj je s praznimi gumami obtičalo okrog 50 tovornjakov. Tri dosmrtne ječe PALERMO - Porotno sodišče v Palermu je na dosmrtno ječo obsodilo tri mafijce, Leoluca Bagarello, Giovannija Scadutija in Giovannija Brusco (slednji je še na prostosti). Obtožujejo jih umora Ignazia Salva, ki naj bi ga mafija odpisala, ker ji ne bi nudil več zadostnih zagotovil. S ■......................1 . ■ 1 i m MILAN / PODKUPNINSKE AFERE Giallombardo se je javil sodnikom Bivši Croxijev sodelavec bo moral poročati o tekočih računih bivše PSI v tujini MILAN - Mauro Giallombardo, bivši tesni sodelavec Bettina Craxija, se je včeraj zjutraj javil milanskim sodnikom, ki so ga novembra lani ukazali aretirati pod obtožbo nedovoljenega financiranja strank. Giallombardo se je javil na milanskem tožilstvu s svojima odvetnikoma Marcom Tropeo in Filip-pom Dinaccijem ter je šel direktno k sodniku za predhodne preiskave Mau-riziu Grigu, ki je bil izdal sodni nalog proti njemu. Pri Grigu se je zadržal dve uri, nakar ga je čakalo zasliševanje še pri tožilcih Francescu Grecu in Udi Boccasini. Proti Giallombardu so bili pravzaprav izdani kar štirje zaporni nalogi. Vsi so zadevali bančne račune v tujini, na katere se je po mnenju sodnikov stekal denar za ilegalno financiranje takratne socialistične stranke. Eden od bančnih računov, ki je še posebno pritegnil pozornost preiskovalcev, je bil račun pod imenom Northern Holding, kamor je Fininvestova družba Ali Ibe-rian oktobra leta 1991 položila deset milijard lir. Sodniki sumijo, da je na ta način Berlusconi financiral Craxijevo stranko, medtem ko Fininvest trdi, da je bil denar namenjen nakupu televizijskih programov od tunizijskega podjetnika Tareka Ben Ammara. Slednji je potrdil Fininvestovo verzijo. V okviru preiskave o računu Northern Holding je milansko tožilstvo poleg za Giallombardija izdalo zaporne naloge tudi za samega Craxija, za Craxijevega prijatelja in sodelavca Giorgia Tradatija in za šefa finančnih služb tujih družb Fininvestovega koncerna Giorgia Vanonija. Istega dne je bil Tradati aretiran, vsi drugi pa so se skrivali v tujini. Da bi pojasnil te prigode, je bil poklican na zaslišanje tudi Silvio Berlusconi kot »ekonomski referent in dejanski “dominus” Fininve-sta«, vendar je bivši predsednik vlade poziv odklonil s političnimi utemeljitvami. Mauro Giallombardo je vsekakor ena od ključnih oseb v sistemu podkupnin, ki ga je razkril sodnijski tim »čiste roke«. Prvič so sodniki izdali proti njemu sodni nalog marca 1993, Giallombardo pa je takrat prvič izginil in se javil sodnikom skoraj eno leto pozneje, in sicer 14. januarja 1994, ko ga je pr- Mauro Giallombardo na arhivski sliki (AP) vic lahko zaslišal sam Antonio Di Pie-tro, ki ga je šel osebno sprejet v varstvo na meji pri Ventimiglii. Giallombardo je bil zaprt v zaporu v Bustu Arsiziu, kjer je med zaslišanji zavrnil vsakršno odgovornost in branil tudi Craxija. Prav v zaporu je prejel še en zaporni nalog, tokrat zaradi afere okrog Eni-monta, za katero je bil 27. oktobra lani obsojen na tri leta in pol zapora. 19. marca 1994 pa so mu bili sodniki naklonili stanovanjski pripor, kar je Giallombardo izkoristil za beg v tujino. Po vrnitvi Giallombarda so še vedno na prostosti na tujem le še trije »veliki skrivači«: eden je sam Craxi, za katerega pa je znano, da živi v Tuniziji, druga dva pa sta že omenjeni Fininvestov funkcionar Giorgio Vanoni in bivši glavni agent zavarovalnice INA v Milanu in bivši Craxijev sodelavec Gian-franco Troielli. Slednjega sodniki iščejo že od 7. oktobra 1992. Bettino Craxi je iz Hamameta »pohvalil« sklep Maura Giallombarda, da se javi sodnikom: »Prav je storil, ko je šel pojasnit svoj položaj,« je povedal po telefonu. V Italiji se skoraj polovica procesov konča z oprostitvijo RIM - Na področju pravosodja so Italijani »rizično ljudstvo«, saj se morajo bolj kot drugi soočati z nevarnostjo krivičnih obtožb, pa tudi krivičnega pripora. Tako izhaja iz enega od poglavij »Poročila Italija 1996«, ki ga je pripravil raziskovalni institut Eurispes in ki bo objavljeno v prihodnjih dneh. Podatek, ki bode v oči, je, da je bila skoraj polovica obtožencev na procesih zadnjih petnajstih let oproščena. Med letoma 1980 in 1994, poroča Eurispes, je bilo kar 43, 94 odstotka obtožencev oproščenih. V absolutnih številkah je število ljudi, ki so se znašli na zatožni klopi, v omenjenih letih znašalo skoraj tri milijone in pol, od teh je bil poldrugi milijon oproščen. K temu je treba dodati, da je bilo kar 313 tisoč obtožencev oproščenih »s polno formulo«, se pravi zaradi neobstojnosti dejanja, katerega so bili obtoženi. Eurispes je tudi analiziral možnosti po krivem obtoženih, da dobijo odškodnino za pristani pripor v zaporu ali stanovanjski pripor. Glede tega obstaja zakon (štev. 117 iz leta 1988), M določa, da mora država »priznati svoje napake in povrniti škodo nedolžnim državljanom.« Med leti 1989 in 1995 je država porabila skoraj 34 milijard lir, da je povrnila škodo 1.671 žrtvam krivičnega pripora. Samo v letu 1995 je država porabila enajst milijard, da je povrnila škodo 619 po krivem priprtim osebam. Odškodnine znašajo poprečno 20 milijonov, medtem ko zakon pred- videva najvišjo možno mejo sto milijonov lir, vendar so to vsoto dosegli samo v redkih izjemnih primerih. Bolj na splošno Eurispes ugotavlja, da je pojav sodnih napak samo »vrh ledene gore«, saj je število primerov, ki se zaključijo z odškodnino, le majhen del primerov sodnih krivic. Raziskovalni inštitut v svojem poročilu navaja tudi razlago dveh izvedencev z nasprotnih taborov. Bivši preiskovalni sodnik Ferdinande Imposimato poudarja, da velik del obtožnic sloni na indicih, se pravi na domnevah, so torej rezultat logičnega sklepanja: to pa seveda odpira pot možnosti napak. Po mnenju odvetnika Carla Taormine pa do napak prihaja predvsem zaradi neravnovesja med tožilcem in branilcem. Poročilo se zaključuje z globalno sliko stanja pravice od nastanka italijanske republike: štirje milijoni Italijanov - pravi Eurispes - so bili v tem času po pomoti vpleteni v »sodni vrtinec«. Zaskrbljujočo sliko italijanskega pravosodja, kakršna izhaja iz poročila Eurispesa, je komentiral odgovoren za vpra-. Sanja pravosodja pri DSL Pietro Polena, po katerem objavljeni podatki potrjujejo globoko krizo italijanskega sodstva. Med vzroke tega stanja je Polena navedel »obubožanje preiskovalne dejavnosti«, tako da vse preveč obtožnic sloni na izjavah posameznikov, poudaril pa je tudi nujnost skrajšanja postopkov za odškodnino, še posebno, ko gre za šibke subjekte. PADOVA / ZARADI SNEŽNIH NEVIHT V ZDA SE NEKA PRIČA Ni JAVILA RIM / AFERA SISDE-DI PIETRO Proces proti Andreottiju odložen za en teden Sodno obravnavo bodo nadaljevali v Palermu - Dosmrtni senator tudi včeraj prisoten PADOVA - Snežni viharji, ki že nekaj dni pestijo nekatere predele Združenih držav, so včeraj botrovali enotedenski odložitvi procesa proti dosmrtnemu senatorju Giuliu Andreottiju. V sodni dvorani zapora Due Palazzi v Padovi bi morali namreč včeraj kot pričo zaslišati newyorškega odvetnika in bivšega okrožnega tožilca Richarda Martina, ki pa mu je slabo vreme onemogočilo polet v Italijo. Včerajšnje zasedanje sodnega dvora, ki mu predseduje Francesco Ingargiola, je tako trajalo le nekaj minut. Predsednik je sporočil, da se bo proces, na katerem je Andreotti obtožen sodelovanja z mafijo, nadaljeval 18. t.m. v Palermu, tokrat ne v »avli-bunkerju« v zaporu Ucciardone, pač pa v sodni palači v dvorani, ki jo bodo posebej opremili za proces. Potem ko je v Padovi imel glavno besedo mafijski skesanec Tommaso Buscetta, bodo v Palermu nadaljevali z zasliševanjem prič, ki jih je sklical javni tožilec. Giulio Andreotti je bil tudi včeraj prisoten na obravnavi, še prej pa, kot je njegova navada, je šel k maši v cerkev Ognissanti v središču Padove. Z razliko od srede, ko se je po procesu dolgo zadržal z novinarji, pa včeraj ni hotel dati nobenih izjav. Pač pa so se vnele polemike okrog Andreottijeve trditve, da naj bi mafijski skesanci govorili tisto, kar jim sugerira neznani šepe-tavec, pri čemer je dosmrtni senator sel tako da- leč, da je celo navedel ime enega od možnih »šepetavcev«: to naj bi bil sam Pino Arlacchi, verjetno največji poznavalec in preučevalec mafijskega pojava, zdaj pa progresistični poslanec in podpredsednik parlamentarne komisije za boj proti mafiji. Skupina kakih dvajsetih progresističnih parlamentarcev, med njimi vodja poslanske skupine Luigi Berlinguer, je ostro reagirala na Andreottijeve »lažne in ustrahovalne« besede in notranjega ministra pozvala, naj okrepi varnostne ukrepe za Arlacchija in njegove družinske člane. Arlacchi je med drugim napisal knjigo o procesu proti Andreottiju, v kateri pa se je skliceval izključno na sodne akte. Na sliki (telefoto AP) Giulio Andreotti se rokuje z javnim tožilcem na procesu Guidom Lofortejem. Desnica napada D’Alemo Scotti pa ni vedel ničesar BRESCIA - V okviru preiskave o vohunski akciji SISDE na rovaš Antonia Di Pietra sta javna tožilca Salamone in Bon-figli včeraj zaslišala bivšega agenta obveščevalne službe Roberta Napolija in nekdanjega notranjega ministra Vicenza Scottija. Napoli, ki ga je civilna agentura odslovila leta 1993 in je zdaj funkcionar ministrstva za javna dela, je potrdil, da so mu nadrejeni naročili zbiranje zaupnih podatkov o delu vseh članov milanske sodne ekipe »Ciste roke«, a tudi drugih tožilcev vzdolž Italije, pripomnil, da v Di Pietrovem dosjeju ni bilo nič takega, kar bi bilo uporabno proti njemu, a v isti sapi zatrdil, da za nobeno ceno ne bo razodel, kdo se skriva za imenom Achille, po katerem je poimenovan dosje. »To vsekakor ni Achille Ser-ra,« je pribil rekoč, da je Achille »vir informacij, ki je nastal in bo usahnil z menoj«. Scotti se je od Sisdeje-vega vohunjenja povsem ogradil, češ da zanj ni vedel, »sicer pa sem ministrsko mesto zapustil ravno junija 1992, zato je mogoče, da me o tem niso uspeli pravočasno obvestiti«. Bivši minister je poudaril, da bodo že sodniki preverili, ali je bil morda kršen 6. ustanovni člen Sisdeja, ki le-temu nalaga dolžnost, da o svojem delu obvezno poroča notranjemu ministru, sicer pa povedal, da je tudi sam postregel sodstvu z gradivom, ki mu olajšuje preiskavo. Afera je seveda sprožila nekaj nasprotujočih si političnih reakcij. Medtem ko senator Zelenih Mauri-zio Pieroni zahteva likvidacijo vseh tajnih služb, pa glasniki Forze Italia in Nacionalnega zavezništva branijo SISDE, češ da je žrtev politične zarote iz vrst Demokratične stranke levice. RIM - Ministrski predsednik Dini je sinoči dokončno odstopil, potem ko je predsednik republike Oscar L.Scalfaro na predvečer novega leta zavrnil njegov odstop ter poslal vlado pred parlament. Državni poglavar, ki je formalno sprejel Di-nijev odstop, je moral tokrat spoštovati voljo parlamenta (v tem primeru poslanske zbornice), kjer se je ustvarila številčna večina (Kartel svoboščin in SKP) v podporo takojšnji vladni krizi. Scalfaro je v skladu z ustaljeno ustavno prakso pozval Dinija, naj ostane v Palači Chigi za izpolnjevanje tekočih dolžnosti. Kvirinal bo v ponedeljek začel posvetovanja za sestavo nove vlade (prva sta na prvi predsednik senata Carlo Scognamiglio in predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti) z namenom, da jih čimprej po možnosti zaključi. Dini je vsekakor v tem trenutku glavni kandidat za mandatarja, čeprav so politične perspektive po včerajšnjih dogajanjih dokaj meglene in nejasne. Pred formalnim odstopom je Dini na kratko sklical vladno sejo, na kateri so ministri vzeli na znanje premierovo odločitev ter jo soglasno podprli. Drugih izbir seveda res niso imeli. Premier se je odpravil na Kvirinal nekaj minut pred dvajseto uro. Srečanje s predsednikom republike je bilo nenavadno dolgo (trajalo je kar poldrugo uro), čeprav je Scalfaro že na letalu, ki ga je iz Pariza peljalo v Rim, zvedel, da so se zadeve v poslanski zbornici Dinijev odstop odpira nejasne politične izglede Na sliki predsednik vlade Lamberto Dini (telefoto AP) zapletle in da je Dinijeva tehnična vlada ostala brez politične podpore, torej z edino perspektivo takojšnjega odstopa. Politične stranke previdno čakajo na Scalfaro-va posvetovanja, širi pa se prepričanje, da so volitve sedaj res neizbežne, čeprav ostaja odprt datum volitev. Za takojšen razpust poslanske zbornice in parlamenta ter za volitve marca je edino Stranka komunistične prenove, medtem ko se stališča ostalih strank razlikujejo, tako glede datuma volitev, kot tudi nove vlade in ustavnih reform. Zmeda je, kot vidimo, precejšnja in je ne bo lahko kar tako premostiti. Iz VVashingtona, kjer se mudi na obisku, se je sinoči oglasi voditelj Oljke Romano Prodi. Rekel je, da predstavlja odstop Dini j e ve vlade v teh pogojih poraz za vse stranke v parlamentu, ki se tega res nimajo kaj veseliti. Niti Gianfranco Fini in Fausto Bertinotti, je dejal Prodi, ki od tega ne bosta imela prav nobenih koristi. Vladna kriza v začetku italijanskega predsedovanja Evropski zvezi pomeni veliko škodo za ugled Italije v Evropi in v svetu, je še dejal lider leve sredine, ki se že dalj časa zavzema za junijske volitve. Prodi je znova izrazil popolno nasprotovanje vladi širokega za- vezništva med progresi-sti, desnico in Ligo, češ da bi taka koalicija le povečala zmedo na politični sceni. Da so volitve za vogalom, so prepričani voditelji Ljudske stranke, medtem ko je Massimo D’Alema manj pesimist, čeprav je tudi on mnenja, da predstavljajo volitve po Dinijevem odstopu precej realno in realistično možnost. O tem in še o marsičem sta se na sinočnjem sestanku pogovarjala tudi VValter Veltro-ni in Gianfranco Fini, ki pa novinarjem nista hotela razkriti vsebine tega njunega razgovora na štiri oči. Po Dinijevem formal- nem odstopu se je pozno zvečer znova oglasil tudi Silvio Berlusconi, ki je zadovoljer. z odstopom premiera, še vedno pa verjame v možnost širšega sporazuma za ustavne in institucionalne reforme. Lider Kartela svoboščin dobro ve, da se bo v kratkem znašel na zatožni klopi zaradi korupcije in da obstaja velika nevarnost, da bi proces proti njemu sovpadal z volilno kampanjo. Dinijeva vlada je bila imenovana sredi lanskega januarja. Vsi ministri, vključno s predsednikom, so bili strankarsko neodvisne osebnosti, v glavnem tehniki in strokovnjaki raznih resorjev. Živčni četrtek z resolucijami in brez nezaupnice vladi RIM - Odstop ministrskega predsednika je posledica živahnega, a hkrati tudi zelo živčnega političnega četrtka. Skoraj vsi so se sestali z vsemi, vse večje poslanske skupine so predložile lastne politične resolucije, nihče pa si ni vzel odgovornosti za nezaupnico vladi, katere usoda je bila dokončno zapečatena y zgodnjih popoldanskih urah. Propadli so vsi poskusi dialoga med levo in desno sredino, do ključnega preobrata pa je prišlo, ko je komunistični voditelj Fausto Bertinotti napovedal, da bo SKP podprla stališče Kartela svoboščin, s katerim sta Gianfranco Fini in Silvio Berlusconi ponovno zahtevala vladno krizo. Usodni četrtek za Dinijevo vlado se je začel z zelo dolgim političnim vrhom desničarske koalicije, med katerim so "grmički" bivše Krščanske demokracije skušali prepričati Finija in zlasti Berlusconija, da nekoliko omilita stališče do Dinija in njegove vlade. Njihova prizadevanja so obrodila le polovični uspeh. Kartel svoboščin se je odpovedal možnosti vladne nezaupnice (zanjo se je skoraj do zadnjega seveda ogreval lider Nacionalnega zavezništva), pač pa je ubral pot resolucije, ki sicer v nekoliko omiljenih tonih zahteva odstop vlade kot politični predpogoj za morebitni dialog o "velikih reformah". Dokument so ■ li vsi desnosredinsk telji, od "jastrebov" do "golobic". Kmalu zatem so se sestati tudi voditelji poslanskih skupin Prodijeve Oljke. Na seji, ki jo je vodil VValter Veltroni, so se sporazumeli za razčlenjeni dokument, ki v bistvu vsebuje vse najpomembnejše zahteve levosredinske koalicije, od mirnega prestanka evropskega semestra Vse do junijskih volitev. Oljka ne zapira vrat dialogu z Berlusconijem o ustavnim reformah, je pa mnenja, da bi vladna kriza mdčno otežkočila to soočenje. Z vsebino resolucije so seznanili tudi Prodija, ki je na potovanju v ZDA. Da bo Diniju trda predla so že med zasedanjem Oljke napovedali poslanci Zelene liste, ki so sicer potrdili podporo politični strategiji leve sredine, so bili pa mnenja, da mora Dihi takoj odstopiti in s tem odpreti pot prepotrebnemu razčiščenju. Zeleni nimajo za sabo veliko poslancev, njihovi glasovi v podporo vladnemu kabinetu pa bi bili še kako potrebni. Podporo tehnični vladi je tedaj odrekla tudi Severna liga. Umberto Bossi je sicer skoraj do zadnjega previdno (ali pilatovsko) čakal na razvoj dogajanj, ko je ugotovil, da je Diniju zmanjkala večina, se je tudi sam odločil za lastno politično resolucijo. V njej Severna liga daje absolutno prednost federalizmu in novim odnosom med Severom in Jugom ter v nasprotnem primeru grozi z odcepitvijo severnih dežel. Natanko to, kar je "senatur" povedal v sredo v poslanski zbornici. Diniju je, po umiku zelenih, zmanjkala še podpora množice poslancev Severne lige, medtem ko je Stranka komunistične prenove že predložila svoj dokument, s katerim zahteva takojšnji odstop premiera in hkrati čimprejšnje parlamentarne volitve. Komunistom ni uspelo zbrati dovolj podpisov za nezaupnico, Bertinotti in strankin predsednik Arman-do Gossutta pa sta že pred Nejasni izhodi iz vladne krize RIM - Politične stranke so dokaj soglasno pozitivno ocenile zadržanje Lamberta Dinija, ki je s čutom odgovornosti sprejel na znanje nastali položaj. Zelo različne pa so ocene strank glede faze, ki se odpira z Dinijevim odstopom in gredo od pesimizma D’Aleme in Bianca do optimizma Buttiglioneja in Casinija. Poglejmo, kaj so najvisji politični predstavniki povedali takoj potem, ko je Dini najavil svoj odhod na Kvirinal. Massimo D’Alema (DSL): Vladna kriza otežkoča položaj in približuje perspektivo volitev. Jasno je, da bi bilo teže iti na volitve, ko bi še imeli vlado. Odgovornost za krizo nosi desnica in še posebno skrajna desnica, ki ne kaže pripravljenosti na dialog za reforme in močno pogojuje Berlusconija. Možna sta samo dva izhoda: ali volitve ali sporazum o reformah. Tretje poti ni: ali bo prevladala volja po reformah, ali pa bodo zmagali veti skrajne desnice. Volitve pa ne predstavljajo rešitve. S sedanjim sistemom obstaja nevarnost, da spet ne bomo imeli večine, ki bi bila sposobna vladati. Silvio Berlusconi (FI): Po Dinijevem odstopu se lahko nadaljuje dialog med političnimi silami, da bi lahko sestavili »vlado dobre volje«. Stranke morajo najti dogovor o ustavnih reformah pa tudi o najpomembnejših ukrepih nove vlade. Predsedniku Diniju je treba priznati odgovornost in korektnost ter se mu zahvaliti za opravljeno delo. Zdaj pa se je treba lotiti osrednjega vprašanja: kako modernizirati obliko države. Gianfranco Fini (NZ): Zdaj mora položaj oceniti državni poglavar. Po odprtju krize bo moral najprej vzeti na znanje nastali položaj, nato pa odpreti posvetovanja, da bi ugotovil, ali obstajajo pogoji za sestavo nove vlade, ali bo nasprotno treba predčasno razpustiti parlament. Umberto Bossi (Severna liga): Na igri je zdaj Scalfaro. Treba bo preveriti, ali obstaja možnost nove faze in ustavodajne skupščine. Ali bi vstopili v vlado »širokih dogovorov? Vse bo odvisno od programa. Nisem čarovnik, da bi lahko predvidel, kaj se bo zdaj zgodilo. Gerardo Bianco (Ljudska stranka): To je kriza v temi. Evropski semester smo si zaigrali. Ne vidim najmanjše možnosti obnovitve dialoga. Odgovornost nosi Pol svoboščin, ki je igral na koži Italije. Pred Evropo pa smo se blamirali. VValter Veltroni (Oljka): Odpira se zelo težka kriza. Zdaj bomo ugotavljali resnične namene političnih sil. Ce ne bo dogovora o reformah, bodo volitve neizogibne. Fausto Bertinotti (SKP): Spet je bila vzpostavljena demokratična zakonitost. Brez naših pobud bi danes ne imeli Dinijevega odstopa. Zdaj pa je treba čimprej na volitve, ker država potrebuje jasnost in soočenje o programih. Rocco Buttiglione (CDU): To ni kriza v temi, ker jo razsvetljujejo stališča različnih političnih sil, kakršna so izšla iz parlamentarne razprave. Pierferdinando Casini (KDC): Dini je potrdil, da dialog med poloma obstaja in da ga njegova vlada nikakor ni nameravala ovirati. dnevi napovedala, da bo SKP odprla akršno koli nezaupnico, le da bo Dini dokončno zapustil Palačo Chigi. nih večernih glasovanj, saj je imela Fini jeva in Berlusconijeva resolucija, s podporo komunistov, že vnaprej žago-tovoljeno večino v zbornici. "Grmički" CCD in CDU so poskusili še zadnje posredovanje, srečali so se z Dinijem in z skoraj vsemi vidnejšimi političnimi voditelji, nekdo je tudi telefoniral predsedniku republike, ki se je ravno vračal iz Pariza, kjer se je udeležil Mittrandovega pogreba. Vladna usoda pa je bila, kot rečeno, tedaj že dokonč- no zapečatena. To je med prvimi ugotovil sam Dini. ki je nekaj: pred 17.uro sporočil Scalfaru, svojim najožjim sodelavcem in liderjem leve sredine ter baje tudi Bossiju, da je tehnična vlada prišla na zadnjo postajo. Nekaj minut pred 18. uro je Dini svoj odstop neuradno sporočil tudi predsednici zbornice Irene Pivetti in ji napovedal, da se bo odrekel vsem resolucijam ter se takoj po kratki napovedi odstopa odpravil na Kvirinal. Nekaj minut po 18.mi je predsednica odprla večerno zasedanje zbornice, Dini je govoril manj kot deset minut, ko je napovedal odstop so mu zaploskali le poslanci SKP in Nacionalnega zavezništva. TRST / GLAVNI DR2AVN1 PRAVDN1K Sodstvo kože vse stare hibe in težave Kriminal se medtem dobro prilagaja novim zahtevam časa - Pretura dela pred paralizo TRST - Pomanjkanje sodnikov in drugega osebja, počasnost sodstva, nespremenjene težave, ki lahko negativno vplivajo na delovanje sodne uprave, medtem ko se kriminal razvija in hitro prilagaja zahtevam in potrebam Časa: poročilo, ki ga je podal glavni državni pravdnik v Trstu Antonio Baiti in ki velja za vso deželo, nikakor ni spodbudno in ima precej stičnih točk s poročili, ki so jih ob odprtju novega sodnega leta (uradna otvoritev bo jutri zjutraj) imeli v preteklosti. Baiti, ki je začasno prevzel mesto Do-menica Malteseja, ki je nedavno Sel v pokoj, je svoje trditve podkrepil s številkami, ki so bolj zgovorne od kakršnegakoli razglabljanja: 30. junija lani je bilo 25 sodnikov in namestnikov državnega pravdnika manj, kar znaša celih 17 odstotkov. Nic boljše, ali celo Se slabše, so razmere med upravnim osebjem: manjka ga za 27%. Kot konkreten primer je Baiti navedel pre-turo za delo v Trstu, kjer se posamezne pravde lahko zavlečejo Sitir ali pet let, za nove obravna- ve pa določajo konec prihodnjega leta: na pre-turi je paC en sam človek. Pomanjkanje ustreznih struktur gre v korak s težavami, do katerih prihaja posebno v Trstu in v Vidmu. Ko je govoril o razširjenosti kriminala v okrožju, se je glavni pravdnik Baiti Se posebej zaustavil pri tribunalu za mladoletne, ki je dejansko pred popolno paralizo, saj ne more kriti vseh naraščajočih potreb, ki prihajajo na dan. Poseben poudarek je Baiti namenil tudi prepovedani trgovini: preko meje z Avstrijo in Slovenijo tihotapijo orožje, mamila in razstrelivo. Povečalo se je tudi prekupčevanje z mamili, a tržišče je vse bolj v rokah tujcev. Brez bistvenih premikov pa so področja, ki lahko vzbujajo veliko družbeno zaskrbljenost: število umorv se niža, narašča število ropov in primerov izsiljevanja. Baiti se je zlasti zaustavil pri nenamernih umorih, do katerih prihaja zaradi kršenja določil o varnosti na delovnem mestu: od skupno 233 mrtvih na delu v enem letu jih je bilo v naši deželi 20. Narašča tudi število prekrškov, ki jih je Baiti označil kot padec legalnosti v civilni družbi, in sicer namerni steCaji (v TolmeCu so se veC kot podvojili) ter podkupovanja: v teku je 176 procesov zaradi podkupovanja, a 53 še Caka na pričetek. Iz Vidma pa so opozorili na težave, s katerimi se srečujejo, ko imajo opravka s prekrški proti javnim upravam, še posebno ko gre za zakupe: podjetniki nočejo sodelovati. Tradicionalno srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja ČEDAD - V soboto, 20. januarja, bo v hotelu Matajur v Kobaridu 26. tradicionalno Srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja, ki ga prirejajo župani občin Bovec, Kobarid in Tolmin ter vodstvo Upravne enote za Tolminsko. Na srečanju, ki ga bodo popestrili s kulturnim sporedom, bo spregovoril predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč, (r.p.) KOROŠKA / V DEŽELNEM ZBORU Bitka za manjšinski mandat bo težavna Ljudska stranka za virilista in proti polnovrednemu mandatu - VVakounig: »Nezadostna ponudba« CELOVEC - Bitka za polnovredno zajamCeneno zastopstvo v koroškem deželnem zboru, kot ga zahtevata slovenska narodna stranka Enotna lista in Narodni svet koroških Slovencev, bo nadvse težavna. Ljudska stranka je namreč napovedala, da je pripravljena manjšini dati virilni, ne pa polnovredni mandat; - zastopnik manjšine bi potemtakem imel besedo in morda glasovalno pravico le v zadevah, ki se tičejo manjšine. Toda tudi virilni mandat koroškim Slovencem še zdavnaj ni zagotovljen. Socialdemokrati so namreč proti viri-listu in ponujajo integrativni zastopst-veni model v obliki sodelovanja zastopnika manjšine v pododborih deželnega zbora in s pravico govora v deželnem zboru, svobodnjaki pa slej ko prej povezujejo zastopstvo manjšine z njeno številčnostjo. Predlog Ljudske stranke je zaenkrat izhodiščna pozicija, kajti tako glede glasovalne pravice kot tudi glede vprašanja, na kakšen način naj bi bil prišel virilist v deželni zbor, je še »marsikaj nejasno in je stvar pogajanj z ostalimi strankami v koroškem deželnem zboru.« je na tiskovni konferenci poudaril novi predsednik kluba poslancev Ljudske stranke v koroškem deželnem zboru Ferdinand Sablatnig. Deželni politik je na tiskovni konfe-» renči nadalje opozoril, da obstajajo glede oblike izvolitve oz. imenovanja virilista različna mnenja tudi znotraj slovenske narodnostne skupnosti. Zveza slovenskih organizacija (ZSO) da je za integrativni model socialdemokratov. Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista pa za samostojen in avtonomen manjšinski mandat. Sablatnig je zato menil, da bi Slovenci morali najprej oblikovati stališče o tem vprašanju, prav tako bo to potrebno tudi med političnimi strankami na Koroškem. Prve odločitve naj bi padle vsekakor še pred poletjem. Predsednik EL Andrej VVakounig je v prvi reakciji ponudbo virilnega mandata označil kot »nezadostno« in poudaril, da EL zahteva »rešitev, ki ustreza evropskim trendom in ki nikakor ne gre v smer omejevanja kompetenc zastopnika manjšine«. Hkrati je napovedal, da bo EL v prihodnjih tednih in mesecih vodila pogovore tako na deželni kot tudi na zvezni ravni (potrebna je namreč sprememba zvezne ustave), da bi politike vseh strank le še prepričala o potrebi polnovrednega manjšinskega mandata v koroškem deželnem zboru. Enotna lista je s tem v zvezi strankam že posredovala model polnovrednega zajamčenega manjšinskega zastopstva v obliki dodatnega 37. mandata (v koroškem deželnem zboru je trenutno 36 poslancev in poslank). Model sta izdelala priznana strokovnjaka za ustavno pravo Pemthaler in Ohlinger, predvideva pa izvohtev slovenskega poslanca ali poslanke v okviru deželnozborskih volitev, pri Čemer pa bi vsi volilci na dvojezičnem ozemlju Koroške imeli pravico, da z dodatnim volilnim lističem izvolijo kandidate/ke, ki se potegujejo za manjšinski mandat. Kandidatura je povezana s priznavanjem k slovenski narodnostni skupnosti. Ivan Lukan Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 28 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 — Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, faz 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG POLITIKA / RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KGS IVOM ŠIRCO POSVET / SUNIA-SICET-UNIAT »Želim, da bi bili vsi skupaj bolj realisti« »SSk je implicitno izbrala opozicijo, korektnost SKP« Stanovanja so čedalje dražja 50.000 podpisov za referendum O dogajanjih na glavni skupščini Kraške gorske skupnosti, na kateri je bil za predsednika potrjen Ivo Sirca (na sliki) iz skupine Demokratov, smo doslej slišali različna mnenja in stališča. Od predsednika Sirca smo želeli naprej zvedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo na "usodni" seji 20. decembra lani. Skupščina je imela precej bolj zapleten potek, kot je bilo mogoče predvidevati. Temu so botrovala številna nerešena vprašanja, ki so bila jasna že nekaj mesecev, saj se je z novo politično sliko po zadnjih volitvah spremenilo tudi prizorišče KGS. V skupščino so prišli novi svetovalci, izraz neodvisnih teženj in pa krajevnih kartelov. Te realnosti ni bilo več mogoče postavljati v stare kalupe strank, še manj pa uporabljati preživelih metod formiranja konsenza. Skozi celo preteklo leto sem večkrat v skupščini opozarjal na nujnost, da se tako ali drugače skupine formirajo, saj je sicer sploh onemogočena vsaka pravilna politična dialektika, kje pa še izbira. Je vaš poziv naletel na rodovitna tla? Nekatere skupine so naposled le določile svoj profil ter komaj v zadnjih dneh pred skupščino začele z razgovori, ne da bi se vnaprej oblikovale dokončne rešitve. Osebno nisem sodeloval pri teh razgovorih ali pogajanjih, tako da za lete vem le posredno. Glede nove večine je bilo po mnenju vseh zaželjeno, da bi obsegala Demokrate, Ljudsko stranko, Slovensko skupnost in pa Stranko Komunistične prenove (22+5+8+5) skupno torej solidno večino 40 svetovalcev na 50. Kaj pa se je potem zgodilo? Potem ko je bilo doseženo okvirno soglasje o programu, je SSk zahtevala zase mesto predsednika, in to na ultimativen način, na kar ostali niso pristali. Ko smo na skupščini prišli do točke, ki je predvidevala izvolitev predsednika, je SSk zahtevala odložitev seje, kar je skupščina z veliko večino zavrnila. SSk je nato sejo zapustila in dnevni red je šel svojo pot. SSk obtožuje Demokrate, da so jo hote izključili iz upravnega odbora. Ali to odgovarja resnici? SSk ima vso pravico, da se poteguje za katerokoli vodilno ali vidno mesto, in to kjerkoli. Ima tudi vso pravico, da izbere med večino in opozicijo. Ko ni bilo ustreženo njihovi zahtevi po predsedniškem mestu, so svetovalci te stranke raje sejo zapustili in implicitno izbrali pot opozicije. Nobenega izključevanja torej, kvečjemu trmasto in nepremišljeno samoizključevanje. Podobno kot SSk razmišlja tudi Stranka komunistilčne prenove. Kaj menite o odnosih s to stranko? Položaj SKP je bistveno različen in resnično upam, da bomo v kratkem lahko pozitivno rešili ta problem. Z izpadom SSk je po oceni Ljudske stranke predvidena večina postala preveč levo usmerjena in je zadnji moment postavila večinsko skupino Demokratov pred alternativno izbiro. Zaradi nenadnega razvoja dogodkov in pa vsedržavne in deželne stvarnosti, so Demokrati izbrali večinsko partnerstvo z LS. Resnici na ljubo moram povedati, da se je SKP glede KGS ravnala povsem korektno, zahtevala soočenje o programih ter ni postavljal nikakršne prejudiciale ne nad po- litično sestavo večine in niti nad razdelitvijo mest. Takoj po ponovni izvolitvi ste izrazili upanje, da se bodo znani spori čimprej rešili z željo, da bo vodstvo KGS odraz čimbolj široke večine. Ste še tega mnenja? Menim, da sta tako SSk kot SKP bistveni politični komponenti teritorija, nad katerim se odvija dejavnost KGS. Poleg tega je naša ustanova pred tako važnimi izbirami za svoj obstoj, razvoj in pa razvoj celega kraskega teritorija, da je široka politična večina ključnega pomena. Za tako večino sem se vedno zavzemal in se bom dosledno še naprej, ob največjem spoštovanju pristojnosti in usmerjenosti drugih. Politika je v tem trenutku nekoliko zasenčila realne probleme KGS, na katere stalno opozarjate. Mislimo na Kraški park, na vprašanje združevanja gorskih skupnosti in še bi lahko naštevab. Kaj menite o tem? Ne strinjam se s to oceno, saj je tudi politika važen in realen problem, večkrat pa politični konflikti, ki se na zunaj pokažejo tako ali drugače, skrivajo velika razhajanja v strateških in pa vsebinskih izbirah. Resnično upam, da smo še dovolj preudarni, da lahko ocenimo, kaj je za kraški teritorij in za kraš-kega človeka potrebno, kaj pa pogubno. V tej optiki bomo lahko tudi pravilno odločali glede preustroja naše ustanove, glede pogojev za ustanovitev kraškega parka in glede smotrne uporabe sredstev iz zakona 16 itd. Ob vseh teh ključnih vprašanjih, ki se že leta vlečejo brez rešitev, imamo sedaj kolikor toliko solidno deželno večino, ki ustrezne ukrepe lahko sprejme. Pa še končno misel oziroma voščilo? Od nas vseh bo odvisno, da bodo ti ukrepi kolikor se da našim ljudem naklonjeni. Želim si le, da bi pri tem vsi bili kar se da realisti, da ne bomo kasneje ugotavljali, kako smo zamejci samozadovoljni, ko deklarativno postavljamo zahteve, ne da bi se zamislili o njihovi uresničljivosti. S.T. Deželna vlada bo korenito preuredila in preustrojila svojo direkcijo za gradbeništvo, ustanovila organizem ad boe za sprotno preverjanje stanovanjske stiske v Furla-niji-Julijski krajini, vendar - vsaj zaenkrat - s posebnim ozirom na tržaško pokrajino, ter globoko revidirala dosedanje predpise o stanovanjskih gradnjah, ki jih vsebuje zakon št. 75 iz leta 1982 in so potemtakem hudo zastareli, saj ne ustrezajo stvarnosti. Te obveze je izrekel deželni odbornik za gradbeno stroko in tehnične storitve Roberto De Gioia med včerajšnjim zasedanjem v kongresnem centru na Pomorski postaji, ki so ga priredile sindikalne organizacije stanovanjskih najemnikov SUNIA, SIGET in UNIAT. Namen posveta, pri katerem so sodelovali poleg drugih deželna svetovalca SKP Roberto An-tonaz in Elena Gobbi, tržaška občinska odbornika Gianni Pecol Comi-notto in Umberto Drossi Fortuna, predsednik Tržaškega avtonomnega zavoda za ljudske hiše (IACPT) Giuseppe Erri-quez, predstavniki osrednjih sindikatov CGIL, CISL in UIL, pa še množica občanov, je bil, obrazložiti pomen zbi-ranja podpisov pod peticijo, ki zahteva oklic vsedržavnega referenduma za pravičnejše določevanje najemnin oziroma stanarin, za zagon stanovanjskih gradenj v korist manj premožnih slojev prebivalstva in za ublažitev davčnega pritiska na posest prve hiše oziroma Z zasedanja na Pomorski postaji (foto KROMA) stanovanj ter hkrati za navitje davkov na nezasedena stanovanja. V ta namen so v petih mesecih zbrali Ze 50.000 podpisov, to pa pomeni, da jih manjka le še malo. Na zasedanju je bil seveda govor tudi o specifičnosti stanovanjske problematike v naši deželi in še posebno na Tržaškem, kjer je vprašanje sila kočljivo. V zadnjem času se je nekaj sicer zboljšalo, za kar gre zasluga sodelovanju med mestno vlado, zavodom IACP in deželno upravo, na podlagi katerega bo mogoče v razmeroma kratkem času pridobiti skoraj 400 novih stanovanj, vseeno pa bo za premostitev stanovanjske krize potrebnih še veliko naporov. Treba bo, denimo, skušati pomesti s špekulacijami, za kar je nujno potrebno preprečiti popolno libera- lizacijo stanarin, po drugi strani pa tudi razčistiti mehanizme, ki o(ne) mo-gočajo potrebnim družinam, da pridejo do ljudskega stanovanja. Lani je bilo vloženih v ta namen v tržaški občini 1.720 prošenj, v miljski 61, v devinsko-nabrežinski 24, v dolinski 15, v zgoniški 6 in v repentabrski 4, dejstvo pa je, da je postal ta postopek v zadnjih časih vse težji. Zavod IACP je edini, ki zagotavlja ljudem znosne cene, posebno še zdaj, ko se bliža zapadlost tako imenovanih pravičnih stanarin, torej tudi nevarnost stanovanjskih izgonov, in bodo najemnine krepko narasle. V mestu, kjer se rodi vsako leto manj otrok, raste pa število starostnikov z bedno pokojnino, je takšno stanje zelo zaskrbljujoče. POZIV / INDUSTRIJSKIH IZVEDENCEV SKORAJ POVSEM UNIČIL TRI AVTE NOVICE Delovišča prilagoditi varnostnim predpisom Ministrski svet je 24. novembra lani podaljšal rok, do katerega so podjetniki dolžni prilagoditi delovišča predpisom o varnosti in zdravju delojemalcev, ki jib vsebuje državni zakonski odlok št. 626 iz leta 1994. Obrtniki, mali in veliki industrij ci, togovci, pa še drugi zainteresirani, a tudi sindikati, so zaprosili za nekatere popravke v dekretu, tisti pa, ki so osebno poklicani za spoštovanje zakona, torej svobodni tehniki, se sploh še niso oglasili. Zakaj ne? To se vprašuje tudi zbornica industrijskih izvedencev za tržaško pokrajino, ki naglasa, da si delodajalci brez zaslombe tehnikov ne morejo pomagati glede na hudo zapletenost predpisov. Ti odrejajo namreč kar najbolj temeljit pregled vsega delovišča kot takega, strojev in aparatur, ki so v njem, dalje električnih, ogrevalnih in termoventilacijskih naprav, protipožarnega sistema, alarmnih aparatov, ergonometričnih problemov, pa še - med drugim -vprašanj glede zadostne razsvetljenosti in prez-račenosti prostorov ter prave stopnje vlage. Vse to seveda veliko stane, opozarjajo industrijski izvedenci, ki skušajo izoblikovati takšen cenik, ki bi ustrezal realnosti ter obenem obvaroval delodajalce in tehnike pred možnim rizikom. Omenjena zbornica tudi svari podjetnike, naj nikar ne nasedajo lažnim tehnikom, ki bi jim svoje storitve ponudili za mali denar. V tem primeru delodajalec ne bi bil v sozvočju z zakonom, to pa bi drago plačal, ker bi homa-tije prišle na dan šele ob uradni kontroli oziroma celo šele v primeru bolj ali manj hude nesreče pri delu. Industrijski izvedenci torej pozivajo k previdnosti in prevenciji. Tovornjaka ni mogel ustaviti V vzvratni vožnji je peljal po Ul. del Castello, pri Sv. Justu Po Ul. del Castello je vozil v vzvratni vožnji, peljal je material za neko gradbeno podjetje, ki dela tam v bližini, na Trgu San Cipriano. Nekaj metrov po vojaškem poveljstvu, ob križišču z Ul. delle Monache, je tovornjak nenadoma začel drseti, šofer ga nikakor ni mogel ustaviti in škoda je bila tu. Se sreča, da se nihče ni poškodoval. Na desni strani so bila parkirana štiri vozila, tri je skoraj povsem uničil (med njimi dva draga mercedesa). Tovornjak je enega od avto- mobilov povsem zagozdil med zid, za katerim je samostan, ter cementne bloke, s katerimi so otežili žerjav, ki ga podjetje uporablja pri gradnji. To je tudi ustavilo tovornjak, sicer bi verjetno zdrknil še na spodnjo ulico. Gasilci, ki jih je pri vsej operaciji vodil Aliano Mu-sina, so najprej odstranili enega od mercedesov, nakar so z žerjavom umaknili tudi precej poškodovani peugeot, in naposled še drugi mercedes, tako da so tovornjak odpeljali na trg pred katedralo. Obvestilo v zvezi z bencinskimi kuponi Tržaška trgovinska zbornica opozarja, da bo danes nepreklicno zapadel rok, do katerega lahko občani vložijo prošnjo za letošnjo tranšo bencinskih kuponov po znižani (neobdavčeni) ceni. To velja seveda za tiste, ki bonov še niso nikdar dobili, oziroma one, ki so medtem zamenjali avtomobil. Prošnje bo sprejemal ustrezni urad (Uffi-cio Benzina Agevolata) v Ul. Valdirivo 2/b še danes od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.15. Kupone za letos bodo začeli razdeljevati 22. januarja, boni za lansko leto pa bodo veljavni še do 21. januarja. j5 (' ■ Sporočilo IRRSAE Deželna ustanova IRRSAE sporoča, da so včeraj objavili na oglasni deski inštituta lestvico natečaja za dodelitev devetih mest pomožnega šolskega osebja na omenjenem inštitutu. Prometna nesreča pri Banih Na državni cesti 202 pri Banih sta se včeraj poškodovala 83-letni Vinicio D’Agnolo in njegova prav toliko let stara žena Silvia Novelli. Zakonca, ki stanujeta na Opčinah, Narodna ulica 174, sta bila v avtomobilu, ki ga je oplazil neki tovornjak. Novellijeva je sama prišla iz poškdovanega avtomobila, soproga pa so rešili le s pomočjo gasilcev. Bil je tudi huje poškodovan, v katinarski bolnišnici so ga zaradi močnega udarca v prsa sprejeli na kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh. Novellijevi so ugotovili le razne odrgnine in bo okrevala v 15 dneh. NOVICE Prošnje za prispevke na skrbstvenem področju Tržaška pokrajina sporoča, da zapade 31. januarja rok za vlaganje prošenj za prispevke iz javnih sredstev na podlagi deželnega zakona 59/86. Gre za podpore ustanovam, združenjem in organizacijam, ki se na pokrajinski ravni ukvarjajo s socialno pomočjo prizadetim in nepokretnim. Zadevna okrožnica je na vpogled od ponedeljka do petka med 7.40 in 19. uro pri vratarjih pokrajinskih sedežev na Trgu V. Veneto in v Ul. S. Anastasio. Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na pokrajinski urad za načrtovalno službo in skrbstvene dejavnosti v Ul. S. Anastasio 3/3 (tel. 3798465, 3798422, 3798544) od 9. do 13. ure ob delavnikih (razen ob sobotah) ter od 15. do 17. ure ob ponedeljkih in Četrtkih. Srečanje o problemih alkoholikov na zdravljenju V naši deželi je 370 klubov alkoholikov na zdravljenju, ki izpolnjujejo nadvse dragoceno in koristno vlogo na področju boja proti alkoholizmu, za svoje pomembno delo pa niso povsem deležni vse pozornosti s strani javnih uprav, zlasti kar zadeva finančne prispevke. V tem stavku bi lahko strnih misel predsednika združenja klubov dr. Fran-cesca Ranija, ki se je včeraj sestal z deželnim odbornikom za zdravstvo Giampierom Fasolo. Slednji je poudaril pomen združenja, ki bo imelo 20. t.m. svoj občni zbor, ter dejal, da se bo Dežela po sedanji preosnovi zdravstva in premostitvi finančnih težav, ki so z njo povezane, lahko učinkoviteje posvetila specifičnim sektorjem, kot je sktor boja proti alkoholizmu. Sosič in Jankovičeva drevi na Retequattro Marko Sosič in Eleonora Jankovič, režiser in pevka Tavčarjevega dela Pekel je vendar pekel bosta gosta današnje TV oddaje »Tema v dvorani« po Rete-quattro. Med gosti bosta tudi Sergio Fantoni, ki nastopa te dni v Cristallu, ter pevec Goran Kuzminac, ki bo drevi nastopil v gledališču Miela. Prekinitev dobave vode za Prebeneg Dolinska občinska uprava sporoča, da bodo danes od 9. do 13. ure prekinili dobavo vode za Prebeneg zaradi del pri povezavi novega vodovodnega omrežja na rezervoar. Pet začasnih delovnih mest v Devinu-Nabrežini Pokrajinski urad za delo (Ul. F. Severa 46) bo 15. in 16. januarja med 8.30 in 12. uro sprejemal prijave za udeležbo pri izboru petih delovnih moti, ki jih potrebuje devinsko-nabrezinska občinska uprava. To so strojepisec z obvladanjem slovenščine in kompjuterskoga dela (6-meseCna pogodba), strojepisec v posesti zdravstvene knjižice (6 mesecev), strojepisec (6 mesecev), delavec za vzdrževanje cest in zelenic (12 mesecev) in kvalificirani zidarski delavec (12 mesecev). Kandidati morajo imeti potrdilo o brezposelnosti, delovno knjižico in diplomo nižje srednje šole, prijaviti pa morajo tudi lanski osebni dohodek in, Ce treba, družinski Ust. ZNANSTVENO RAZISKOVANJE KULTURNE POBUDE Miramarski center odslej pod UNESCO Slavnost ob uradni predaji poslov 1 (MHetnica filma v predavanjih strokovnjakov Sinoči že prvo srečanje Miramarski center za teoretsko fiziko bo odslej naprej deloval pod okriljem organizacije OZN za vzgojo, znanost in izobraževanje UNESCO, medtem ko je do sedaj sodil v okvir dunajske Agencije za atomsko energijo (IAEA). Včerajšnje slavnostne predaje poslov so se udeležili vidni predstavniki obeh uglednih mednarodnih znanstvenih ustanov, med katerimi seveda sodi tudi miramarska. Generalni direktor UNESCO Federico Ma-yor Zaragoza je izrazil veliko zadovoljstvo, da je tržaška ustanova prišla v okvir OZN, ter obljubil nove investicije za njen še dodatni razvoj. Na svečanosti je spregovoril tudi ravnatelj dunajske Agencije Hans Blix, ki je napovedal, da bo IAEA še dalje sodelovala z Miramarom in gmotno podpirala njegovo zelo dragoceno delovanje. Center za teoretsko fiziko potrebuje letno za svoje dejavnosti približno trideset milijard lir, od katerih jih kar 25 prispeva italijanska vlada. Miramarski center je bil ustanovljen leta 1964, med glavnim pobudniki njegovega rojstva je bil Nobelovec Ab-dus Salam, ki je bil tudi njegov dolgoletni direktor. Njegovo mesto je sedaj prevzel argentinski znanstvenik Miguel Angel Virasoro, ki poučuje na rimski univerzi. Tudi Virasoro je na včerajšnji prireditvi izpostavil velike dosežke miramarske ustanove in njene velike razvojne perspektive. Včerajšnja slavnost v miramarskem centru (f. KROMA) S predavanjem univerzitetnega profesorja Giampiera Brunette se je sinoči (na sliki-foto KROMA) pričel ciklus strokovnih predavanj o 100-letni zgodovini filma. Pobude so sad sodelovanja med Inštitutom Gramsci, tržaško Univerzo, krožkom Cap-pella Underground in festivalom ”Al-pe-Adria“. Brunet-ta je predaval o nastankih in razvojih nemega filma. Prihodnje predavanje (vsa srečanja bodo v konferenčni dvorani liceja Galilei) bo 31.januarja, ko bo prof. Francesco Cosetti govoril o klasični dobi zgodovine filma. Zna- ni filmski kritik Lino Mi-cicche bo 7.februarja govoril o obdobju neoreliz-ma v italijanski filmski umetnosti. V Cappelli Underground bodo v tem sklopu v prihodnjih dneh predvajali nekatere najbolj znane italijanske filme. OPČINE / CERKEV SV.JERNEJA Božične v izvedbi zbora Hrast V niz letošnjih prazničnih koncertov sodi tudi nastop mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba v openski župnijski cerkvi (foto KROMA). Koncert, ki so ga dober-dobski pevci izvedli v soboto, 6. januarja, je ob božični zasnovi programa želel ponovno naglasiti tudi pomen orgel na tovrstnih prheditvah. Na pobudo krajevne župnije sv. Jerneja so namreč popravili stare cerkvene orgle, na katere je na sobotnem koncertu kot solist igral znani organist Hubert Bergant. Doberdobski zbor je vodil Hilarij Lavrenčič. GOSTOVANJE / 2PZ IVAN GRBEC POSTAVILI BODO OBELEŽJE V ROJSTNEM KRAJU Škedenjske pevke v Poljanu Pred Časom je ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja z uspehom nastopil v kraju Foljan, kamor ga je povabilo italijansko združenje za presaditev organov v sklopu pobud, ki jih v tem kraju, pa ne samo tu, organizira Glasbeno združenje »Alpe Adria«, ki goji in vzdržuje stike s pevskimi in glasbenimi ustanovami pokrajin naše dežele. Prvi nastop zbora je bil več kot uspešen, saj ga je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem, pevci in pevke novoustanovljenega domačega zbora »Gruppo Corale Elianico« pa so ga povabili na svoj prvi koncert, ki je bil v soboto, prav-tako v Foljanu. Naše pevke niso vedele, da bo imel večer taksno razsežnost, da bodo poleg komaj ustanovljenega zbora Elianico, nastopili še drugi zbori, kot zbor dijakov nižje srednje šole »Filippo Corridoni«, zbor »Edi Forza« iz Staranzana ter zbor »Angelo Capello Begliano«. Srečanje in nastop teh zborov je bila enkratna priložnost za medsebojno spoznavanje, za ške-denjski zbor pa tudi priložnost, da so poslušalce in pevce ostalih zborov seznanili s slovensko pe- smijo, da so povedali, da tu v teh deželi živimo, delujemo in ustvarjamo tudi Slovenci. Na večeru so se pevke, ki jih z uspehom vodi Boža Hrvatic, predstavile s štirimi pesmimi, med katerimi je požela največji uspeh pesem »Griček na vrtu« Rada Simonitija. Nastop je poslušalce tako navdušil, da so morale med nastopom, nato pa med družabnostjo, ki je večeru sledila, zapeti še vrsto slovenskih pesmi, ki so odeležence večera še posebno očarale. S tem nastopom je zbor iz Skednja lahko navezal stike z vrsto zborov, ki delujejo na tem območju naše dežele. Neva Lukeš Prof. Jožetu Peteilinu v spomin V začetku marca bo potekala dvajsetletnica njegove smrti Prejeli smo in objavljamo: »Četrtega marca 1996 bo poteklo dvajset let od tistega mrzlega tržaškega večera, ko so v Kulturnem domu v Trstu igrali Franka VVedekinda »Pomladno prebujenje«. Igro si je tisti večer ogledal tudi Jože Peterlin, dolgoletni spremljevalec predstav tržaškega Slovenskega narodnega gledališča, radijski ustvarjalec, režiser, vzgojitelj, narodni buditelj in sploh vsestranski kulturni delavec, ki se je z rodne Dolenjske preselil najprej v Ljubljano, kjer je doštudiral in se posvetil kulturnemu delu, nato pa se leta 1945 umaknil pred revolucijo čez mejo in se ustavil v Trstu, kjer je postavil temelje kulturnemu delu in vzgoji mladine na Tržaškem. Na poti domov s predstave, katere recenzijo je morda v mislih že zasnoval, je omahnil na mrzlem asfaltu, zadet od srčne kapi. Po dvajsetih letih Jože Peterlin še vedno živi v naših spominih. Tudi njegovo delo še traja in bo trajalo, dokler bomo Slovenci živeli na tem lepem koščku slovenske obale od Milj do Devina. Njegovi prijatelji, sodelavci in učenci se bomo spominu Jožeta Peterlina oddolžili s trajnim obeležjem v njegovem rojstnem kraju. V lepi cerkvici sv. Janeza na Malem Vinjem vrhu nad Be- lo Cerkvijo, tik nad domačijo Peterlinovih, bomo pomagali dokončati obnovitvena dela, ki so se začela pred mnogimi leti. Poskrbeli bomo za vsaj delno notranjo obnovo v dogovoru z gospodom župnikom. Prepričani smo, da bi tudi Jože Peterlin bil za tako konkretno in koristno obeležje. Ce je Dolenjska dala Primorski človeka, ki je toliko žrtvoval za slovenstvo v naših krajih, je pravično, da se ji mi oddolžimo z materialnim darom, ki bo pričal o naši hvaležnosti. V preddverju pod zvonikom bomo postavili ploščo, ki bo z napisom pričala, da smo dar za obnovo cerkve dali primorski Slovenci v spomin na Jožeta Peterlina ob dvajsetletnici njegove smrti. Ko bodo dela dokončana - predvidoma bo to spomladi - bomo prhedili izlet do cerkvice in gospoda župnika Jožeta Nemaniča prosili, da ob tej priložnosti daruje tam mašo. Vse, ki bi radi prispevali svoj dar za obnovo cerkvice pri Šentjanžu, prosimo, da ga nakažeta na tekoči račun Društva slovenskih izobražencev št. 5005 pri Zadružni kraški banki ali da ga osebno izročite na našem sedežu, Ulica Donizetti 3, vsak dan (razen sobote-nedelje) med 9. in 13. uro. Vsem vnaprej prisrčna hvala! Pobudniki SSG / KULTURNI DOM Danes premiera igre Pekel je vendar pekel Tavčarjevo delo doživelo krstno izvedbo v sezoni 58/59 Igra Pekel je vendar pekel Josipa Tavčarja je doživela krstno izvedbo v sezoni 1958/59 v režiji Jožeta Babiča in pomenila dokončno uveljavitev tržaškega dramatika. Zaradi nagrad na Sterijinem pozorju (Jožko LukeS za igro, Jože Cesar za scenografijo), za tedanji.čas razkošne uprizoritve in inovativne vsebine je ostala v zavesti kot najpomembnejše Tavčarjevo delo. Nova uprizoritev je poklon avtorju, poznejšemu umetniškemu vodji in dolgoletnemu predsedniku upravnega sveta, kot taka pa del slovesnosti ob petdesetletnici SSG. Režiser Marko Sosič je skušal besedilo prebrati neobremenjeno, kot pričevanje o nekem drugem, sicer našem, a nikoli njegovem svetu. Ta odmik mu je omogočil oblikovanje odrske fantazije, ki se prelevi v okrutni strip našega vsakdana. Vloge, ki so jih nekoč oblikovali Jožko Lukeš, Štefka Drolčeva, Modest Sancin, Miha Baloh, Mira Sardočeva in Bogdana Bratuževa, oživijo Livij Bogateč, Lidija Kozlovič, Lučka Počkaj, Stojan Colja, Dušanka Ristič in operna pevka Nora Jankovič, katere sodelovanje je nadvse pomembna obogatitev predstave. Njene pesmi je. napisal Marij Čuk, uglasbil pa Aleksander Vodopivec. Sceno si je zamislil Branko Drekonja, kostume Marija Vidau, koreografijo Ksenija Hribar, lektor je bil Jože Faganel. Na sliki Livij Bogateč in Lidija Kozlovič. ri k vIVVI • ::: u Jutri sklepni del uspele mestne ekološke pobude Liga za zaščito okolja (Lega per 1’ambiente) sporoča, da bo jutri tretji na sporedu del ekološke akcije ”Ma-l’aria“, s katero naravovarstveniki znova opozarjajo na pereč problem onesnaževanja zraka v mestnem okolju. Tudi v Trstu so ekologi pred nekaj meseci delili bele rjuhe (skupno so jih razdelili skoraj štiristo), ki so jih potem ljudje razobesili na okna in baloke. Kmalu zatem so lahko preverili belino rjuh in stopnjo onesnaženosti zraka. Jutri ob 9.30 se bodo naravovarstveniki zbrali na sedežu v Ul.Battisti 2, od koder bodo krenih na pohod, med katerim bodo na šipe nepravilno parkiranih avtomobilov v centru mesta postavili nalepko z nedvoumnim napisom "Tvoja olika je nepravilno parkirana". Liga za zaščito okolja ugotavlja, da v našem mestu zelo narašča število neolikanih avtomobilistov, ki nepravilno parkirajo vozila in ki se sploh ne menijo za pravice pešcev oziroma vseh meščanov. V Dolini pridno preurejajo sedež društva V. Vodnik VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 12. januarja 1996 TATJANA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 9.00 - Luna vzide ob 23.40 in zatone ob 10.40. Jutri, SOBOTA, 13. januarja 1996 VERONIKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 1014,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, nebo oblaCno, morje mirno, temperatura morja 10,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Castro Silva, Jasmine Verona, Jesica Dagri. UMRLI SO: 84-letna Olga Milloni, 95-letna Antonia Alagna, 81-letni Angelo Pribetti, 82-letna Santina Pitacco, 84-letna Ines Železnik, 96-letna Anna Delben, 72-letni Pietro Reginato, 88-letni Francesco Ramani, 74-letna Giuseppina Suc, 81-letni Renato Comar, 92-let-na Maria Rivoli, 65-letni Guido Schiavon, 78-letni Antonio Svevo, 77-letna Maria Ferro, 89-letni Euge-nio Accerboni, 87-letna Clorinda Bernich, 88-letna Cesira Cramaccini. LEKARNE Od PONEDELJKA, 8., do NEDELJE, 13. januarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) Sedež dolinskega KD Valentin Vodnik končno doživlja dolga leta pričakovano preureditev: že dalj časa je namreč vaško društvo moralo za svojo dejavnost iskati drugačna prizorišča svojim pobudam. To je sicer privedlo do mnogih koncertov in recitalov na. znameniti vaški K'luži in v cerkvici sv. Martina, kar je nedvomno obogatilo krajevno kulturno življenje. Urejen in predvsem uporabljiv sedež pa je eden od bistvenih pogojev za dobro delovanje vsake organizirane sredine. Društvena dvorana bo za dalj časa zaprta zaradi temeljnih popravil, med- tem pa se bo delovanje KD Valentin Vodnik začasno preselilo v prostore stare občine, kjer je do nedavnega imel sedež poštni urad. Da bi vaje moškega in dekliškega pevskega zbora, seje društvenega odbora in še drugih vaških skupin lahko nemoteno potekale, so elani KD Valentin Vodnik primerno osvežili pritlične prostore v stari srenjski stavbi, v kateri se nahaja tudi značilna dolinska torkla. Naš Mario Magajna je v svoj objektiv ujel utrinek večdnevnega čiščenja in popravljanja, ki so ga opravili prav med minulimi prazniki. (dam) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - Ilovensko Stalno Gledališče Josip Tavčar PEKEL JE VENDAR PEKEL Režija: MARKO SOSlC PREMIERA Danes, 12. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED A titll Slovensko Stalno Gledališče Roberto Leopardi ZLOBNI ZA KI RAKI SPET NAPADA Lutkovna predstava V nedeljo, 14. t. m., ob 11. uri - OTROŠKA MATINEJA! TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 18.35, 21.45 »Underground«, r. Emir Kusturica. EKCELSIOR - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer. EKCELSIOR AZZURRA- 16.15, 18.20, 20.05, 22.00 »Guantanamera«, r. Juan Carlos Tabio. AMBASCIATORI 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Ace Ventura - Missione Africa«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdo-ne, i. Veroni :a Pivetti. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.00 »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.50, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Gašper«, r. Števen Spielberg. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Orge bestiali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Vacanze di Natale '95«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi, Luke Perry. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Smoke«, r. Wayne VVang in Paul Au-ster, i. VVilliam Hurt, Har-vey Keitel. LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.15 »Clockers«. r. Špike Lee. M PRIREDITVE MLADINSKI DOM BOLJUNEC priredi BOŽIČNI KONCERT jutri, 13. t. m., ob 20. uri v domači cerkvi. Spored: ženski cerkveni pevski zbor Boljunec s tamburaši KD F. Prešeren, cerkveni pevski zbor italijanskih vernikov iz Boljunca, otroški pevski zbor O.S. F. Venturini, cerkveni pevski zbor iz Re-pentabra, božična misel prof. Nada Pertot, nagrajevanje božičnega ex tempo- 6 SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 13. t. m. na srečanje z arh. JANO VALENČIČ iz Londona, ki bo govorila na temo: SLOVENCI V LONDONU IN NJIHOV PRISPEVEK K PROCESU OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE ( razlaga in ilustracije dokumentarne razstave). Začetek ob 18.30. GODBENO DRUŠTVO Viktor Parma iz Trebe prireja v nedeljo, 14. t.m., ob 17. uri novoletni koncert v Prosvetnem domu na Opčinah. KD KRAŠKI DOM in ŽUPNIJSKA SKUPNOST REPENTABOR s sodelovanjem Sklada Mitja Cuk vabita na predavanje dr. Martine Tomori na temo: KAKO VAROVATI NASE DRUŽINE. Predavanje bo v torek, 16. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu. PD SLOVENEC BorSt-Zabrežec vabi, ob priliki vaškega patrona sv. Antona, v sredo, 17. t. m., ob 20.30 na KULTURNO PRIREDITEV. Sodelujeta: MePZ Slo-venec-Slavec pod vodstvom Danjela Grbca in dramska skupina PD Slovenec z veseloigro v domačem narečju TA PRELEPA SPOMLADANSKA LJUBEZEN, režija Boža Hrvatic. Ponovitev v nedeljo, 21. t. m., bo 17. uri. S ČESTITKE Včeraj je naš PATRIK iz Boljunca praznoval 20 let. Obilo sreCe v šoli in v življenju mu želijo starši, nonoti in brat Danjel. Na Pesku hišica stoji, v njej ZAIRA VIĐALI svoj 20. rojstni dan slavi. Veliko zdravja, sreCe in uspehov v nadaljnjem študiju ji iz srca voščijo vsi, ki jo imajo radi. LARA je na svet prijokala, starše je osrečila, Arona razveselila. Veliko zdravja in uspešnih dni ji želijo stric Milan, Gordana, Erika, Elizabeta in pranona Marija. Danes praznuje RIGO GOBBO svoj 50. rojstni dan. Vse najboljše in še na mnoga leta mu želi SKD Slavec. ffl___________IZLETI SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 21. t.m., smučarski izlet na Monte Elmo - San Candido. Informacije in vpisovanje tel. 299798 od 17. do 20. ure. SK DEVIN organizira v nedeljo, 14. t.m. smučarski izlet na Trbiž z možnostjo tečaja. Urnik odhoda, vpisovanje in informacije Bruno 220236 ali Franc 200782 ob večernih urah. SK BRDINA priredi avtobusni izlet v nedeljo, 14. t. m. v Trbiž. Odhod avtobusa ob 6.30 iz OpCin. Na razpolago je še nekaj mest. Tel. št. 040/ 212859 ali 299573. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne šole je na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu v Ul. Frausin 12, za otroške vrtce pa tudi v posameznih vrtcih. Rok zapade 28. februarja 1996. MALI OGLASI tel. 040-361888 NA OPČINAH oddam v najem stanovanje primerno za pisarniške prostore v Ul. Alpini. Za informacije tel. na št. 213564 od 8. do 9. in od 18. do 20. ure - Milic. URADNICO/tipkarico z znanjem slovenščine in ita- MALI OGLASI IN RAZNA OB«MVO £š%‘,£7& od ponedeljka do petka 08 SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-tli. Voldinvo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 lijanšCine zaposlim. Tel. od 13. do 14. ure na št. 632686. ZELO rada bi se zaposlila kot prodajalka v katerikoli stroki. Urnik po dogovoru. Tel. št. 828251. PRODAM avtomobil Fiat 126 silver v odličnem stanju.Tel. št. 229224. PRODAM Fiat Uno 45, letnik '86 v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Tel. št. 578323. PRODAM Lancia Fulvia v odličnem stanju. Tel. št. 229314 ob uri kosila. ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. št. 823293 v večernih urah. PRODAM hišo, 110 kv.m z dvoriščem v Boljuncu, staro 24 let. Tel. št. 228390. PRODAM hišo v gradnji - tretja faza z zemljiščem v Križu pri Sežani. Tel. na št. 040/228597. BIVŠI vinograd primeren za vrt 1.800 kv. m v bližini vasi oddajam. Tel. št. 229126. PIVNICA III. Generazio- ne v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 24. t. m. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milic. PAHOR Mario je odprl •osmico v Jamljah. Toci belo in crno ter nudi domač prigrizek. PRISPEVKI V spomin na Gino Kralj daruje Elisabetta Colautti 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Lucijana Vidau, ob 3. obletnici smrti, daruje žena Jolanda 30.000 lir za Zadrugo Ban, 30.000 lir za SKD Grad in 40.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih. V spomin na Ivanko Ukmar vd. Husu daruje Mara Versa 25.000 lir za FC Primorje. V spomin na Lojzko Ukmar vd. SardoC daruje Edi Kemperle 20.000 lir za FC Primorje. N.N. daruje 65.000 lir za SKD Tabor. Ob obletnici smrti drage mame Mile SosiC daruje Božica z družino 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Regino Ko-bau, Magdo kralj in Angela Sulcica darujeta Milka in Berto Švab 50.000 lir za DPZ Vesna. V počastitev spomina Jankove mame Marije Gruden daruje družina Vec-chiet 50.000 lir za KD Vigred - Sempolaj. V spomin na Darka Čoka darujejo Silvestre in Anamarija Glavina z družinama 50.000 lir, Landi in Bruna Cok 50.000 lir, Milka in Karlo Cok 30.000 lir in Marija in Vanda Lukša 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Marije Vodopivec darujeta Elda in Inko 30.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom. V isti namen darujeta Anica in Albin 20.000 lir za Balinarski sekcija Kraški dom. Namesto cvetja na grob Marije Lazer vd. Bric darujeta Miranda in Aleksander Kokoravec 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Karla Calzi darujeta Milena in Oskar Grgič (PadriCe 52) 25.000 lir za KD Slovan. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 8 Petek, 12. januarja 1996 GORICA NOVICE Danes na Goriškem tajnik CISL Sergio D’Antoni Danes se bo na Goriškem mudil glavni tajnik sindikalne zvez CISL Sergio D’Antoni. Prihaja na povabilo deželnega vodstva sindikata in raznih združenj, ki delujejo v okviru te organizacije, zlasti združenja ANOLF, ki je prav te dni priredilo v Kulturnem domu ciklus afriških filmov. Prvi javni nastop D’Antonija bo prav v Kulturnem domu, kjer bo ob 11. uri imel srečanje z dijaki višjih srednjih šol in sicer na temo sožitja in boja proti rasizmu. Ob 12.30 se bo udeležil odprtja razstave Enaki in različni (Ugnali e diversi), ob 17.30 pa bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice sodeloval na posvetovanju o gospodarskih vprašanjih "Zaposlovanje in razvoj”. Bertinotti bo govoril v Tržiču 19. t.m. Deželno vodstvo Stranke komunistične prenove obvešča, da je bilo srečanje s Faustom Bertinottijem, napovedano za danes v Tržiču, odgodeno za teden dni. Bertinotti bo govoril v petek, 19. t.m. ob 20.30 v kinodvorani Excelsior. Odgoditev srečanja je v zvezi z dogodki v rimskem parlamentu. Razstava o gledališčih le še do nedelje 14. t.m. Razstava "Teatrini di carta, teatrini d’autore” v prostorih nekdanjih zaporov na gradu bo odprta samo še do nedelje, 14. trn. Zanimivo razstavo so pripravili na pobudo Deželnega centra za animacijo, v sodelovanju z Občino in Deželno ustanovo za gledališko dejavnost. Med eksponati si lahko ogledamo tudi nekaj zelo zanimivih stvaritev iz sredine in konca prejšnjega stoletja in precej sodobnejših papirnatih gledališč. Oglede razstave je od delavnikih med 9.30 in 12.30 ter od 14. do 17. ure, ob praznikih pa od 10.30 do 12.30 ter od 14. do 18. ure. Oskar Beccia razstavlja v občinski knjižnici v Ronkah V občinski knjižnici v Ronkah bodo drevi ob 18. uri odprli samostojno razstavo del slikarja Oskarja Beccie. Razstavo prireja občinska komisija za slovensko manjšino v Ronkah, v sodelovanju z društvom Jadro, pokrovitelj pa je Občina. Razstava bo odprta do 26. januarja. Naj ob tem opozorimo še na dva dogodka, ki se bosta zvrstila v Ronkah: 18. januarja bo v knjigami II Segnalibro (ul, Carducd 21, predstavitev knjige B.V. Lisjaka Slovensko pomorsko ribištvo, predvajali pa bodo tudi dokumentarec Dorice Makuc Od Križa do Stivana. Mestni redarji se zahvaljujejo Poveljstvo mestnih redarjev se tudi preko našega Časopisa javno zahvaljuje vsem občanom, posameznikom in podjetjem, ki so se redarjev spomnili ob letošnjem "prazniku Befane" in ki so na "postojanko” pred znano gostilno "Al Cavallino” prinesli darila. Danes ob 18. uri v konferenčni dvorani Palače hotela v Gorici promocija ponatisa knjige MARKETINŠKA ZASNOVA PODJETJA Srečanja se bo udeležil avtor prof. dr. Gabrijel Devetak in predstavniki gospodarskih zbornic in sponzorjev. Spregovoril bo tudi prof. Joško Savli. STATISTIČNI PODATKI Ob koncu 1995 nas je bilo le še 37.828 V enem letu 228 občanov manj Enaintridesetega decembra so na Občini potegnili Crto v registrih, kjer vodijo podatke o gibanju prebivalstva. Zal so številke tudi tokrat v rdečem: Gorica je v enem letu spet izgubila lepo število občanov, zdrknili smo krepko pod 38.000. Število občanov s stalnim bivališčem je bilo 31. decembra lani (po podatkih občinskega statističnega urada) 37.828, oziroma za 228 enot manjše kakor ob koncu leta 1994. Po podatkih istega urada je bilo v občini 17.811 moških in 20.017 žensk, torej kakih deset odstotkov več žensk. Z izjemo treh mesecev (julij, november in december) je bilo število prebivalstva stalno v upadanju. V omenjenih treh mesecih pa se je število rahlo povečalo. Najgloblji negativni saldo so zabeležili v februarju, ko se je število prebivalcev zmanjšalo kar za 56 enot. Razmerje med številom rojenih otrok in številom umrlih je še zmeraj večje kakor 1: 2. V letu dni se je v občini rodilo 234 otrok, umrlo pa je 559 občanov. Niti zelo živahno priseljevanje (v enem letu se je v občino priselilo 718 oseb) ni moglo izenačiti negativnega salda med rojenimi in umrlimi občani. Iz občine se je izselilo 621 oseb. Pozitivni saldo bi na tem področju znašal 97 oseb. Glede smrtnih primerov velja zabeležiti podatek, da je bila umrljivost znatno višja med ženskami (305), kakor med moškimi (254). Žensk je sicer tudi za dobrih deset odstotkov veC. Pri migracijskih tokovih je razmerje sledeče: priselilo se je 422 moških in 296 žensk, izselilo pa 317 moških in 304 ženske. Kar zadeva novorojenčke pa je razmerje med spoloma skoraj uravnovešeno: rodilo se je 119 fatkov in 115 deklic. Ge se bo nižanje števila prebivalstva nadaljevalo tudi v prihodnje z enakim ritmom, bo Gorica ob koncu stoletja, oziroma tisočletja imela manj kakor 37 tisoč prebivalcev, od katerih bo dobra četrtina starejša od 65 let. Podatek bi veljalo vsekakor upoštevati ob načrtovanju posegov na socialnem področju, oziroma z drugo besedo: manj vrtecev in šol, veC domov za starejše občane in veC drugih objektov za potrebe te skupine prebivalstva. 3 milijone ton blaga V tržiškem pristanišču Portorosega so lani pretovorili skoraj tri milijone ton blaga in za 27 odstotkov presegli promet, ki so ga zabeležili v letu 1994. Približno osemdeset odstokov od omenjene količine se nanaša na prispele pošiljke, dvajset odstotkov pa na odpremo blaga. Pomembno je pri tem dejstvo, da so tolikšen rezultat dosegli brez subvencij, oziroma posebnih olajšav. GORICA / SINOČI PREDSTAVITEV ČASOPISA Novi Glas je že stopil med bralce Nastal je po združitvi Novega lista in Katoliškega glasa - Predstavitev v Trstu Z Novim Glasom v novo leto je naslov uvodnega Članka v prvi številki novega tednika, ki ga je začela izdajati zadruga Goriška Mohorjeva. Prva številka, ki obsega osemnajst strani v formatu v kakršnem je izhajal Katoliški glas, je od včeraj tudi med bralci. Sinoči so Časopis, ki je nastal po združitvi tednikov Novi list in Katoliški glas, kar je zapisano tudi v glavi, predstavili na srečanju v dvorani goriškega pokrajinskega sveta. Pot novega Časopisa med bralce na obeh straneh meje, na Goriškem, Tržaškem in v Benečiji, je bila kar v prijetni in predvsem številčni druščini. Po krajšem nagovoru predstavnika zadruge Goriška Mohorjeva, Tavčarja je spregovoril predsednik dr. Damjan Paulin, ki je naglasil, da se z novim Časopisom, ki je sicer nastal po združitvi dveh, ki sta izhajala pol stoletja, nadaljuje na Goriškem stoletna tradicija na specifičnem področju publicistike. Izdajanje Časopisa je za Goriško Mohorjevo, ki se je doslej ukvarjala predvsem z izdajanjem knjig svojevrsten izziv. "Časopis bo informativnega in formativnega značaja” in njegova vloga bo bistveno različna od dnevnika, je še pojasnil dr. Pavlin, ki je povedal, da bo kljub temu Časopis namenjen širokemu krogu bralcev, saj bo segal na različna področja, posebno pozornost pa posvečal krajevni problematiki. Glavni urednik Časopisa je dr. Andrej Bratuž, ki je v slovenščini in zatem s kratkim povzetkom v italijanščini povedal, da bodo vodilna načela po katerih se bodo ravnali slovenstvo, demokracija, politični pluralizem, krščanski etos, narodnoobrambna politika v zamejstvu in evropska misel. Zavrnil je strahove in pomi- sleke o preveliki laičnosti ali poudarjeni verski vsebini ter se zahvalil vsem, ki so veliko naporov vložili, da je načrt uspešno opravil pot od zamisli do oblike Časopis. Z novim zanosom in vidno ganjenostjo se nove naloge loteva odgovorni urednik dr. Drago Legiša, ki se vrača v Gorico, kjer je pravzaprav začel svojo dolgo pot dela v novinarstvu. Časopis bodo ustvarjali štirje mladi novinarji in publicisti in številni zunanji (in dosedanji) sodelavci. V Gorici bosta delala Jurij Paljk in Danjel Devetak, v Trstu pa Erik Dolhar in Ivan Žerjal. Prvo številko so natisnili v tiskarni Budin, za grafično podobo pa je poskrbel Studio Krea. Srečno pot je novemu Časopisu zaželela predsednica SSO Marija FerletiC. Danes bodo Novi Glas predstavili v Trstu. (S sinoCne predstavitve - foto Bumbaca). OTROKOM BODOČNOST V MIRU Tri nove pobude Arcobalena Sodelovanje s šolami, rajonskimi sveti in ustanovo UNICEF SODIŠČE ZASEDA OD VČERAJ Pričakovanje razsodbe VZPI/ANPi Zadovoljstvo nad hitrim odgovorom župana Goriški odbor VZPI/ANPI izraža zadovoljstvo nad pismom, ki ga je te dni prejel od župana Valentija v zvezi z vandalskim početjem na spomeniku padlim v Podgori, kjer so neznanci poškodovali, odstranili in odnesli nekaj črk. Zupan zagotavlja, da bo občina Cimprej poskrbela za odpravo posledic nerazumnega in žaljivega dejanja ter navaja, da bo Občina poskrbela tudi za redno obnovo in vzdrževanje drugih spominskih obeležij, na kar so opozorili tudi občani in predstavniki drugi društev in organizacij. Spoštovanje in ohranjanje teh obeležij je znak omike in demokracije in osnova za sožitje. Zagotoviti otrokom bodočnost v miru. To je geslo niza vzgojnih pobud, ki jih nameravajo v prihodnjih mesecih uresničiti pri skupnosti Ar-cobaleno, v sodelovanju z didaktičnim ravnateljstvom 3. okrožja, z didaktičnim ravnateljstvom za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, rajonskimi sveti, kulturnim in rekreacijskim krožkom na Rojcah in v sodelovanju z ustanovo UNICEF. Vzgojni načrt zaenkrat obsega tri pobude, ki se bodo uresničile do srede leta. Prva se nanaša na obisk muzeja prve svetovne vojne na gradu in likovne razstave "Schegge di guerra” (Drobci vojne -za božič v miru). Kot drugo pobudo pri sku- pnosti Arcobaleno načrtujejo praznik pomladi in to na vrtu skupnosti v ulici sv. Mihaela. Tretja prireditev pa je v programu sredi junija, ob zaključku šolskega leta. Za izpeljavo načrtovanih pobud bo dragocena pomoč in sodelovanje javnih ustanov, od Pokrajine in Občine do vodstva pokrajinskega muzeja in šolskih struktur, ugotavljajo pobudniki in obenem najavljajo, da bodo v kratkem objavili točen program vsake od omenjenih treh pobud. Povedati velja še, da je skupnost Arcobaleno med pobudniki in organizatorji zanimive likovne razstave "Drobci miru”, kjer so eksponati sestavljeni iz drobcev granat. Ušteli so se tisti, ki so napovedovali, da bo okrožno kazensko sodišče že po šestih, največ osmih urah zasedanja izreklo razsodbo v zadevi Coop. V trenutku ko zaključujemo redakcijo, nekaj pred 21. uro, sodni zbor še zmeraj zaseda in tudi nimamo niti približnih indikacij, kdaj bo sodba izrečena . Včerajšnja obravnava, ki je bila zadnja v dolgotrajnem "maksiprocesu”, kakor so ga poimenovali bolj zaradi množice obtoženih, (dvanajst) obremenilnih in razbremenilnih prič in ogromno papirnatega gradiva, se je pričela nekaj minut po poldeseti uri in se dobrih dvajset minut zatem tudi zaključila z apelom odvetnika Petra Sanzina po popolni oprostitvi in z željo, da bi se celotna zadeva tako tudi zaključila pred tem sodiščem. Odvetnik Sanzin je bil edini od zagovornikov, ki je spregovoril na včerajšnji obravnavi in še zadnjič podčrtal nekatere ugotovitve in ospora-val zaključkom javnega tožilca. Preden se je sodni zbor umaknil, se je predsednik dr. Colarieti zahvalil vsem za veliko prizadevnost in strpnost ter izreden strokovni pristop pri razvozlavanju zapletenega primera, ob katerem se je tudi sam, kakor je izjavil, veliko naučil. Sodni zbor se je na posvetovanje umaknil ob 10.10. H3 OBVESTILA _____________KINO SPD GORICA Smučarski odsek obvešča, da se v nedeljo, 14. t.m. nadaljuje teCaj smučanja na Trbižu. Avtobus odpelje ob 7. uri iz Sovodenj, skozi Standrež na Koren. Iz Gorice odpelje ob 7.15. Povratek nekaj pred 19. uro. TEHNIČNI URAD NA OBČINI V DOBERDOBU je odprt vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. Neposredna telefonska številka je 784009. Na sedežu SLOVENSKIH GORIŠKIH SKAVTOV v Drevoredu XX. septembra 85, bo danes, 12. januarja ob 20.30 prvo srečanje starejših elanov. IZLETI MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE priredi 21. t.m. avtobusni smučarski izlet v Bad Kleinkirchheim . Informacije in prijave do 19. t.m. in sicer pri Magdi Tomšič (tel. 882032) v popoldanskih urah in pri Mauru Ferfoliji (tel. 882358) med 13.30 in 14.30. GORICA18.30- 21.30»Braveheart (Cuore impavido) «. Igrata Mel Gibson in Sphie Marceau. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.45-20.00-22.00»Viaggi di nozze». Carlo Verdone in Veronica Pivetti. TRZIC COMUNALE 18.00-21.00»Underground» (Podzemlje). E. Kusturica. ) ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Man-lio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes, ob 8.15, Lucia De Petrillo, iz splošne bolnišnice ; ob 9. uri, Marino Luccarelli Štrukelj, iz splošne bolnišnice; ob 13.15, Mario Burgnich, iz splošne bolnišnice. Ugodno gibanje javnih računov RIM - Kot smo poročali že včeraj, se italijanski javni računi končno le izboljšujejo. Po podatkih zakladnega ministrstva se je javni primanjkljaj v prvih desetin mesecih lani zmanjšal za 9,6 odstotka glede na enako obdobje leta 1994, kar v absolutnih številkah znese 12.497 milijard lir, saj se je znižal od 129.597 na 117.100 milijard lir. Od januarja do oktobra 1995 se je v državno blagajno steklo 390.688 milijard lir, odhodkov pa je bilo za 519.959 milijard, kar pomeni primanjkljaj za 129.271 milijard lir, ki pa se zmanjša na 117.100 milijard zaradi presežka v znesku 12.171 milijard, ustvarjenega z upravljanjem zakladnice. Skupni znesek podeljenih srednje-in dolgoročnih posojil je dosegi 65.670 milijard, prihodki od privatizacije finančnega zavoda IMI in zavarovalne grupe INA so se povzpeli na 2.595 milijard, medtem ko so operacije s tujino navrgle čistih 27.081 milijard. V istem obdobju se je za 21.826 milijard zmanjšala poraba sredstev, ki jih ima zaklad na razpolago pri Banki Italije, v zameno pa se je za 500 milijard povečala vrednost obveznic BOT v obtoku. Prihodek od poštnega varčevanja je dosegel 6.569 milijard, razne zadolžitve pa so se znižale za 7.141 milijard lir. Med ostalimi podatki zakladno ministrstvo navaja, da se je v prvih desetih mesecih lani znižala vrednost bankovcev v obtoku za 1.748 milijard, medtem ko se je obvezna rezerva bank povečala za 7.044 milijard lir. ZAVEZNIŠTVA / POGODBA O POSLOVNEM SODELOVANJU »Poroka« med zavarovalnico Generali in aropo Unicredito TRST - Zavarovalnica Assicura-zioni Generali in bančni holding Unicredito iz Veneta sta postala poslovna zaveznika. Podpisala sta namreč sporazum o sodelovanju na področju poslov in storitev, ki naj bi jima omogočil doseči obogatitev ponudbe v funkciji boljše in širše uporabe distribucijskih mrež, večjo udeležbo na trgu, povečanje učinkovitosti storitev in zmanjšanje stroškov. V tem okviru je predvidena tudi skupna delniška udeležba v neki novi zavarovalnici, specializirani za življenjska zavarovanja, ki bo prodajala svoje storitve prek mreže okenc bank, ki pripadajo Unicre-ditu. Te banke so lani zbrale ta 19.834 milijard lir bančnih vlog. Sporazum med tržaškim zavarovalniškim velikanom in bančnim holdingom, ki sta ga nedolgo tega ustanovila zavoda Cariverona (Cassa di Risparmro di Verona, Vi-cenza, Belluno e Ancona) in Cas-samarca (Cassa di Rsiparmio di Treviso e Montebelluna), sledi njunemu nedavnemu vstopu med delničarje tržaške banke CRT-Ban-ca. Klienti obeh močnih bank iz Veneta, ki imata skupaj približno 430 izpostav, bodo imeli na osnovi komaj podpisanega sporazuma na voljo razčlenjeno ponudbo finančnih in zavarovalnih proizvodov, ki bodo zadovoljili najrazličnejše potrebe po vlaganju in pokojninskem varčevanju. Bančni holding Unicredito je novembra lani začel izvajati tudi načrt za integracijo s turinsko bančno grupo CRT (Cassa di Ri-sparmio di Torino), s katero namerava ustanoviti Unibanco, bančni holding, ki naj bi združil bančne dejavnosti grupe iz Veneta in iz Piemonta ter tako ustvaril bančni pol, ki bo Sel od francoske do avstrijske oziroma slovenske meje z Italijo. PET PON TOR SRE ČET 15783 15793 1576,1 1571,9 1568,6 1094,7 10975 1090,7 1092,4 1092,7 Po Dinijevem odstopu lira navzdol RM - Sergio Siglienti je bil na včerajšnjem zasedanju upravnega sveta zavarovalne družbe INA potrjen za predsednika Se za naslednje triletje 1996-98, medtem ko sta bila za podpredsednika na 18 članov, se je sestal takoj po skupščini delničarjev, ki je med drugim sklenila razširiti možnost poslovanja na področju skodnmskega m bolezenskega zavarovanja tudi na vodjo grupe, del- žs m ^ vatizacije pa je predsednik Siglienti novinarjem dejal, da je ta odvisna od trga. V rokah zaklada je trenutno še 34 odstotkov kapitalske glavnin Davkoplačevalec se ne more Delničarji družbe MA prenovili upravni svet odločitve upravnega sodišča Lacija v korist neke- ga rimskega davkoplačevalca Podatke, na osnovi bankah, katerih se je davkoplačevalec posluževal. za Internet RIM - Acorn Computer, britanska družba, ki jo s 76 odstotki kapitalske udeležbe nadzira Olivetti, je sklenila z ameriško mžbo Oracle sporazum o projektiranju novega osebnega računalnika (personal Computer) po zelo omejeni ceni in namenjenega klientom mreže. Internet. Imenovati bi se moral Netsurfer in bi moral imeti razmeroma majhen spomin, v zameno pa naj M imel vse potrebne za dostop do interneta in do interaktivnih videoprogromov. Trg kompjuterjev za uporabo Interneta in drugih interaktivnih mrež je za proizvajalce eden potencialno najbolj zanimivih. BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRTI ETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo od 1. novembra 1995 in zapadejo 1. novembra 1998 triletne in 1. novembra 2000 petletne. ■ Bodisi triletne kot petletne obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih: 1. maja in 1. novembra za vsako leto trajanja posojila. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 8,88% oziroma 8,98% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. januarja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. novembrom 1995 ob vplačilu (18. januarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. s. z 11. JANUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1549,00 1597,00 nemška marka 1081,00 1114,00 francoski frank 315,00 324,00 holandski gulden 963,00 992,00 belgijski frank 52,20 54,30 funt Sferling 2390,00 2463,00 irski Sferling 2467,00 2543,00 danska krona 279,00 287,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1134,00 1168,00 japonski jen 14,70 15,30 švicarski frank 1335,00 1375,00 avstrijski šiling 153,40 158,00 norveška krona 245,00 252,00 Švedska krona 235,00 242,00 portugalski escudo 10,30 10,80 španska pezeta 12,70 13,40 avstralski dolar 1155,00 1190,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,60 12,40 hrvaška kuna 265,00 290,00 11. JANUAR 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1543,00 1588,00 nemška marka 1084,00 1109,00 francoski frank 314,00 324,00 holandski gulden 961,00 986,00 belgijski frank 52,30 54,10 funt Sferling 2383,00 2463,00 irski Sferling 2460,00 2555,00 danska krona 278,00 288,00 grška drahma 6,50 7,10 kanadski dolar 1130,00 1165,00 švicarski frank 1340,00 1368,00 avstrijski šiling 152,90 157,40 slovenski tolar 11,70 12,40 11. JANUAR 1996 v URAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1568,610 — ECU — • 2028,210 — nemška marka — 1092,730 — francoski frank — 318,180 — funt Sferling — 2421,460 — holandski gulden — 975,750 — belgijski frank — 53,151 — španska pezeta — 12,985 — danska krona — 282,510 — irski funt — 2503,970 — grška drahma — 6,592 — portugalski escudo — 10,525 — kanadski dolar — 1148,070 — japonski jen — 14,992 — švicarski frank — 1355,870 — avstrijski šiling — 155,370 — norveška krona — 248,220 — Švedska krona — 238,930 — finska marka — 360,850 — avstralski dolar 1171,280 8. JANUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1,4355 14395 1.4435 funt Sferling 2.2255 2.2325 2.2395 irski funt 2.298 2.305 2.312 kanadski dolar 1.0538 1.0578 1.0618 nizozemski gulden 89.198 89.308 89418 švicarski frank 123.76 123.86 123.96 belgijski frank 4.8558 4.8658 4.8758 francoski frank 29.113 29.173 29.233 danska krona 25.797 25.857 25.917 norveška krona 22.61 22.67 22.73 švedska krona 21.67 21.73 21.79 italijanska lira 0.9074 0.9114 0.9154 avstrijski šiling 14.196 14.216 14.236 španska pesela 1.1851 1.1891 1.1931 portugalski escudo 0.9593 0.9623 0.9653 japonski jen 1.3639 1.3654 1.36698 finska marka 32.95 33.03 33.11 Petek, 12. januarja 1996 KULTURA RAZSTAVA / MUZEJ REVOLTELLA KNJIGE / BRANKO MARUŠIČ Izvrsten prikaz bogastva Revoltellove dediščine Dvestoletnica rojstva barona Revoltelle je hkrati priložnost za prenovljeno restavratorsko delo stanovanjskega dela muzeja, ki je tako pridobil v vseh ozirih prvotni lesk. Na novo opremljeni prostori se vključujejo v pomenljivo razstavo o evropski umetnosti med dvema stoletjema 1895-1914. Tako se spleta vez na likovnem področju med Tr-ston in Benetkami prav preko slavnega Bienale, ki slavi tudi okroglo obletnico stotih let delovanja. Razstava želi ovrednotiti muzejsko zbirko v Širšem kontekstu, iz umetnostno zgodovinskega vidika je vzporedno raziskovalno delo privedlo do novih zanimivih odkritij. Direktorica muzeja Maria Masau Dan si pri vodstvu zbirke prizadeva, da bi razstavna dejavnost dinamično prikazala bogastvo Revoltellove dediščine ter aktualnost v širšem območju modeme umetnosti, ob prirejenih razstavah vzporedno poteka načrtno restavratorsko in raziskovalno delo, ki prihaja s pričujočo razstavo še posebej do izraza. Razstavo si je zamislil umetnostni zgodovinar s tržaške univerze Giuseppe Pa-vanello, ki jo je speljal v sodelovanju z direktorico muzeja. Uvodni del razstave v pritličnih prostorih starega dela muzeja postavlja v ospredje osebnost barona Revoltelle, njegov delež pri ekonomskem razcvetu mesta, in ugled, ki si ga je pri tem pridobil. Ob koncu tridesetih let je prisoten v administrativnem svetu Lloyda Adriatica, v vodstvu zavarovalnice Assicurazioni Generali. Finančno pripomore in podpre dela pri izvedbi Sueškega prekopa, prizadeva si navezovati stike z Avstrijo tudi na politični ravni. Vrsta uspehov pripomore k temu, da mu v naslednjih letih dodelijo vrsto častnih nazivov, najprej viteškega, 10 maja 1867 postane baron. Vzporedno z intenzivno dejavnostjo na finančnem področju načrtno podpi- ra kulturne dejavnosti, dobrodelne, še zlasti pa verske ustanove, predvsem pa umetnike. Med 50. in 60. leti poveri arhitektu Friedrichu Hitzigu, učencu slavnega Schinkla, gradnjo palače, ki je zdaj sedež muzeja sodobne umetnosti. Baron Revoltella ni imel otrok, tako je svoje premoženje namenil inštitucijam: ustanovil je tako trgovsko šolo, ki nosi danes naziv Industrijskega tehničnega zavoda »Volta«, ustanovil je muzejsko zbirko z znatno denarno vsoto za zdrževanje in rast. Ze v pritličnih prostorih smemo občudovati nekaj redkih ilustriranih knjig iz baronove knjižnice. Bogato okrašena knjižnica, delno v rezbanem lesu, delno s patiniranih odlitkov v mavcu, ki ji dajejo vsekakor videz lesa, hrani več zanimivih ali neobičajnih tekstov. Prvi izbor na ogled obsega satirične ilustracije francoskih publikacij; Ho-nore Daumier dobro pozna realnost, vendar nam jo ponuja v novi fantastični dimenziji. Vignetist Tony Johan pa se opira bolj na romantično govorico. Gre za edinstvene primerke, ki spajajo oblikovno in barvno izraznost z izrazito humoristično žilico. Baron Revoltella se rad sklicuje na francosko kulturo, ki jo ceni kot posebno pomenljivo, zlasti zaradi intelektualne vsebine, a tudi iz umetniškega in tipografskega vidika. Med italijanskimi teksti predstavlja »Scienza della legislazione« Gaetana Filan-ghierija prehod od razsvetljenstva k liberalizmu. Baron je med drugim veliko potoval, še najraje v Pariz, na Dunaj, v Berlin. Svojo knjižnico je stalno bogatil tudi z litografskimi ali grafičnimi reprodukcijami (fotografija ni bila namreč tako razširjena kot danes), ki so predstavljale sledove njegovih potovanj. Slikovno bogato so opremljene knjige o likovni umetnosti, kot je npr. inovativno delo Lanzija iz leta 1810-23. Štejemo jo kot prvo italijansko razpravo na umetnostno zgodovinsko tematiko. V prvem in drugem nadstropju baronskega dela muzeja smemo občudovati prenovljene prostore, ki vračajo prvotni čar: elegantne zavese, stenske obloge, lesene intarzije poda, posebno zanimivi so nekateri kosi pohištva, ki so tokrat prvič na ogled. Z vstopom iz starega dela muzeja v nov Scarpov del stopimo tudi v osrčnje razstave, v živo likovne zbirke na prehodu iz prejšnjega stoletja do prvih desetletij našega. Znajdemo se pred tematskim izborom slik, portretov in avtoportretov tržaških umetnikov, ki so nastali v omenjenem obdobju. Prve slike so nastale izpoda čopiča Umberta Verude, ki impresionistično podaja s svetlobnimi potezami Barisona, Fittkeja, Rietija in Scomparinija. V drugi skupini portretov spoznamo druge slavne tržaške umetnike, kot so: Grima-ni, Zangrando (obenem ustanovitelj slikarske šole), Timmel, Lucano, Sbisa, Lannes, Marussig, Nathan. Kot je baron Revoltella v svoji oporoki določil, je muzejski Kuratorij z izvedenci na likovnem in kulturnem področju poskrbel za nove nakupe in bogatenje muzejske zbirke. Tako je najprej po zaslugi takratnega predsednika barona Giuseppeja Morpurga muzej kupoval najprej v Miinchnu, na Dunaju, ter od leta 1895 Se v Benetkah. Prav preko beneškega Bienale zadobi muzej Revoltella ugledno ime v Širšem merilu. Že v prvem Bienalu je muzej pridobil na ugledu z nakupom kipa »Derelitta« umetnika Trentacoste; dve leti kasneje so v Benetkah zaskrbljujoče ugotavljali, da ni tokrat muzej ničesar odkupil kljub bodrilom. Od leta 99 dalje se zbirka obogati s številnimi umetninami, vse do prvega desetletja našega stoletja nabavi dober delež najdragocenejših slik. Tudi drugi pomembnejši italijanski muzeji so v tem obdobju bogatili svoje zbirke z nakupi na beneškem bienalu. Tako je tudi galerija sodobne umetnosti Ca Pesaro, ki je za pričujočo razstavo posodila nekaj svojih slik, in sicer približno 20 del, ki omogočajo primerjalno delo. Zadnje delo kupi Kuratorij na beneškem Bienalu leta 1914; vzporedno so sledili in kupovali tudi na drugih pomembnih mednarodnih razstavah. V celoti nam razstava ponuja na ogled približno 60 del med slikami in kipi. Založba Elekta je izdala obsežen katalog: v več kot 300 straneh je slikovno gradivo podprto z eseji raznih avtorjev, objavljeno je tudi kapilarno raziskovalno delo o tem bogatem in ključnem obdobju za zgodovino našega ustvarjalnega in kulturnega prostora. Razstava bo na ogled do 25. februarja, vsak dan med 10. in 13. in ob delavnikih še med 15. in 20. uro, razen torka. Vstopnina znaša 2.000 lir. Jasna Merku Korenine slovenske šole v Istri Lansko leto je bilo posvečeno tudi obeleževanju 50. obletnice obnove slovenskega šolstva v Istri. V tem okviru je nastala knjiga z naslovom Korenine ; slovenske šole v Istri, ki jo je napisal profesor Milan Marušič in je bila v petek predstavljena v portoroškem Avdito-riju. Milan Marušič je doma z Goriškega. Komaj 17-leten se je priključil partizanom, po končani vojni pa se je šolal na učiteljišču v Portorožu in pozneje na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1959 diplomiral iz pedagogike in psihologije. Po diplomi je opravljal različne zadolžitve na področju šolstva, med drugim je bil 14 let ravnatelj slovenske gimnazije v Kopru, od leta 1973 do 1988 pa tudi višji predavatelj za pedagoško psihologijo v enoti Pedagoške fakultete v Kopru. Po upokojitvi leta 1983 se je posvetil raziskovanju razvoja slovenskega šolstva v Istri. V svoji knjigi je strnil izsledke teh raziskav. Prve Sole v Istri se kot stolne šole (pri sedežih škofij) pojavijo že na začetku tisočletja. Pozneje so nastajale tudi župnijske Sole in že v začetku 13. stoletja tudi meščanske Sole v obalnih mestih. Slovenska Sola se je pojavila šele v 19. stoletju, ker protestantskih slovenskih šol, ki jih poznajo številna slovenska mesta v drugi polovici 16. stoletja, v Istri ni zaslediti. Po avstrijski šolski reformi leta 1774 se je šolstvo naglo razvijalo in ob tem sije utirala pot tudi slovenščina kot učni jezik. Prva slovenska Sola v Istri je bila ustanovljena leta 1918 v Ospu, že leto ali dve pozneje pa so začele delovati tudi Sole v Dekanih, Kortah, Škofijah in pri Sv. Antonu. V letu 1864 je bilo v deželi Primorski od skupno 169 šol kar 141 slovenskih, od tega 28 v Istri. Leta 1875 je v Kopru nastalo tudi slovensko učiteljišče. Z letom 1918 se je ta razvoj ustavil, saj je nastopilo obdobje sistematičnega raznarodovanja in med leti 1920 do 1929 so bile slovenske Sole dokončno ukinjene. Brez svojih Sol ostane narod brez jezika, brez jezika pa je narod obglavljen.. »Gentileje-vo šolsko reformo bi lahko imenovali jezikovni genocid, brez primere v takratni zgodovini Evrope,« pravi Marušič v svoji knjigi. Fašistično raznarodovanje je zlasti prizadelo slovenske učitelje, ki so bili izpostavljeni različnim pritiskom, bolj neuklonljivi pa so se j znašli tudi v zaporih. Po kapitulaciji Italije : so v teh krajih takoj j začele nastajati parti- j zanske šole, ki so delo- I vale vse do osvoboditve. V letu 1944 je bilo v istrskem okrožju 30 takih Sol s 1100 učenci. Osvoboditev pa je omogočila popolno obnovitev vseh v času fašizma odpravljenih Sol in že jeseni leta 1945 so začele delovati tudi srednje šole. Ob tem ni odveč omeniti, da so vse ita-Ujanske šole po osvoboditvi nadaljevale redno Šolsko delo brez prekinitve. Knjiga profesorja Marušiča je gotovo pomemben vir za sploSno zgodovino slovenskega šolstva, ki Se ni napisana. Hkrati je pričevanje o tem, kako se istrski Slovenci niti v najtežjih časih potujčevanja niso odrekli svojim koreninam Boris Vuk rC GRADIŠČE / DO APRILA h ZBORNIK LITERARNIH IN LIKOVNIH IZDELKOV GOJENCEV / RISBICE ZA ELVISA Štuje sodobni BkovnBd v galeriji Spazzapan V galeriji Spazzapan v Gradišču je odprta razstava štirih pomembnih umetnikov, in sicer Franca Duga, VValterja Valentinija, Safeta Zeca in Giuseppeja Zi-gaine. Vsak od umetnikov je svoje sodelovanje zastavil na specifično temo, Satet Zec je izbral »ponovno vzpostavitev pozicije«, na sliki njegovo delo Okno in zid iz leta 1993. Zveza kulturnih organizacij Sežana in založba Zbrinca, d.o.o. iz Sežane sta izdali slikanico z naslovom Risbice za Elvisa, zbornik pisnih in likovnih izdelkov gojencev Centra za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan, enote Divača. Na šestnajstih straneh se skozi kratke sestavke in barvne podobe srečamo z delčkom igrive ustvarjalnosti orok s posebnimi potrebami - prihajajo iz občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana - ki se Šolajo v Divači. Slikanico, ki jo je uredil Aleksander lIPlZI rlvl # W\ vrlino Ušli Peršolja in oblikoval slikar Janko Kastelic, sta sozaložnici izdali ob 20-letnici delovanja divaške enote Centra Elvire Vatovec kot darilo tej pomembni ustanovi, v prodaji pa je ne bo, saj je izšla z nesebično pomočjo sponzorjev in soustvarjalcev: podjetja Eka art iz Ilirske Bistrice, občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Sežana, slikarja Janka Kastelica iz Sežane, podjetja Motrans iz Dutovelj, oblikovalca Jožeta Požrla iz Divače in Tiskarne Mljač iz Divače. David Terčon LJUDJE IN DOGODKI Petek, 12. januarja 1996 SINGAPUR / SKRIVNOSTEN INCIDENT V NEKI LADJEDELNICI Ladja ”Calypso“ pod vodo Kdo jo je v resnici potopil? Z njeno pomočjo je pol stoletja raziskoval oceanograf Cousteau SINGAPUR- Ladja ”Calypso“, s katero je sloviti francoski oceanograf Jacques Cousteau opravil svoje najpomembnejše znanstvene raziskave, se je skrivnostno potopila. Ladja je bila na popravilu v neki ladjedelnici, vest o potopitvi je sporočil glasnik ladjarske družbe ”Nedlloyd”, ki pa ni znal (ali hotel) pojasniti vzrokov incidenta. Po pisanju singapurskega tiska, je ladja priplula v ladjedelnico že konec lanskega septembra, potopila pa naj bi se potem, ko je vanjo trčila neka manjša tovorna ladja. Pristaniška policija tega ni potrdila, Čeprav je Čudno, da je lahko manjša ladja potopila večjo ladjo, ki je bila vrh tega še na popravilu v ladjedelnici. Preiskovalci zato ne izključujejo možnosti sabotaže oziroma namerne potopitve. V bližini je zasidrana tudi druga ladja francoskega znanstvenika ”Alcyone“, ki pa je nepoškodovala. Cousteau je star 85 let, a se še vedno aktivno ukvarja z znanstvenim raziskovanjem. CAPE CANAREVAL / VČERAJ Endeavour ob predviden času začel pot po vesolju CAPE CANAVERAL - Pot vesoljske ladjice Endeavour se je začela ob predvidenem Času in v povoljnih okoliščinah: izstrelili so jo vCeraj ob 10.40 po našem Času, ko so bile vremenske okoliščine skoraj odlične. V prejšnjih dneh so se namreč strokovnjaki bali, da bi nepredviden val slabega vremena ladjico poškodoval in celo povzročil tragedijo, do katere je prišlo ob izstrelitvi ladjice Challenger leta 1986. Zato so tokrat skušali ladjico in njene rakete zaščititi in so jih ogrevali s toplim zrakom. Med nalogami ladjice Endeavour, ki bo po vesolju krožila devet dni, sodi reševanje dveh satelitov, šestčlanska posadka pa se bo tudi dvakrat sprehodila po vesolju in preizkusila nekatere materiale in aparature, s katerimi naj bi leta 1997 zgradili mednarodno vesoljsko postajo. V posadki je tudi 32-letni japonski astronavt Koichi VVakata, ki je zadolžen za reševanje enega od satelitov (japonskega), vodja posadke je Brian Duffy, Brent Jett je pilot, medtem ko so Leroy Chiao, VVinston Scott in Dan Barry teh-niki-strokovnjaki. Posadka se je v ladjico v oranžnih kombinezonih vkrcala že ob 7.30, ker so se strokovnjaki bali morebitnih težav in so Kinli m '(n i r Ho zadnjega trenutka greli. Princesa Piana med fotografi, debelostjo in razveze! I LONDON- Britanska televzija je v sredo objavila pretresljiv posnetek princese Diane, ki je v solzah poskušala uiti skupini novinarjev, ki so se zbrali pred hišo njene psihoterapevtke. Na posnetku, ki ga je zabeležila kamera amaterja je jasno vidno, da je princesa ihtela, ko je med bliskavico novinarskih fo-toparatov poskušala pobegniti vzdolž vrtne ograje. Diana, ki je v zadnjem Času pod velikim pritiskom Buckinghamske palaCe, ki od nje zahteva, da privoli v ločitev od princa Charlesa, je ravnokar zapuščala hišo Susie Orbach, terapevtke za motnje v prehranjevanju, ko je padla v zasedo manjše skupine fotografov. Princesa je sprva poskušala steci čez cesto do svojega avtomobila, a se je zaradi neprestanega bliskanja fotoaparatov zmedla in stekla v nasprotno smer. Na koncu si je, jokaje ob zidu, z mapo zakrila obraz, medtem ko so bili novinarji od nje oddaljeni manj kot pol metra. Po približno dvajsetih sekundah se je princesa zbrala, vstopila v avto in pobegnila pred zasledovalci. Med dogajanjem pred hišo psihoterapevtke, je mimo prišla Zenska, ki jena fotografe zavpila, naj pustijo Diano pri miru, vedar se ti niso zmenih zanjo. Devetdeset minutni posnetek je bil neposreden vpogled v vsakdanje življenje ene izmed najbolj fotografiranih žensk na svetu, ki je pred dvema letoma odpustila svoje telesne stražarje. Diana, ki je v senzacionalnem televizijskem intervjuju konec prejšnjega leta odkrito priznala, da je v preteklosti trpela za bulimijo, je v zadnjem mesecu, odkar jo je kraljica Elizabeta zaprosila, naj privoli v ločitev od princa Charelsa, večkrat obiskala psihoterapevtko Orbachovo. Princesa se sklicuje na Orbachovo, ki je avtorica best-sellerja »Debelost je stvar gibanja za Zenske pravice«, kot na svojo »rešiteljico«. Diana se je prejšnji teden že sestala s svojimi odvetniki, vendar je jasno povedala, da se ne bo pustila prisiliti v nobene prenagljene odločitve. Čeprav je Charles že privolil v ločitev. Po poročanju nekaterih medijev se Diana jasno zaveda, da je razveza, ki bo sledila ločenemu življenju vse od leta 1992 dalje, neizbežna, vendar se še vedno oklepa svoje uradne vloge, ki jo ima kot potujoča ambasadorka in »kraljica angleških src«. Po Dianinem razburljivem intervjuju v novembru preteklega leta, v katerem je princesa obtožila Kraljevo palaCo, da jez njo slabo ravnala in vzbudila dvome v to, ali ima princ Charles možnosti, da postane kralj, kraljica roti odtujeno dvojico, naj se Cimprej loči. Časopisi so konec prejšnjega leta porocah o tem, da Diana načrtuje še en intervju za osrednjo ameriško televizijsko mrežo, Čeprav doslej o tem še ni dala nobene uradne izjave. Ne glede na to pa se bo princesa 29. januarja v luksuznem londonskem hotelu sestala z ameriškimi in kanadskimi novinarji. Ni pa znano, ali bo vsebina pogovora tudi uradno objavljena. KANADA / NEUSPELA PUSTOLOVŠČINA BOGATEGA TRGOVCA S SOJO Polet z balonom okoli sveta tokrat propadel že pred iztekom 24 ur Steve Fossett je moral zasilno pristati na zasneženem kitajskem pašniku SAHNT JOHN- Drzni poskus bogatega trgovca s sojo, da bi z balonom obkrožil zemeljsko oblo, se je nepričakovano končal v sredo, ko je moral prisilno pristati na, s snegom pokritem kanadskem pašniku. Ameriški balonar Steve Fossett (na sliki desno) je bil ob 11: 4 prisiljen pristati na polju blizu Hamptona, ki je približno 40 kilometrov oddaljen od Saint Johna, komaj dva dni po tem, ko se je odpravil na pot v poskusu, da bi kot prvi balonar obkrožil Zemljo. Fossettov neuspeli poskus pa ni prestrašil britanskega poslovneža Richarda Bransona, ki je dejal, da se namerava prihodnji teden s svojo posadko sam odpraviti na pot, ki jo je označil kot »poskus, ki se mu ni mogoče upreti«. Fossetu je uspelo, da je nepoškodovan pristal, potem ko je v neuspelem poskusu, da bi ponovno pridobil na višini, rezervoar z gorivom odvrgel v zaliv Fundy, ki se razprostira med New Brunsvvickom in Novo Scotio. Po neuspelem poskusu je Fosset razočarano dejal:»Ne vem, ah bom ponovno poskusil izpeljati ta podvig. To je velik napor in verjetno sem ga podcenjeval.« 51-letni pustolovec, kijev omenjeni podvig vložil 300 tisoč dolarejev, je povedal, da je moral prisilno pristati v Canadi, ker gerilci niso proizvajah dovolj vročega zraka in je moral zato odvreči gorivo. Kanadski reševalci so prestregli Fossettov klic na pomoč, ko se je njegov balon nahajal nad zalivom Fundy. Fossett je povedal, da ga je skrbelo, da bo moral pristati v morju in da se je zelo razveselil, ko mu je uspelo preleteti zaliv. Dejal je, da do sedaj še ni zašel v situacijo, ki bi utegnila ogroziti njegovo življenje. Branson, ustanovitelj družbe Virgin Atlantic Airways, ki vodi eno izmed dveh posadk, ki upata, da bosta kot prvi z balonom obkrožili zemljo, je povedal, da se bo njegov poskus razlikoval od Fossettovega, ker se bo njegov balon poskušal dvigniti do višine, kjer bo lahko izkoristil zračne tokove. Branson je povedal, da je to morda zadnji veliki letalski podvig v zgodovini letalstva in da je ideja, da se dvigneš v zrak in se prepustiš zračnim tokovom, ki te nosijo s hitrostjo do 300 km na uro, podobna jadranju okoli sveta, le da namesto po vodi jadraš po zraku. Branson je lansko leto postal prvi Človek, ki je v balonu sam prečkal Tihi Ocean. S poletom od Seula v Južni Koreji do posestva v kanadski provinci Saskat-chevvan je postavil svetovni rekord v letenju z balonom. MIROVNA OPERACIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI Prihajata prva moža Nata in Združenih držav Treba je zgladiti Iforjeve spore z ZN in vojakom dvigniti moralo SARAJEVO (Reuter, STA) - Ameriški predsednik Bill Clinton med sobotnim obiskom ameriških enot v Bosni, kjer ga bo spremljal ameriški mirovni posrednik Richard Holbrooke, ne bo odšel v bosansko prestolnico Sarajevo. Odpotoval pa bo v Tuzlo, kjer bo obiskal ameriške vojake in se srečal s predstavniki bosanskih oblasti na čelu s predsednikom Alijo Izetbegovičem. Namen njegovega potovanja - poleg začetka predvolilne kampanje - je dvigniti moralo ameriških vojakov v sestavi Iforje-vih enot. Na dvodnevno balkansko turnejo pa se je včeraj podal generalni sekretar zveze Nato Javier Solana, ki s predstavniki sprtih strani razpravlja o težavah, s katerimi se soočajo Iforjeve enote. Solana naj bi med obiskom skuSal tudi zgladiti razhajanja z ZN, ki skrbijo za uresničevanje civilnega dela mirovnega sporazuma -predstavniki ZN namreč Ifo-rju očitajo nepripravljenost na sodelovanje. V srbskih predelih Sarajeva se nadaljuje eksodus prebivalcev, ki nočejo vrnitve pod muslimanski nadzor. Ameriški odposlanec Robert Gallucci se je sešel s srbskimi predstavniki in jih skušal pregovoriti, naj ne zapuščajo mesta. Predstavniki Nata zavračajo srbske zahteve, da naj ohranijo nadzor nad njihovimi predeli mesta vsaj do septembra, saj bi to ogrozilo uresničevanje daytonskega sporazuma, ki poteka po na- tančno določenem umiku. Predsednik parlamenta bosanskih Srbov Momčilo Krajišnik pa je opozoril, da bodo Srbi zapustili Sarajevo in za seboj požgali vse, če jim mednarodna skupnost ne bo ugodila. Beograjska neodvisna tiskovna agencija Beta je celo opozorila na nevarnost »organiziranega oboroženega upora proti oblikovanju muslimanske oblasti«. Predstavnik ZN Aleksander Ivanko je javnosti sporočil, da so mednarodne policijske enote že začele nadzorovati srbske predele bosanske prestolnice. Policisti, ki bodo v Bosni skrbeli za nadzor in urjenje pripadnikov policije vseh narodnosti, so že izvedli »dva ali tri obhode Didže, kar pa je šele začetek«. Mednarodne policijske enote naj bi štele 1700 ljudi - zdaj jih je 117 - vendar imajo ZN težave z rekrutaci-jo policistov. Množično grobišče v opuščenem rudniku? NEW YORK - Rudnik železa v Ljubiji, ki so ga zaprli pred štirimi leti, bi lahko bil množični grob 8000 Muslimanov in Hrvatov, ki so jih pobili bosanski Srbi, je danes zapisal ameriški dnevnik New York Times. V rudniku so pokopani ostanki žrtev, ki so jih izkopali iz drugih množičnih grobov v Bosni in Hercegovini in nato prenesli v rudnik, piše dnevnik, ki navaja izjave nesrbskih rudarjev iz Ljubije. Britanski poveljniki mirovnih sil Nata v Bosni in Hercegovini so za New York Times dejali, da britanske izvidnice pogosto naletijo na iznakažena trupla, ki jih bosanski Srbi nekam odnašajo. »Kaže, da se jim mudi prikriti poboje,« je dejal visoki britanski poveljnik Rudnik v Ljubiji in množični grobovi v Srebrenici bi lahko bili ključni dokaz, da so bosanski Srbi izvajali načrtno etnično čiščenje, je dejal predsednik skupine za zaščito človekovih pravic. NOVICE Granić v Celovcu o »prijateljski« Sloveniji CELOVEC - Slovenija in Hrvaška sta »zelo prijateljski sosedi«, odnosi med državama pa so »izjemno stabilni«; tako vsaj meni hrvaški zunanji minister Mate Granić, ki je imel včeraj, prvi dan uradnega obiska na avstrijskem Koroškem, tiskovno konferenco v Celovcu. Hrvaški diplomat je med drugim poudaril, da imata Ljubljana in Zagreb iste cilje - čimprejšnjo vključitev v evropske integracije. Se vedno pa obstaja nekaj vprašanj, ki jih morata po Graničevem mnenju državi rešiti s strpnimi pogajanji. Gre predvsem za lastništvo JE Krško, problem hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke in mejo v Piranskem zalivu. Med obiskom na Koroškem se je Granič sešel tudi z vodilnimi koroškimi bančniki in deželnim glavarjem Zemattom. (I. L.) Srbski tisk o obisku šefa hrvaške diplomacije BEOGRAD (STA) - »ZR Jugoslavija je po pričakovanjih brez senzacionalizma sprejela Mateja Graniča in njegove sodelavce,« je zapisala včerajšnja Naša borba. Ocena edinega neodvisnega srbskega dnevnika pa ni povsem verodostojna, kajti najvplivnejši medij v Srbiji - državna televizija - je v sredinem osrednjem dnevniku zelo obširno poročal o pogovorih Graniča z jugoslovanskim kolegom Milutinovičem in Slobodanom Miloševičem. Res pa je, da so smeli blizu prostorom, kjer so potekali pogovori, samo poročevalci iz »strogo izbranih medijev«. Hrvaški novinarji, ki so spremljali Graniča, naj bi po trditvah Večernjih novosti povedali, da so jih v Srbiji pričakati »korektno, brez patetike, pa tudi brez navidezne pozabe štirih let sovražnosti«. Cillerjeva zavrnila Eibakanov predlog ANKARA (dpa) - Nekmetin Erbakan, vodja fimdamen-talistične Stranke blagostanja (RP), je turški premierki Tansu Ciller ponudil koalicijo med RP in njeno Stranko prave poti (DJP). Cillerjeva je predlog zavrnila zaradi »velikih razlik pri oceni bistvenih vprašanj«. Erbakan, Id mu je poverjena naloga sestave nove vlade, pa je pogovor s Cillerjevo kljub temu označil kot »zelo koristen«, saj Cillerjeva po njegovih besedah »koalicije ni izključila«. Dejal je, da bo počakal na njeno dokončno odločitev, nato pa nadaljeval pogajanja z drugimi strankami. RP bo v primeru neuspeha pri sestavi vlade ostala v opoziciji do naslednjih volitev. Smrtonosen raketni napad na Kabul KABUL (Reuter) - Najmanj štirje ljudje so umrli, Šestnajst pa jih je bilo ranjenih, ko je Kabul včeraj zadelo dvanajst raket. Policija za napad krivi uporniško tale-bansko milico. Incident se je zgodil le dan po tem, ko je vlada pripadnikom te milice in drugim opozicijskim skupinam ponudila premirje, odprtje cest, izmenjavo ujetnikov in začetek pogajanj. Telebanski uporniki se na vladne predloge še niso odzvati. Odzval pa se je Pakistan, ki meni, da je ta predlog korak nazaj, ker ne predvideva odstopa predsednika Rabanija. m Clinton gre v Bosno pomagat sam sebi VVASHINGTON - Obisk predsednika Clintona pri ameriških vojakih v Bosni in Hercegovini bo popotovanje z natančno določenim ciljem: ameriški predsednik želi nadgraditi svojo javno podobo in začeti neuradno predvolilno kampanjo. Clinton, ki se je izognil naboru za Vietnam in vodil demonstracije proti vojni na tem območju sveta, za razliko od tradicionalnih političnih voditeljev ni načrtoval uradnega sprejema, na katerem bi javnosti sporočil odločitev o vnovični kandidaturi pred začetkom procesa politične nominacije. Njegova pot na Balkan ob koncu tedna, ki jo bodo z veliko mero zanimanja spremljale vse tiskovne agencije v Združenih državah, pa predstavlja začetek svojevrstne politične kampanje, ki bo temeljila na Clintonovem predsedniškem obnašanju in dejanjih. Bela hiša je njegovo potovanje pospremila s pridihom tajnosti; ameriški predsednik naj bi v Bosno odpotoval danes, potem ko bo v zvezni državi Tenessee zbral Se zadnje prispevke za predvolilno kampanjo. Uradni razlog njegovega obiska je znan: v BiH naj bi dvignil moralo ameriških vojakov, ki se v tej deželi nasilja uveljavljajo kot vzdrževalci miru. Ameriški predsednik se zaveda, da je njegova usoda neposredno povezana z usodo ameriških fantov v Bosni. Ge se bo njihova dobra volja sprevrgla v katastrofo, se lahko tudi on od svojih predsedniških sanj v drugem mandatu kar poslovi. Zato mu ne preostane drugega, kot da opraviči svojo tvegano potezo in postavi temelje za prepričevanje ameriških votilcev, da je celoten poseg na Balkanu povsem upravičen. V začetku tega tedna je Antony Lake, svetovalec za varnostna vprašanja v Beti hiši, v svojem govoru nakazal smer, ki ji bo ob koncu tedna sledil ameriški predsednik. »Ker smo se postaviti na stran tistih, ki so pripravljeni tvegati za pridobitev miru - pa naj gre za Bližnji vzhod, Severno Irsko ali Bosno - smo zmanjšati možnost za izbruh novih konfliktov, ki bi ogroziti nova življenja in destabilizirali celotne regije... Zavezniki gradijo mostove prijateljstva čez mejne črte, ki so nekoč ločevale sovražnike,« je poudarjal Lake, pri tem pa je opozoril na Madžarsko, ki je kot nekdanja članica Varšavske zveze danes ena od držav, kjer se ameriške čete pripravljajo na odhod v BiH. »Se pred dvema letoma smo o tem lahko le sanjali,« je ob koncu svojega govora zatrdil omenjeni strokovnjak za varnostna vprašanja, ki ni pozabil pohvaliti Clintonove politike kot preoblikovalke mednarodne diplomacije in ameriškega predsednika kot graditelja varnega sveta. Clintonu bo obisk v Bosni služil tudi kot priložnost, da se začasno izogne težavnim pogajanjem o proračunu, novim zadregam, ki spremljajo sodelovanje njegove žene v aferi Whitewater, in težavam zaradi odpuščanja dolgoletnih sodelavcev potovalnega urada v Beli hiši. Raziskava USA Today, CNN in Gallupovega inštituta je pokazala, da je podpora Clintonovi politiki padla na 42 odstotkov, pred tremi tedni pa je bila še 51-odstotna. Laurence McQuillan / Reuter V Srbijo so včeraj prišli 104 izpuščeni vojni ujetniki, kijih je Tuđman pomilostil ob novem letu (Reuter) SOGLASNA ODLOČITEV JAPONSKE VLADAJOČE KOALICIJE Riutaro Hašimoto je novi premier Obeta se zagrizen boj med liberalnimi demokrati in stranko Šinšinto TOKIO - Vodja Liberalnodemokratske stranke Riutaro Hašimoto je bil včeraj na posebnem zasedanju parlamenta izvoljen za novega japonskega premiera. Podprle so ga vse tri koalicijske stranke, ki so vladale pod vodstvom Tomiičija Murajame. Hašimotov prihod na položaj ministrskega predsednika bo najverjetneje sprožil oster boj med Liberalnodemokratsko stranko in stranko Šinšinto, ki jo vodi Ičiro Ozava. HaSimoto in Ozava sta bila dolga leta člana liberalnih demokratov, kjer se je začelo njuno medsebojno tekmovanje. Oba pripadata mlajši generaciji japonskih voditeljev, ki se zavzemajo za oživitev japonske moči in pridobitev položaja v svetu, la bi ustrezal gospodarski moči Japonske. V primeru križanja japonskih in ameriških interesov sta se oba pripravljena postaviti po robu VVashingtonu, a se zaenkrat še zavzemata za tesno varnostno povezavo z Američani. Kljub tem skupnim točkam pa sta leta 1993 ubrala povsem različni politični poti. Ozava je zaradi nasprotovanja odločitvi, da se liberalni demokrati pridružijo koaliciji, ki jim je odvzela 40-le-tni nadzor nad oblastjo, izsto-pil in ustanovil lastno stranko Šinšinto. Hašimota pa je podprla »stara garda« strankarskih veljakov, ki si je želela s pomočjo njegove priljubljenosti znova prisvojiti vajeti politične oblasti. Prav ta podpora je dala Hašimotu predznak staromodnega politika, ki si ne bo upal izzvati vplivnih birokratov. »Mnogi od Hašimota pričakujejo močno vodstvo, vendar bodo z ene strani nanj pritiskali stari strankarski veljaki, po drugi strani pa se bo moral podrejati tudi zahtevam koalicijskih partnerjev, tako da bo njegova moč zelo vprašljiva,« je dejal neki vladni uradnik Ozava pa po drugi strani združuje tradicionalno politično moč in podobo politika, ki ima vizijo japonske prihodnosti. Nasprotuje arbitrarni moči birokratov in tradicionalni konsenzualni politiki, ki je Japonski onemogočila hitro prilagajanje novim razmeram. Spor med Hašimotom in Ozavo bo izbruhnil že na prvem rednem zasedanju parlamenta. Ozava je namreč napovedal, da se bo z vsemi močmi upiral Hašimotove-mu predlogu sanacije podjetij, ki se ukvarjajo s hipotekami. Analitiki menijo, da se bo HaSimotu uspelo braniti pred napadi vsaj toliko časa, da bo sprejel letošnji proračun, nekje v sredini leta pa bo po vsej verjetnosti prisiljen razpisati predčasne volitve. Vendar mnogi tudi menijo, da je stranka Šinšinto preveč razdrobljena in bo verjetno razpadla, kar bo dalu HaSimotu še večjo možnost, da preživi njene napade. Linda Sieg / Reuter PORTRET Samosvoj politik, ki se ne boji postaviti po robu Američanom TOKIO - Novi japonski premier Riutaro Hašimoto je sijajen politik s trdnimi stališči, ki pa je bil znotraj svoje stranke zaradi samosvojih prepričanj precej neučinkovit. Najbolj znan je postal lani, ko je zaradi ostrih stališč o avtomobilskem trgovanju z Američani polnil časopisne stolpce. Hašimoto je vodja konservativne Liberalnodemokratske stranke, ki je največja koalicijska stranka. Ta ga je na mesto predsednika imenovala lanskega septembra. Z njegovo priljubljenostjo so si namreč Zeleh znova pridobiti premiersko mesto, kar bi jih lahko počasi pripeljalo do samostojne vladavine, ki so jo zaradi različnih škandalov izgubiti pred dobrima dvema letoma. Kljub priljubljenosti pa si Hašimotu do zdaj še ni uspelo ustvariti osebne baze, iz katere bi lahko izbiral svoje privržence in kandidate za ministrske položaje. Hašimoto je nacionalist, ki se nikoli ne ustraši boja, kar mu je prineslo sloves najtršega trgovinskega pogajalca z Američani. Zelo si prizadeva, da bi s pomočjo obsežne javne porabe in ugodnih posojil oživil japonsko gospodarstvo. Vendar ne gre pričakovati, da bo izzval birokratski nadzor ati opravil obsežnejše spremembe na ključnih področjih, kot je na primer deregulacija. Ker pripada novi generaciji japonskih politikov, ki so pripravljeni VVashingotnu reči »ne«, verjetno med njegovim vladanjem ne bo prišlo do premikov v varnostnih povezavah in trgovinskih nasprotjih z Američani. Zaradi nacionalistične naravnanosti pa se po vsej verjetnosti ne bo priljubil niti azijskim državam, ki imajo zelo grenke izkušnje z japonskim medvojnim kolonializmom. Kot predsednik Združenja v vojni prizadetih družin je bil Hašimoto ključna oseba, ki je spodbijala in izničevala lansko uradno opravičilo japonske vlade za vojaško agresijo. Po njegovem mnenju je namreč priznanje, da je bila Japonska med vojno zavojevalka azijskih narodov, zelo občutljiva zadeva. Hašimotu so velikokrat pripisovati, da je zelo priljubljen pri ženskem delu prebivalstva, vendar je pred nekaj leti ta priljubljenost splahnela, saj je izjavil, da je višja izobrazbena stopnja žensk, ki je privedla do boljših možnosti za ustvarjanje kariere, kriva za upadanje japonske natalitete. Hašimoto je bil leta 1963, ko je bil star le 25 let, izvoljen v spodnji dom japonskega parlamenta. Leta 1989 se je boril za mesto premiera, vendar je stranka izbrala Tošikija Kaifa, ki je Hašimota pozneje imenoval na položaj finančnega ministra. Na tem položaju je pripravil načrt, po katerem naj bi z denarjem davkoplačevalcev sanirati podjetja, ki se ukvarjajo s hipotekami, kar ga je pahnilo v nemilost opozicije. Edvvina Gibbs / Reuter SVET Petek, 12. januaija 1996 DRAMA V JUŽNORUSKI VASI PERVOMAJSKA Novi talci in nove zahteve Čečenov, Moskva pa nič Uporniki pravijo, da bo razplet odvisen od ruske popustljivosti MOSKVA (dpa, Reuter) - Po 36 urah neuspešnih pogajanj se je položaj v južnoruski vasi Pervomajska včeraj zvečer za kratek čas le premaknil z mrtve točke. Čečenski uporniki so namreč umakniU talce, ki so jih postavili kot žive ščite, malo pred tem pa je poveljstvo ruskih sil ustavilo napredovanje svojih tankov. Nato so se nadaljevala pogajanja s čečenskimi uporniki o izpustiti vi približno 300 talcev, ki so še v njihovih rokah. Približno 250 do zob oboroženih upornikov v zameno za izpustitev talcev zahteva nemoten odhod v Čečenijo. Včeraj so sporočili, da bodo izpustili otroke in ženske, če jim bodo ruske sile omogočile nadaljevanje vožnje. Rusko vodstvo je pred tem zavrnilo pogajanja z uporniki, zato se na ruski strani pogajajo le predstavniki dagestanske vlade. Čečeni so zahtevali neposredno telefonsko povezavo z ruskim premierom Cerno-mirdinom, ki pa je poudaril, da od predsednika Jelcina ni dobil pooblastila za pogajanja z uporniki. Cemomirdin je junija 1995 z uspešnimi pogajanji rešil položaj v Bu-djonovsku, kjer so čečenski uporniki prav tako v bolnišnici zajeli številne talce. Ruski predsednik je bil včeraj na enodnevnem obisku v Franciji, kjer se je udeležil žalnih slovesnosti za preminulim nekdanjim francoskim predsednikom Mitter-random. V Parizu je Jelcin v zvezi s zapletom na dage-stanski meji dejal le: »Položaj imamo popolnoma pod nadzorom.« Ruska vlada prav tako ni sprejela ponudbe borca za človekove pravice Sergeja Kovaljeva, ki je predlagal, da bi sodeloval v pogajanjih. Čečenski separatisti so včeraj zajeli še več talcev, med njimi 30 pripadnikov dagestanske policije in sto prebivalcev Pervomajske, in zagrozili, da jih bodo postrelili. Neka ruska radijska postaja, ki se je sklicevala na notranje ministrstvo, je popoldne poročala, da so Čečeni že začeli streljah talce, ruske oblasti pa tega poročila niso uradno potrdile. Ko se je stemnilo, je štirim talcem, pripadnikom posebnih enot ruske policije, uspelo pobegniti in se pridružiti ruskim protiterori-shčnim enotam, ki so zaprle območje okrog dagestan-skega obmejnega kraja Pervomajska. Ruska televizija je zvečer poročala, da so ruske sile svoj obroč okoli konvoja upornikov, ki ga sestavlja enajst avtobusov in dva tovornjaka, ves dan ožile, nad tem območjem pa so ves čas krožili ruski helikopterji. Predstavnik ruske varnostne službe Aleksander Mihajlov ni izključil uporabe sile proti čečenskim teroristom. Vodja skupine čečenskih upornikov Salman Radujev pa je dejal, da je usoda talcev odvisna predvsem od popuščanja ruskega vodstva. Zahteval je takojšen Prebivalci dagestanskega Kizliarja so se poslovili od ubitih someščanov (Reuter) Čečenski teroristi svojih talcev ne še nameravajo izpustiti na svobodo (Reuter) umik protiterorističnih enot in spremstvo ruskih sil pri nadaljevanju vožnje v Čečenijo. Ruska tiskovna agencija Interfax je sporočila, da ruske sile očitno ne bodo dopustile, da bi se uporniki umaknili skupaj s talci. Da-gestanska vlada je čečenskim teroristom želela doka-zati, da jim zaupa, zato jim je ponudila, da lahko preostale talce izpustijo Sele na svojem končnem cilju. Iz nepotrjenih virov je bilo slišati, da nameravajo čečenski uporniki nadaljevati pot v Novogroznenski, ki leži pet- deset kilometrov jugozahodno od čečenskega glavnega mesta Grozni. Čečenski poveljnik Duda-jev je zagrozil z novim prelivanjem krvi. V intervjuju za neki ruski časopis je zahteval umik ruskih sil iz Čečenije in pogajanja: »Za pogajalsko mizo morajo biti tudi ZN in ZDA, ki naj bi zagotovili uresničitev dogovorjenega.« Dudajev je poudaril: »Čečenija nikoli in pod nobenim pogojem ne bo sodila k Rusiji. Vojna se je Sele začela.« Od začetka drame s talci v Kizliarju je bilo po uradnih podatkih ubitih 23 ljudi, 49 pa ranjenih. Med žrtvami je tudi štirinajst civilistov. V Kizliarju se je včeraj približno tri tisoč ljudi udeležilo pogreba žrtev čečenskega napada na tamkajšnjo bolnišnico, ki se je prelevil v množično zborovanje, na katerem so zahtevali ustavitev nasilja. Uporniki pa so udarili tudi v Groznem. Skupina štiridesetih gverilcev je namreč napadla postojanko ruskega vojaškega poveljstva v predmestju Zavodski in ranila tri vojake. RUSKE OBLASTI NISO PONOVILE NAPAKE IZ BUDJONOVSKA Novinarji so tokrat ostali daleč od dogajanja Policija je približno 50 ruskih in tujih novinarjev, ki so želeli v Kizliar, preprosto priprta PERVOMAJSKA - Predstavniki dagestanskega notranjega ministrstva na nadzorni točki pred Kizliarjem so nasmejani pričakali novinarje, ki so se vračali s prizorišča zadnje rusko-čečenske drame. »Medtem ko ste bdi priprti, smo tukaj opravih,« je škodoželjno dejal eden. »Tokrat ne boste služili svojega kruha s krvjo nedolžnih.« Dan pred tem so oblasti priprle približno 50 ruskih in tujih novinarjev, ki so hoteh vstopih v Kizliar, in tako zagotovile državni nadzor nad drugim primerom zajetja talcev v čečenski krizi. S tem, ko so držale novinarje na razdalji, so ruskemu prebivalstvu prihranile travmo lanske zasedbe bolnišnice v Budjo-novsku, ko so televizijske ekrane preplavile podobe bolnikov, ki so prosili ruske vojake, naj ustavijo ogenj. Prvi, krvavi dan na- pada na Kizliar so imeli le lokalni novinarji dostop do bolnišnice, kjer so čečenski uporniki, ki pripadajo skupini »samotnih volkov«, zajeh talce. Edine televizijske posnetke iz dagestanskega mesta sta tisti dan predvajala dva največja kanala državne televizije, in sicer intervju z bradatim voditeljem upornikov Sal-manom Radujevim na dvorišču bolnišnice, kamor so uporniki prignali številne talce. Tudi novinarji neodvisne ruske televizije MTV, ki je znana po kritičnem pokrivanju čečenske krize, so morah potrpeh ob policijski nadzorni točki, dokler se ni drama iz Kizli-arja preselila drugam. Nadzor nad mediji naj bi bil sicer v zadnjih letih precej ohlapnejši kot v času sovjetskega imperija -tudi na vrhuncu čečenske krize pred letom dni novinarjem niso preprečevali dostopa do kraja dogajanja - toda ruske oblasti so v zadnjih tednih dale jasno vedeh, da so predstavniki medijev v Čečeniji nezaželeni, in precej pritisnile na ruske medije, ki se tega niso držah. Na nekaj novinarjev so ruski vojaki celo streljali, precej pa jih je izgubilo življenje, ko so se znašli med dvema ognjema. Ruska vojska kizliarsko krizo nadzoruje tako kot uporniško zasedbo Guder-mesa, drugega največjega čečenskega mesta, minuli mesec, ko so novinarjem onemogočih dostop do mesta in ko so bila poročila o dogajanju v mestu pogosto nepreverljiva in so si nasprotovala. Nekaj novinarjev, ki so se hoteh odpraviti v Gudermes, takrat ni smelo zapustiti čečenske prestolnice Grozni. Številni tuji novinarji so se uprli svojevrstni cenzuri, a so jih ruski kolegi kmalu umirih, češ da je vsak poskus prepričevanja oblastnikov obsojen na neuspeh. Philippa Fletcher / Reuter Lebed se bo potegoval za položaj niškega predsednika MOSKVA (dpa) - Priljubljeni nekdanji ruski odstotkov glasov, kar je pogoj za vstop v du-general Aleksander Lebed bo kandidiral za mo, Aleksander Lebed pa je v mestu Tula do- položaj ruskega predsednika. Zmerno nacio- bil neposredni mandat v ruski parlament, nalistična stranka Kongres ruskih občin {- Ruski predsednik Boris Jelcin je v sredo zve-KRO) je Lebeda na včerajšnjem kongresu v čer nakazal, da bo morda še enkrat kandidi-Moskvi imenovala za svojega kandidata na ral. Skrajnodesničarska Liberalnodemokrat-ruskih predsedniških volitvah, ki bodo pote- ska stranka pa je za predsedniškega kandida-kale 16. junija. Stranki KRO na decembrskih ta že v sredo imenovala svojega predsednika parlamentarnih volitvah ni uspelo zbrah pet Vladimirja Zirinovskega. »Dudajev je Čečeniji zadal smrtni udarec. Akcija v Kizliarju je Čečenom vzela moralno prednost, Moskva pa je začela zbirati politične, propagandne in moralne točke. In to predvsem zato, ker odvratna politika Kremlja čedalje pogosteje zbledi spričo Se bolj odvratne politike (vsaj nekaterih) čečenskih voditeljev. Budjonovskje bil neke vrste preobrat... Ruska oblast se odgovoru ne more več izogibati. Nasilno, krvavo in do konca - to ni le izbira Kremlja, temveč tudi Dudajeva.« Nezavisimaja gazeta, Moskva »Teror kot izrodek sramotne vojne... Že drugič je ruska država pri zaščiti svojih nedolžnih državljanov pred barbarskimi akcijami maščevalcev predsednika Dudajeva pokazala svojo nemoč... Grozovita realnost pokolov v Čečeniji, ki se nikakor nočejo končati, je pripeljala k divjaštvom, kot je bilo tisto v Kizharju. Civilizirani svet je zgrožen. Kizliar je ruskim oblastem še enkrat dokazal, kako veliko napako so storile s posredovanjem v Čečeniji. To svarilo pa je bilo izrečeno na tako kriminalen način, da je neodpustljivo.« Izvestija, Moskva »Pol leta, ki je minilo od tragedije v Bu-djonovsku, bi nas moralo prepričati, da uporniki svojega orožja ne bodo prostovoljno odložili. Obrambno ministrstvo je že večkrat zahtevalo odločne poteze proti čečenskim upornikom. Mnenje vojske pa Zal ni deležno pozornosti.« Krasnaja zvezda, Moskva »Jelcin je dejal, da se iz tragedije v Budjonovsku niso naučili ničesar - seveda je s tem mislil na manjkajoče varnostne ukrepe. Dejansko se niso naučili ničesar: Rusija se ni držala dogovorov, ki so bili sklenjeni pod pokroviteljstvom OVSE, in zdaj je začela'razu-mno’ povezovati pogajanja in represivne ukrepe - tako se je vsaj izrazil obrambni minister Gračov. Ce je konec nasilja njihov cilj, morajo Čečeni spoznati, da zanje skoraj ni obstoja zunaj Ruske federacije, Rusija pa bi se morala zavedati, da mora tej kavkaski republiki priznati bistveno več avtonomije kot le kanček kulturne samostojnosti, ki jo je nudila doslej.« DerBund, Bern »Vladar v Kremlju se lahko mzburja, kolikor hoče. Toda na koncu je Boris Jelcin osebno odgovoren za vojno, ki je Moskva ni zmožna končati... Čečenski uporniki so z napadom na nedolžne civiliste znova dokazali, da Jelcinov režim nastalega položaja sploh ne obvlada. Čečenija je odprta rana. Ta vojna, ki se je začela pred enim letom, je številne ljudi prepričala, da Jelcin ni več porok za demokracijo in napredek... Lansko poletje je predsednik vlade Cemomirdin uspešno končal pogajanja, vendar sporazuma nobena od strani ni dolgo spoštovala. Zdaj se postavlja vprašanje, ali si je režim v Moskvi zaradi volilnega uspeha komunistov morda izbral trmasto usmeritev.« Dagens Nyheter, Stockholm »Ropotanje starejših gospodov v Kremlju nas ne more prevarati: mska politika do Čečenije je popolnoma na psu. Napoved čečenskega'predsednika vlade’ Zavgajeva, ki ga je postavila Moskva, da bo zaradi dogodka v Kizliarju zamenjal nekatere člane svoje vlade, kaže na cinizem ali pa na popolno’umsko omrače-nost’. Prav ta vlada je namreč tista, ki je uporniki (upravičeno) ne priznavajo... Ruska vlada kljub temu nadaljuje svojo 'politiko moči’. Žrtev najnovejše zaostritve položaja v Čečeniji bi lahko poleg civilistov, upornikov in mskih vojakov postal tudi Boris Jelcin. In to najpozneje takrat, ko se bo junija znova potegoval za položaj mskega predsednika.« laz, Berlin Upravni odbor trdi, da za izgube ni kriv direktor Krupjeji so napovedali stavko za vse konce tedna v januarju PORTOROŽ - Položaj v portoroškem Casinoju se Se kar zapleta. Potem ko je vodstvo skušalo najti skupni jezik s krupjeji, ki delajo na francoski ruleti in so stavkali med božičnimi in novoletnimi prazniki, pa mu to ni uspelo, so krupjeji napovedali novo stavko za vse konce tedna v januarju, torej za tiste dni, ko prihajajo v Portorož posebej povabljeni gostje, obiskovalci igralnice iz Italije. ugotovil, da za izgube, ki so nastale v podjetju, ni odgovoren direktor, prav tako pa ga je upravni odbor podprl tudi v zvezi z drugimi poslovodeCimi zadevami, ki jih krupjeji ko višji - 50.183.987.000 lir in po besedah direktorja Dobravca: »... navkljub temu, da smo imeh moteno delo že avgusta, ko je skupina krupjejev že napovedovala stavko, Stavkalo je samo 12,6 odstotka zaposlenih v Casinoju (Foto: Boban Plevevski) Stavkajoči krupjeji so upravnemu odboru (mimogrede, ta ne obstaja več, saj je bil v torek namesto njega ustanovljen nadzorni svet) hkrati dali pobudo, naj se proti direktorju Ernestu Dobravcu uvede disciplinski postopek zaradi vrste domnevnih nepravilnosti, ki naj bi jih direktor zagrešil v preteklih letih. Da bi skušali izvedeti o vsem skupaj kaj veC, smo se odpravili v portoroški Casino. Ne glede na to, da smo o zahtevah igralničarjev že poročali, naj ponovimo, da je skupni imenovalec vseh zahtev tista, naj odstopi direktor Ernest Dobravc. Zahtevo je posredovala portoroška anota Sindikata igralniških delavcev Slovenije, torej eden od treh delavskih sindikatov v Casinoju. Druga dva sindikata se nista pridružila zahtevam krupjejev. Prav tako se stavki niso pridružili niti zaposleni v igralnici v Lipici, ki sodi v Igralnice Casino Portorož, d. o. o. Tako je stavkovne zahteve podpisalo 93 delavcev, v času stavke pa jih je stavkalo dejansko manj, saj je šlo v času njenega trajanja 27 delavcev na bolniški dopust. Tako je, po podatkih vodstva igralnice, stavkalo samo 12, 6 odstotka od 430 zaposlenih. Glavni očitki stavkajočih, ki letijo na direktorja Dobravca, se nanašajo predvsem na poslovno vodenje podjetja. To še pred leti ne bi bilo nič nenavadnega, saj smo bili v obdobju socialističnega samoupravljanja, ko je sindikat imel tudi te pristojnosti, v sedanjih časih pa marsikatera zahteva zveni precej čudno. Se zlasti po tistem, ko je upravni odbor že očitajo Dobravcu. Ce kaže verjeti računalniškim izpiskom in grafikonom, ki smo jih dobili v portoroški igralnici, ni res, da je prišlo v igralnici do padca prihodkov. O tem pričajo tudi podatki. Leta 1991 so znašali prihodki 29.335.858.000 lir, leta 1994 so se povzpeli na 50.085.076.000 lir, leta 1995 pa so bili še nekoli- pa tudi pozneje, ko so ti krupjeji začeli z neke vrste sivo stavko. Niso bili namreč več prijazni do gostov, za igralniškimi mizami so se obnašali pasivno, tako je iz dneva v dan manj napitnin in podobno.« Vedeti moramo tudi, da je lani obiskalo Portorož 18 odstotkov manj italijanskih gostov, ki so večinski obi- skovalci Casinoja, kot predlani. To je predvsem posledica padca vrednosti italijanske lire, ta pa je tudi kriva, da je bil v tolarje preračunani prihodek igralnice na videz, ne pa tudi realno, nižji od predlanskega. K temu je treba seveda prišteti tudi izpad petih dni v času božičnih in novoletnih praznikov, ko igralne mize niso delale zaradi stavke, in zvišano obdavčenost igralnic, ki jo je prinesel novi zakon o igrah na srečo in ki je zdaj pod drobnogledom revizijske hiše Deloit-te&Touche. Zdaj je prihodnost igralnice tudi v rokah novega nadzornega sveta. Njegove člane je imenovala skupščina podjetja. Njegov predsednik je Radovan Šuc, samostojni pravni svetovalec, člani pa so Stanisa BujiSič (predstavnik holdinga Turistično podjetje Portorož), Danilo Daneu (predstavnik portoroškega turizma in direktor hotela Palače) ter predstavniki delavcev: Ljubo Koler iz Lipice ter brata Giuseppe Simonovich in Marjan Simonovič iz Portoroža. Vprašanje je tudi, kaj bo z napovedano novo stavko. Gez nekaj dni bodo namreč hotel Metropol, občina Piran in holding TP Portorož začeli tik pod Casinojem graditi nove podzemske parkirne prostore. Gradnja bo ovirala pristop do igralnice in tudi motila igranje v njej, zato vodstvo premišljuje, da bi za ta čas igralnico zaprlo. Ce bo zaprta, pa tudi stavke ne bo. Janja Klasinc DOPOLNITEV SOCIALNEGA SPORAZUMA Socialni partnerji se zavzemajo za znižanje prispevkov iz plač in zagotovil Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov bodo danes govorili o plačah LJUBLJANA - Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov, ki bodo danes nadaljevali pogajanja o dogovoru o politiki plač v letošnjem letu, naj bi podpisali tudi separat k socialnemu sporazumu. Z njim naj bi se zavzeli za predlagano znižanje socialnih prispevkov iz plač in zagotovili, da se to znižanje ne bo prelilo v višje neto plače. O tem, kako to zagotoviti, se bo treba še dogovoriti, verjetno pa bo za to potreben poseben zakon. Znano je, da je vlada že v dopolnjenem predlogu proračuna predlagala znižanje zbirne prispevne stopnje (gre za prispevke za pokojninsko in za zdravstveno zavarovanje, za porodniško in za zaposlovanje) s sedanjih 44, 7 na 42 odstotkov bruto plače. Znižal naj bi se le del socialnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci - s tem naj bi povečah konkurenčnost gospodarstva, medtem ko bi del prispevkov, ki jih plačujejo zaposleni, ostal enak, zato se njihove neto plače ne bi povišale. Poseben zakon o prispevkih za socialno varnost je že v državnem zboru, ki ga bo skupaj s predlogom državnega proračuna za letošnje leto obravnaval na torkovi izredni seji. V finančnem ministrstvu so izračunali, da bi se obveznosti podjetij in drugih pravnih oseb zaradi nižjih prispevkov znižale za približno 27 milijard tolarjev na leto, kar predsta- vlja približno šest odstotkov celotnih prihodkov iz socialnih prispevkov. Zato pa bi zavod za pokojninsko zavarovanje s prispevki zbral za 26,5 milijarde tolarjev manj; ta denar bo moral nadomestiti državni proračun. Zdravstveni zavod bi s prispevki letos zbral za 5, 5 milijarde več, kot je bilo predvideno, za- to naj ne bi imel primanjkljaja, zmanjšanje prispevka za zaposlovanje pa bo osiromašilo državni prora-čun za približno 6 milijard tolarjev. Andreja Rednak Poslanec Brane Eržen bo spet na sejah parlamenta LJUBLJANA - Novo leto je v parlament prineslo tudi »novega« poslanca: včerajšnjega nadaljevanja 36. redne seje državnega zbora se je namreč po daljši odsotnosti udeležil samostojni poslanec Brane Eržen. Eržen se plenarnih zasedanj zbora in sej delovnih teles ni udeleževal od lanskega februarja, ko so slovenski mediji poročali, da je spolno nadlegoval uslužbenko državnega zbora. Odtlej do konca lanskega junija, ko je državnemu zboru predložil zdravniško spričevalo, je bil zaradi neopravičene odsotnosti kaznovan z odtegljaji od plače. Od ju- nija do konca novembra mu je bil priznan bolniški stalež, decembra je izkoristil redni letni dopust, januarja pa se je znova pojavil v poslanskih klopeh. Brane Eržen je bil v parlament izvoljen neposredno (v TržiCu) kot poslanec Slovenske nacionalne stranke (SNS). Po njeni razdelitvi je bil najprej elan Samostojne poslanske skupine (SPS), nato poslanec opozicijske Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), ki pa ga je iz svojih vrst izključila, tako da ima po evidenci KVIAZ status samostojnega poslanca. (S. O.) POGOVOR Z ERNESTOM DOBRAVCEM Obtožbe bodo lahko dokazali na sodišču... Ernest Dobravc, direktor podjetja Igralnice Casino Portorož, d.o.o., je človek, Id je trenutno v središču pozornosti igralničarjev in tudi vse Obale. Krupjeji, ki delajo na francoski ruleti v portoroškem Casinu, namreč zahtevajo njegov odstop oziroma odstavitev. Skupina podrejenih mu očita domnevne nepravilnosti pri delu in celo namiguje na osebno okoriščanje. Direktorja Dobravca smo prosili, naj odgovori na nekatere od teh obtožb. V zadnjem Času smo na vaš račun slišali precej očitkov stavkajočih in tudi Mirana Lipovca, vašega nekdanjega krupjeja, ki nam je poslal pismo, v katerem vam očita »maksimalno plaCo z maksimalnimi nadstandardnimi bonitetami« in številne druge ugodnosti. Proti Lipovcu sem vložil že tri civilne tožbe, pred dnevi pa še četrto, saj že dolgo piše umazanije o meni in tudi drugih (Danilu Kovačiču, poslancih, državnem zboru v celoti, predsedniku vlade, predsedniku države...) Tako bo imel lipovec možnost, da na sodišču od točke do točke dokazuje svoje trditve. Vseeno vas prosim, da te obtožbe razčistiva. Kakšna je vaša placa? Glede na zakonske omejitve pri menedžerskih plačah zaslužim 313 tisoč tolarjev neto. Očitajo mi tudi ugodnosti. Edina je ta, da uporabljam službeni avtomobil, saj moje delo zahteva pogoste nočne vožnje na delo v portoroški igralnici, pa tudi v Lipico, kjer imamo drugo igralnico. Zaradi te ugodnosti moja plača ni najvišja v podjetju, saj imata višji plači vodji lipiške in portoroške igralnice. Koliko zaslužijo krupjeji, ki stavkajo in niso zadovoljni s svojim položajem? Ce bi delavci, ki so stavkah, decembra delali po delovnem razporedu, bi njihove neto plače - po že plačani dohodnini - znašale od 161 tisoč do 259 tisoč tolarjev. Tako bi na primer Giuseppe Simonovich, ki je vodil stavko, za normalno delo v decembru prejel 221 tisoč tolarjev neto place, in to za 117 ur efektivnega dela na delovnem mestu in za 55 ur odmorov in počitkov med delom. Ta podatek navajam zato, da bodo imeh bralci vpogled v ekonomsko, socialno in delovno upravičenost stavke. Očitajo vam plačana zdravilišča, službene kreditne kartice in potovanje v Las Vegas prek ženine agencije? Kot direktor imam v skladu z individualno pogodbo poslovodnih delavcev (tako kot večina poslovodnih delavcev v Sloveniji) pravico do zdravstvenega pregleda. Leta 1993 in 1994 sem bil na pregledih v hotelu Sava v Rogaški Slatini, pri Čemer sem koristil povprečne hotelske storitve. Sicer nimam nobenih službenih kreditnih kartic ah provizij. Lažne so tudi trditve o potovanjih prek Rosetoura, katerega solastnica je moja žena. Agencija je bila ustanovljena leta 1991, veliko pred mojim imenovanjem za direktorja. V Las Vegas, kamor delavci igralnice vsako leto odhajamo na strokovna potovanja, smo potovah prek portoroškega Kompasa. Gre za zelo naporna predavanja in praktično delo, ki traja po deset ur na dan, udeležujejo pa se jih igralničarji iz vsega sveta. Zavedati se je treba, da na mesto direktorja igralnice nisem prišel brez denarja, saj sem precej zaslužil kot dolgoletni kapetan dolge plovbe, zato bi bil neumen, Ce bi goljufal na tako izpostavljenem delovnem mestu. Janja Klasinc, foto: Boban Plavevski Tesnejše sodelovanje slovenske in britanske policije LJUBLJANA - Državni sekretar za javno varnost v slovenskem ministrstvu za notranje zadeve Borut Likar je včeraj sklenil obisk v Veliki Britaniji. Z načelnikom policijske uprave v grofiji Surrey južno od Londona D. J. Wilhamsom sta se dogovorila o nadaljnjem sodelovanju med policijama. Slovensko notranje ministrstvo se je v okviru prizadevanj za vzpostavitev neposrednih stikov s tujimi policijami ze pred časom povezalo z britanskim ministrstvom. Da bi bili stiki tim plodnejši, je britanski minister za sodelovanje pooblastil policijo v Surreyju, medtem ko finančno sodelovanje podpira britanski tehnološki sklad. Slovenska in britanska stran sta določili področja sodelovanja, izmenjave znanj, izkušenj in informacij ter oblikovali program dolgoročnejšega sodelovanja na dveh ravneh: na ravni neposrednega operativnega policijskega dela bosta razvijali in uvajali nove strokovne rešitve, na ravni sistema pa se je oblikoval program, ki bo z uporabo strateškega upravljanja prispeval k nadaljnji preobrazbi in razvoju slovenske policije. (S. O.) SLOVENIJA SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Danes, 12. januarja, ob 19.30: T. Stoppard: ARKADIJA, za IZVEN. Jutri, 13. januarja, ob 19. uri: W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN. Mala drama Danes, 12. januarja, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 Danes, 12. januarja, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za IZVEN in KONTO. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA. Jutri, 13. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 18. januarja, ob 19.30: ■ Alfred Jarry: KRALJ UBU. PREMIERA! Mala scena MGL L. VVilson: ZAŽGI! Torek, 16. januarja, ob 20. uri, za.IZVEN in KONTO. Danes, 12. januarja, ob 18.30: L Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov Irg 2. Ljubljana Danes, 12. januarja, ob 19.30: D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za IZVEN in KONTO. Jutri, 13. januarja, ob 19.30: F. Sehovid: KURBE, za IZVEN. B. Minoli: VILINCEK Z LUNE. Igra za otroke od 5. leta naprej. Nedelja, 14. januarja, ob 16. uri, za IZVEDI. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana Gostovanje Plesnega teatra Ljubljana: DISCIPLINA KOT POGOJ SVOBODE! Premiera bo 14. januarja. Jules Massenet: MANON. Premiera bo 25. januarja ob 20. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Ponedeljek, 15. januarja, ob 19.30: R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 14. januarja, ob 11. uri: J. Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU, za otroke od 3. leta naprej CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana U. Cetinski in P. Vetrih: ALMA Nedelja, 14. in 21. januarja, ob 19. uri (v angleškem jeziku). Sobota, 27. januarja, ob 20. uri (v slovenskem jeziku). Nedelja, 14. januarja, ob 21.15 v Dvorani Duše Počkaj: BETONTANC, KNOVV YOUR ENEMY! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ulica Petronio 4. Trst Danes, 12. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: J. Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov tra 2 Veliki oder Jutri, 13. januarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: MEDENA PRAVLJICA. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Drama SNG LA DIVINA COMMEDIA - INTERNO Danes, 12. januarja, ob 19. uri. JUBILEJNA STOTA PREDSTAVA! SLOVENSKO SAR00NO GLEDALIŠČE ]) ......L.J DOLJANA_____ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 12. t.m., ob 20.30 (red A) - premiera Tavčarjeve igre «Pekel je vendar pekel«. Režija Marko Sosič. Ponovitvi: jutri; 13. t.m., ob 20.30 (red B); v nedeljo, 14. t.m., ob 16.00 (red C). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«: torek, 16,1., 19.00 (red A); Četrtek, 18.1., 19.00 (red B); sobota, 20.1., 19.00 (red L); nedelja, 21.1., 15.30 (red G);, torek, 23.1., 19.00 (red C); Četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Gledališče Rossetti Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II prigioniero della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Od 16. do 18. februarja bo na sporedu»Il paese dei campanelli« s S. massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Za abonente popust. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 12. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 ponovila Molie-rovo »La scuola delle mogli«. Režija Cristina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fantoni. Ponovitev jutri, 13. t.m., ob 20.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 22. t.m. in v torek, 23. t.m. ob 20.30 - Teatro slabile iz Turina bo predstavilo Molierovo delo : »La scuola delle mogli«. Režija Cristina Pezzoli. Igrajo Sergio Fantoni, Sara Bertela, Maurizio Gueli, Francesco Migliaccio in Maria Ariis. KOROŠKA CELOVEC Na ZG in ZRG za Slovence:danes, 12. t. m., ob 19. uri redni občni zbor Združenja Staršev. Sejmišče- hala 5-dvorana 1-ZSO: V soboto, 20. t.m., ob 13.30 -Redni občni zbor ZSO na Koroškem. GLOBASNICA Pri Sostarju: Jutri, 13. t.m., ob 20.00 -Podjunski ples, igra ansambel Gamsi. BELJAK Studijski oder: danes, 12. t. m., ob 20. uri W. Schvvab: Die Prasidentinnen. Ponovitev jutri, 13. ob 20.00. ŠENTJAKOB V ROŽU Kulturni dom: danes, 12. t. m., ob 20. uri meturantski ples Višje Sole za gospodarske poklice v Sentpetru. DUNAJ Literaturhaus, Zieglergasse 26 (7. okraj): danes, 12. t. m., ob 20. uri premiera filma »Backup« - slovenska beseda na Koroškem (nemška verzija). GALERIJA ŠKUC Stari trg 21, Ljubljana Borut Hlupic Soya Holland. Ljubezniva vesoljska ladja. Razstava bo na ogled do 31. januarja. Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4. Koledar prireditev za januar 1996 Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 16. januarja, ob 10. uri: Lutke čez cesto: Neroda. Sobota, 20. januarja, ob 10. uri: lutkovna predstava Janko in Metka. Sobota, 27. januarja, ob 10. uri: Mojca in Jani Lipičnik: Mojca in KaliCopko. Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf r Ljubljani 1896 (Etnoerc" ’ ' ' Koper). Jutri, 13. januarja (pre- miera), SMI—Km.: I lUlJBj torek, 16., in sreda, 17. januarja, ob 20. uri: GLEDALIŠKI ABONMA CD: EN-KNAP: BUBI t 1 i STRUNA IN ŽELO prvi dotik. gj|v Koncept in koreografija 1. KOVAO, .'j * - % fg| skladatelj B. KOVAČ. IF-Mkl SLOVENIJA CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana Danes, 12. januarja, ob 19. 30: ORANŽNI ABONMA 1. IN 2: Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in zbor Consortium Musicum. Dirigent Marko Letonja; solisti Ana Pusar-Jerič, Andrea Bonig, Francisco Araiza in Ivan Urbas. Program: G. Verdi - Rekviem. Sobota, 20. januarja, ob 19. uri: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor - S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih. DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA. DOBRNA Danes, 12. januarja, ob 19.30: Nastop moškega pevskega zbora Dobrna. Petek, 19. januarja, ob 19.30: Nastop mešanega pevskega zbora Zreče. Petek, 26. januarja, ob 19.30: Nastop folklorne skupine KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Danes, 12. januarja: DEAD IDE AS. Politični power-core iz Beograda. Petek, 19. januarja: MISERY in DESTINCTION OF MANKIND. Anarho-core paket. GRAD FUŽINE LJUBLJANA Torek, 30. januarja, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Klemen Ramovš, kljunasta flavta; Thomas Fritzsch (Zvvickau), viola da gamba; Irena Pahor, viola da gamba, Shalev Ad-El, čembalo. Program: G. P. Telemann: Triosonate za kljunasto flavto, violo da gamba in basso continuo. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Sreda, 24. januarja, ob 17. uri: Pevec in kitarist Jan Plestenjak. Petek, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene šole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 15. januarja: Joo Ann Koh, klavir. Program: Debussy, Rahmaninov,-Szymanovski. DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE KOPER Danes, 12. januarja, ob 20. uri v dvorani palače Gravisi-Barbabianca, Gallusova 2, Koper: Robert Stanič, klarinet; Bojan Glavina, klavir. Program: P. Hindemith, F. Poulenc. CLUB MAONA Arze 5. Piran Danes, 12. januarja, ob 21. uri: Gloria Sebastian Quartet. Jutri, 13. januarja, ob 21. uri: Vi Bi Jazz Orchestra (Ex ACME). MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE 0 SRCU. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9, Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja v Sloveniji. GALERIJA V MESTNI HIŠI Glavni trg 4. Kranj 2. BIENALE MESTA KRANJ. Razstava bo na ogled do 15. januarja. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper V galeriji je do 15. januarja na ogled razstava grafik Adriane Maraž. ISKRATEL Ljubljanska 24. Kranj V galeriji je do 15. januarja na ogled razstava Gorenjska likovna ustvarjalnost. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8. Liubliana 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995 Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Liubliana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana Andrej Brumen Cop, slike. Razstava bo na ogled do 16. januarja. GALERIJA Š.O.U. KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava japonskega umetnika Rjoičija Hajašija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA. GALERIJA MAJOLKA Maistrova 1. Kamnik V galeriji je do 14. januarja na ogled razstava slik Dušana Lipovca Impresije slovenske pokrajine. GALERIJA ILIRIJA Tržaška cesta 40. Liubliana V galeriji do 2. februarja razstavlja Anamarija Smajdek. TRST Kulturni dom GM - Koncertna abonmajska sezona 95/96 V torek, 23. t.m., ob 20.30 -Multimedialna predstava (Satie). Bojan Gorišek (klavir), Janez Škof (recitator). V četrtek, 1. februarja 1996, ob 20.30 - Koncert: Crt SiskoviC (violina) in Emanuele Arciuli (klavir). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 - Koncert Filharmoničnega komornega orkestra iz Monakovega. Dirigent Michael Helmrath; solist Erič Terwilliger (rog). Na programu Grieg, Haydn, Mozart, G.P. Telemann in Janaček. V Četrtek, 15. februarja 96, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Glasbena šola 55 (Ul. Carli 10/a) Danes, 12. t.m., ob 18.30 -Koncert-sreCanje Korada Rojaca (harmonika). GORICA Kulturni dom Jutri, 13. t. m., ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma novoletni koncert, ki ga prireja Glasbena matica v sodelovanju s KD Gorica. Nastopil bo orkester Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Kranjčana. Predprodaja in rezervacija vstopnic pri KD Gorica, Ul. Brass 20 (tel. 0481-33288). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik : od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200 letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Trgovsko sredisce »II Giulia«: Se jutri, 13. t. m. je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna . ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA_____________________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 28.t.m., je na ogled razstava nizozemskega umetnika Karela Appela. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. Kunstforum -Do 20. t.m., je na ogled razstava Eve VVagner. Hiša umetnikov(Goethe park 1): do 27. t.m. je na ogled Letna razstava 1995. BV Galerie: na ogled je razstava Andreassa Strasserja. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center- na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever»; Han-zi VVeis - fotografeka razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE Posojilnica-Bank - na ogled je razstava fotografij Hanzija Sašla. NOVICE Spet zmagal Trolli KAYES (Mali) - Na 18. dirki Granada -Dakar se nadaljuje} premoč italijanskih motociklistov in francoskega avtomobilista Lartigueja. Med motociklisti je spet zmagal Davide Trolli (cagiva), Spanec Arca-ronš (Ktm) pa je liderju Orioliju »odščipnil« sedem minut. Vrstni red, avtomobilisti: 1. Lartigue (Fra, citroen) 5.36:03, 2. Wambergue (Fra, citroen) + 1.07:55, 3. Fontenay (Fra, mitsubishi). Motociklisti: 1. Orioli (Ita, cagiva) 60.27:34, 2. Arcarons (Spa, ktm) +1.43:20, 3. Trolli (Ita, cagiva) 3.25:01. Ivaniševič brez težav SYDNEY - Hrvat Goran Ivaniševič je brez težav zmagal tudi v 3. krogu mednarodnega teniškega turnirja v Sydneyju z nagradnim skladom 670.500 dolarjev. V dveh nizih je prvi nosilec s 6:4 in 7:5 premagal Avstralca Marka Woodforda. Ameriška teniška igralka Monika Seleš je uspešno nastopila tudi v četrtfinalu. Seleševa je brez večjih težav s 6:3 in 6:2 premagala JužnoafriCanko Mi-riam de Svvaardt. Izidi: moški - Četrtfinale: Goran Ivaniševič (Hrv, 1) - Mark VVoodforde (Avs) 6:4, 7:5, Greg Rusedski (VB) - Scott Draper (Avs) 6:4, 4:6, 6:3, Todd VVoodbridge (Avs) - Jason Stolten-berg (Avs) 6:3, 5:7, 6:2, Todd Martin (ZDA, 5) - Richard Fromberg (Avs) 6:3, 6:2. Polfinalna para: Ivaniševič - VVoodbridge, Martin - Rusedski. Izidi: ženske - 2. krog: Kimiko Date (Jap, 2) - Irina Spirlea (Rom) 6:4, 6:3; Chanda Rubin (ZDA, 6) -Tatjana JeCmenica (ZRJ) 6:0, 2:1, b.b., Brenda Schultz-McCarthy (Niz, 5) - Lisa Raymond (ZDA) 6:4, 6:7 (4:7), 6:3; Četrtfinale: Monika Seleš (ZDA, 1) - Miriam de Svvaardt (JAR) 6:3, 6:2. Preobrat v Bostonu BOSTON - Košarkarjem Boston Celtics je v sredini tekmi fige NBA v domači dvorani proti Sacramen-to Kings uspel neverjeten preobrat. Gostje so vodili vse srečanje, še sedem minut pred koncem je bilo na semaforju 86:97. Potem pa so domači napravili delni izid 17:0 in na koncu zmagali s 113:104. Dino Radja je pri Bostonu dosegel 25 točk, pri Sacra-mentu pa je bil z 31 točkami najucinkovitejši Mit-ch Richmond. Izidi: Boston - Sacramento 113:104, New Jersey - New York 92:79, Philadelphia - Wa-shington 93:98, Chicago - Seattle 113:87, San Antonio - Cleveland 92:86, Vancouver - Denver 85:91, Portland - Miami 90:89. Ameriška športnika leta: Johnson in Street COLORADO SPRINGS - Ameriški olimpijski komite (USOC) je za športnika leta 1995 v ZDA izbral alpsko smučarko Picabo Street in tekaCa Michaela Johnsona. Streetova je kot prva Američanka osvojila mah kristalni globus za skupno smukaško zmago v svetovnem pokalu, Johnson pa je lani postal svetovni prvak v tekih na 200 in 400 metrov. Pri glasovanju elanov USOC je Picabo Street dobila 1.242 točk, drugouvrščena atletinja Gwen Torrence pa 962. Tretja je bila hitrostna drsalka Bonnie Blair z 894 točkami. Pri moških je zmagovalec Johnson prejel 1.450 točk, drugo mesto je zasedel rokoborec Bruce Baumgartner z 940 točkami. Tretje mesto je pripadlo tenisaču Petu Samprasu (682 točk). m 1 KOŠARKA / EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO SMUČANJU / PO PADCU Buckler v 2. delu siri odpor Cibone Do rezultata 54:54je bila tekma izenačena Benetton tesno izgubil v Istanbulu Skupina A Ulker - Benetton 87:83 (44:35) V prvenstvu povprečni Benetton je bil na »vročem« igrišCu v Istanbulu spet blizu lepi zmagi. DomaCi Ulker je bil sicer večji del tekme v vodstvu, toda Italijani so v 7. minuti drugega polčasa prvič povedli (54:52), nato pa sta se moštvi do konca izmenjavali v vodstvu. Nekaj sekund pred koncem je imel Benettonov center Rebrača (20 tek) celo priložnost, da izsilili podaljšek, a njegov met za dve točki ni Sel skozi obroč. Turki so bili pod košema absolutno premočni (35 skokov proti 17!), bivši elan Caserte Shack-leford (26 točk) je bil za Trevi-so nerešljiva uganka, vse te težave pa je Benetton kompenziral z odličnimi meti za tri točke (11:14). Najboljši strelec tekme je bil Benettonov branilec VVilliams (28 točk). Ostali izidi 9. kola: 01ym-piakos - Cska Moskva 72:78, Leverkusen - Malaga 89:94, Antibes - Iraklis 88:65. Vrstni red: Cska Moskva 14; Benetton Treviso 12, 01ympiakos Pirej in Ulker SODNIKA Ivanov (Bol) in Resser (Nem). PROSTI METI: Buckler 19:23, Gibona 13:17; PON: 35:19 MršiC (64:79); TRI TOČKE: Buckler 2:6 (Colde-bella 1:1, Komazec 0:2, Moretti 1:2, Abbio 0:1), Gibona 10:26 (Alanovid 2:4, Marcelič 0:1, MulaomeroviC 3:6, Zurić 1:3, Mršid in Rimač 2:5, Gregov 0:2); GLEDALCEV: 5.500. BOLOGNA - Buckler se je Giboni oddolžil za poraz, ki ga je doživel v Zagrebu. Z zmago z več kot dvajsetimi točkami prednosti je hkrati sebi v prid nagnil razliko v koših v medsebojnih srečanjih. Za Bolonjcane je bila to zadnja priložnost, da se še vključijo v boj za uvrstitev v četrtfinale. Srečanje je bilo v prvem polčasu povsem izenačeno. Gostje so s »trojkami« stalno bodli nasprotnikovo obrambo, Buckler pa je največ košev dosegel z nasprotnimi napadi. Prav na ta naCin so pred polovico drugega polčasa, ko je bil rezultat 54:54, do-segh delni izidi 12:0 in prednost potem do konca srečanja le se povečali. Igralci Cibone so si vse monosti zapravili s počasnim vračanjem v obrambo, na koncu pa so tudi sedemkrat zapored zgrešili met za tri točke. Ostali izidi 9. kola: Macca-bi - Real Madrid 75:77, Benii-ca - Orthez 99:90, Panathi-naikos -Barcelona 74:95. Vrstni red: Panathinaikos Atene, Barcelona in Real Madrid 12, Gibona Zagreb 10, Maccabi Tel Aviv, Pau Orthez in Buckler Bologna 8, Benfica Lizbona 2. Prihodnje kolo (18.1.): Benfica - Maccabi, Real Madrid - Barcelona, Orthez -Buckler, Gibona - Panathinaikos. BIATLON / TEKMA ZA SVETOVNI POKAL V ANTERSELV1 Grašičeva izenačila svoj največji uspeh Zasedla je drugo mesto - Zmaga Dislovi in Bjarndalnu - Najboljši Norvežani in Rusi Istanbul 10, Antibes in Malaga 8, Bayer Leverkusen 6, Iraklis 4. Prihodnje kolo (18.1.): Ulker - 01ympiakos, Cska Moskva - Malaga, Benetton -Antibes, Iraklis - Leverkusen. Skupina B Buckler - Gibona 95:73 (41:42) BUCKLER: Coldebella 15, Komazec 38, De Piccoli, Bi-nelli 16, Branamonti 2, Moretti 11, Abbio 6, Carera 7. □BONA: AlanoviC 9, Mar-celič, MulaomeroviC 20, Zurić 3, Alihodžić 2, MršiC 13, Ske-lin 6, Rimač 12, Gregov, Pejci-noviC 8. ANTERSELVA - Na tretji biatlonski tekmi svetovnega pokala v italijanskem zimskem središču Anterselva je vse svoje znanje končno pokazala TržiCanka Andreja Grašič in osvojila odficno drugo mesto, za zmagovalko Nemko Uschi Disl pa je zaostala samo 2, 7 sekunde. Moško tekmo je prepričljivo dobil Norvežan Ole Einar Bjemdalen. O zmagi je na ženski tekmi odločala Četverica. Poleg GrašiCeve so bile v igri za najvišjo stopničko Se Nemki Dislova in Behlejeva ter Francozinja Florence Baverel. Na prvem streljanju je slovenska tekmovalka zgrešila en strel, ostale tri pa so bile brez napake, na drugem je bila enkrat neuspešna Francozinja, na tretjem pa obe Nemki. GrašiCeva, med vsemi je daleC najhitreje tekla, je po treh streljanjih zato zanesljivo prevzela vodstvo. Od Četveri- ce je bila slovenska tekmovalka prva tudi na zadnjem streljanju. Zal je bila slovenska tekmovalka, ki je imela pred za-sledovalkami več kot dve minuti prednosti, na zadnjem streljanju neuspešna dvakrat in Dislova se je tako približala na zadnjem merjenju vmesnega Časa na 2, 3, Behlejeva pa na 3, 7 sekunde. Bave-relova je na zadnjem streljanju zgrešila prvi strel in že tam izgubila visoko uvrstitev. Andreja Grašič je zaradi treh minut pribitka pri teku v zaključnem delu porabila tudi zadnji atom moči, obležala po napornem Sprintu v cilju, kljub temu pa je izgubila dvoboj z vodilno v skupnem seštevku, Nemko Uschi Disl, ki je zmagala že tretjič letos in sedmič v karieri ter le potrdila vzdevek »Turbo Disl«. V cilju je razlika znašala 2, 7 sekunde v korist 25-letne Nemke.Andreja Grašič je z drugim mestom izenačila slovensko in svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu. Druga je bila že lani na 15-kilo-metrski tekmi v Lahtiju na Finskem. V moški tekmi na 20 kilometrov je zmagal Se ne 22-letni Norvežan Ole Einar Bjomdalen, ki je dosegel prvo zmago v karieri. Norvežan je skoraj za minuto premagal Rusa Vladimirja Dračeva, tretje mesto pa je osvojil drugi norveški tekmovalec, 26-letni Halvard Hanevold, ki je prvič v karieri stal na zmagovalnih stopničkah. V teku je bil najhitrejši 30-letni Rus, vendar je bil pri streljanju trikrat nenatančen, tri minute pa so bile nedosegljive v primerjavi z natančnim Norvežanom. Tudi sicer so bili moštveno najuspešnejši Norvežani in Rusi, saj so se med prvo šesterico uvrstili po trije tekmovalci iz vsake države. SMUČANJE / PREDSTAVITEV ZDRUŽENE SMUČARSKE EKIPE ZS3DI Dolgoročni, toda ambiciozni cilji pomlajene selekcije Spet složno, s prenovljeno vrsto in dolgoročnimi, a ambicioznimi cilji. Tako se je včeraj popoldne v Gregorčičevi dvorani v Trstu predstavila letošnja združena zamejska smučarska ekipa ZSSDI. Ekipo sestavlja letos dvanajst smučarjev treh društev (Br-dina, Devin in Mladina), najstarejši med njimi pa ima komaj dvanajst let. Njih, nova trenerja Matjaža Martinška in Tomija Omejca in strokovno vodstvo je uvodoma predstavil predsednik smučarske komisije pri ZSSDI Rado Suber, o novostih in ciljih ekipe pa je spregovoril predsednik pokrajinskega odbora za Trsdt pri ZSSDI Livij Valencie. »Temeljna izbira v športni politiki, s katero so se strinjah vsi klubi, je bila v tem, da zastavimo dolgoročen program dela. Velik poudarek je na resnosti pristopa tekmovalcev in staršev, od katerih je v največji meri odvisen uspeh vsakega, še tako ambicioznega nacrta. Ker je program dolgoročen, je jasno, da največ pozornosti namenjamo najmlajšim. Njim želimo nuditi Cim več, predvsem glede kvalitete treningov. Rezultati, ki jih bodo tekmovalci dosegli v letošnji se- zoni, niso pomembni, sezona je namreč prehodnega značaja in naši smučarji se v bistvu letos pripravljajo za naslednje leto,« je povedal Valencie. Zgodba o združevanju sil v našem smučanje ima že veC let. Ni bila vedno premočrtna in je šla skozi različna obdobja, Valencie pa je izrazil upanje, da je konCno dozorelo spoznanje, ki ne velja samo za smučanje, ampak za ves naš šport, da je potrebno iti po poti koncentracije sil, visoko specializiranega skupnega dela in da se te usmeritve ne sme vsako leto postavljati v dvom, ampak mora enkrat za vselej postati konstanta v delovanju naših društev. Nekaj zelo zanimivih misli je na predstavitvi navrgel glavni trener ekipe Matjaž Martinšek, bivši trener slovenske šampiosvetovnega formata Mojce Suhadolc. Uvodoma je Čestital vsem našim smučarskim delavcem s Tržaškega, da s takšno zagnanostjo in požrtvovalnostjo vztrajajo v tekmovalnem smučanju, čeprav živijo ob morju. Poudaril je, da je mogoCe računati na rezultate samo, če se najboljše smučarje združi pod isto streho, da vsak trenira v skupini s sebi enako sposobnimi smučarji. Da je temu tako, so pokazale tudi skupne priprave na Pohorju. Selekcija najboljših mora delati zunaj okvirov delovanja posameznih društev, toda sestavljanje selekcij, je dejal Martinšek, nikakor ne pomeni, da je treba vse ostale smučarje zanemariti. Nasprotno, selekcija mora biti samo vrh piramide s široko bazo. Brez nje, se lahko tudi vrh kaj kmalu sesuje. O tem, kaj za zamejsko smučanje pomeni vrhunski rezultat, meni trener, se je treba pravzaprav šele dogovoriti. Najkasneje do konca aprila bo za prihodnjo sezono potrebno sestaviti natančen program dela (mišljeno je tudi poletno delo s suhimi treningi in vadbo na ledenikih), ki ga za sedaj še niso uspeli sestaviti. V tem Času pša naj bi poleg tekem izupeljali še najmanj 15 dni treninga. Martinšek meni, da uspehov naših smučarjev ne smemo ocenjevati po uvrstitvah, ampak po doseženih Časovnih meritvah. Ce nek smučar, ki v začetku sezone zaostaja za najboljšim za dvajset sekund, uspe ta zaostanek razpoloviti, je to uspeh. Ce bi v zamejstvu prišli d o smučarja, ki na državni ravni zaostaja za najboljšimi za tri do štiri sekunde, bi bil to velik uspeh. O delovanju naše smučarske selekcije je spregostavnik SK Devin Stojan Sosič, ki je ocenil, da so elani selekcije že na prvih nastopih konec minulega tedna dosegli dobre rezultate, glede tudi na težke razmere na progah. Sosič je tudi pozval starše k sodelovanju, saj ni nobena skrivnost, da so starši v vseh pogledih (tudi finančno) glavni sponsorji selekcije. Čeprav je torej prenovljena selekcija šele na začetku svoje nove poti, si od nje že letos lahkjo pričakujemo dobre rezultate, perspektivnost nekaterih tekmovalcev, pa našim smučarskim delavcem vliva upanje, da bodo ti rezultati v bližnji bodočnosti še boljši. (A. Koren) SELEKCIJA 1995/1996 TRENERJA: Matjaž Martinšek in Tomi Omejc. POMOŽNA TRENERJA: Ennio Bogatez in Rado Suber. SPREMLJEVALCI: Paolo Ghezzi, Lojzko Popovič in Stojan Sossi. TEKMOVALCI - Baby: Alessio Si-billa (letnik 1988) Devin, Andrej Marušič (87) Brdina, Mateja Piccini (87) Brdina. Cicibani: Denis Petrovčič (86) Brdina, Mateja Paulina (85) Devin, Roberta Purich (85) Brdina, Matej Štolfa (85) Devin; Dečki/deklice: Martina Bogatez (84) Mladina. Patrick Kocijančič (83) Devin, Matej Križmancic (83) Devin, Erik Piccini (83) Brdina. Naraščajniki: Borut Bogatez (82) Mladina. Na sliki (foto Balbi): elani ekipe, v okviru pa trener Matjaž Martinšek ŠPORT Petek, 12. januarja 1996 ODBOJKA / DERBI MOŠKE C2 LIGE V GORICI Po živčni igri gladka zmaga Olympie CDR Najbolj izenačen je bil tretji set Sodnik je gostom delil kartone 01ympia CDR - Bor Partere 3:0 (15:11,15:11,17:15) OLVMPIA CDR: Terpin Simon (7+21), Ferfolja (4+12), Sfiligoj (0+1), Terpin Janez (1+1), Gravnar (3+14), Maraž (6+11), Bensa (2+3), Terpin Andrej (1+2), Pintar (2+0), Komjanc (0+0). BOR FORTRADE: Taber-ni (6+17), Pavlica (0+0), Co-loni (1+6), Furlanie (3+9), GombaC (1+0), Marega (6+4), Del Turco (1+2), Rut-tor (0+0), Cella (10+25). Trajanje setov: 28, 33 in 44 minut. Servis (tocke/na-pake): 01ympia 4/11, Bor 2/7. Blok: 01ymia 4, Bor 5. Napake: 01ympia 15, Bor 24. Derbi med 01ympio in Borom je Se zadnje prvenstveno srečanje na deželni ravni med slovensko go-risko in tržaško odbojko. Zato je razumljivo, da je pred tekmo vladalo veliko zanimanje za razplet »mat-cha«. Na tribunah goriskega Slovenskega Športnega centra se je zbralo kar lepo število gledalcev in predvsem domači navijači so glasno spremljali igro. Po začetnem žvižgu niste ekipi takoj ujeli pravega ritma. Obe Sesterki sta preveč grešili, tako v napadu kot na servisu. Živčnosti so se najprej otresli borovci, ki so povedli 10:7, Goričani pa so se tedaj spomnili, da igrajo v srečanju vlogo favorita in so z delnim izidom 8:0 osvojili set. Drugi niz je bil fotokopija prvega. Bor je spet najprej povedel, nato pa so domačini, predvsem po zaslugi pazljive obrambe in napak nasprotnika, zaostanek nadoknadili in končali set z enakim izidom kot v prvem. Tržačanom je bila spet usodna prevelika napetost, ki je bila razvidna iz Številnih napak in protestov proti sodnikovim žvižgom, ki sta nekajkrat res oškodovala goste. V nadaljevanju je bila tekma kar se da izenačena in kljub temu, da so borovci podarili zaradi napak prvih 9 točk 01ympii, je izenačenost trajala vse do 12. točke, ko je prvi sodnik pokazal rdeči karton borovcu tako, da je 01ympia brez truda pridobila 13. točko. Tržačani kljub temu niso popustili, izenacih so pri trinajstici in nato dosegli tudi 14. točko. Sodnik jo je priznal, se potem premislil in določil ponovitev zadnje točke. To se je domača še-sterka izkoristila, prišla do zaključne žoge, a jp z lastno napako zapravila. Borovci so spet izenačili, a so se morah na koncu predati, saj so z enajsto napako v setu dobesedno podarili zadnji set Goričanom. Gostje si morda niso zaslužili tako gladkega poraza, a so si svoje možnosti zapravili zaradi prevelike živčnosti. Sodnik je pokazal varovancem trenerja Cehe Štiri rumene in en rdeč karton. Lahko pa bi tudi huje ukrepal, saj so na obeh poljih med igro poleg žog letele čez mrežo tudi žaljivke. Po zmagi so domačini bučno slavili in pri tem pretiravah, saj so pred končnim pozdravom na igrišču uprizorili »vlakec na kolenih«, ki je sicer znak zmagoslavja nogometne ekipe Barija. IZJAVI TRENERJEV Ceha (Bor): »Sodnika ste nas precej oškodovala. Poleg tega smo mi prišh v Gorico brez dveh standardnih igralcev, Ruttar pa ni treniral cel teden zaradi poškodbe. Zaradi teh odsotnosti smo imeli še največ problemov na centru in predvsem v bloku.« D orni (01ympia): »Vzdušje na igrišču in okrog njega je bilo precej vroče. Trema igralcev na obeh straneh mreže pa se je kmalu spremenila v živčnost. Čeprav smo mi včasih nekoliko popustili, smo vsakokrat tudi reagirali in ravno to nam je omogočilo, da smo prišli do zmage.« (A&D) Posnetek s sredinega derbija v Gorici (Foto S. Reportage) KOŠARKA / V NEDELJO DERBI ZA VRH V D LIGI Cicibana Helvetius želi dati lekcijo vseučiliščnikom Cusa Dom Agorest in Kontovel na domačih tleh KOŠARKA / V 13. KOLU MOŠKE C2 LIGE Po veselem in spodbudnem Startu v novem letu, ko so vsi tri naši predstavniki v košarkarski D ligi dosegli gladko zmago, se Cicibona, Dom in Kontovel pripravljajo na nove spopade, tokrat pa bo naloga veliko težja. CICIBONA: prvi »ognjeni« izpit Helvetiusa, ki je s serijo enakih zaporednih zmag ostal sam na vrhu lestvice. V nedeljo popoldne se bodo plavobeli pomerili s Cusom. Tekma ima dvojni pomen, saj sta za napredovanje na voljo dve mesti (prva napreduje v C2, druga pa odigra dodatno tekmo z drugouvrščenim iz videmsko-pordenonske pokrajine). Furlanovi igralci so si doslej nabrali že šest točk prednosti pred tretjeuvrščenim, z novo zmago pa bi razliko še povečali in boj bi najbrž ostal odprt le še z Goriziano (»big match« bo Cez tri tedne). V lanski sezoni so cici-bonaši v 22. kolu ujeli vodilno Ardito, zatem pa izgubih kar štirikrat zapored, kar mora biti svarilo za letos. Cus ima močno prenovljeno moštvo, ki predvaja hitro in agresivno igro, običajno pa izstopajo Tiziani, Del Piero in Bergamin. »Coach« Furlan ima na voljo vse igralce, po vsej verjetnosti pa se bo v postavo vrnil Peter Furlan. Zaradi jutrišnjih odbojkarskih tekem na sradionu 1. maj je tekma preložena na nedeljo popoldne s pričetkom ob 16.00, pričakuje pa se tudi pomoč navijačev. DOM: Novoletne počitnice so bile za domovce res dobrodošle, saj so si igralci, trener in odborniki pogledah v oCi in sklenili, da bodo poprijeli z večjo vnemo. V soboto so belordeči povozili Momo Gio, jutri pa bo Bor-dinova ekipa spet igrala doma, tokrat z nevarnim Largo Isonzom. Ge bo Marko Corsi obdržal »super« formo in če bodo domovci znali zaustaviti zelo visok ritem igre mladih gostov (pozor na Glavicha in Colauttija), se obete nov uspeh našega go-riškega predstavnika. KONTOVEL: Plavobeh so se iz Gorice končno vrnili z roza zapisnikom, kar jim ni uspelo že mesec in pol, uspeh proti zadnjeuvrščene-mu moštvu Senators pa še ne more bih razlog za veliko praznovanje. Primernejši test je na vrsti jutri, ko bodo Kontovelci prejeli obisk In-terja 1904. Tržačani so sicer na sredini lestvice, kar je niže od pričakovanega, zadnji uspeh proti Goriziani pa kaže, da so lurkič, Mar-tucci in ostah še vedno zelo solidna ekipa. Na Kontovelu si seveda želijo uspenš nadaljevanje v novem letu. Borut Pertot in Stefan Turk ste že ujela pravo formo, kmalu naj bi se jima pridružila še Ivo Emili in Danjel Gulič. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 12. KOLA: Grado -Scoglietto +19, Goriziana -Lega Nazionale +27, libertas - Acli Ts +11, Acli Ronci - Momo Gib +8, Santos nators +23. (VJ) Se- Breg in Polet spet na igrišču V jutrišnjem osmem kolu košarkarskega promocijskega prvenstva bosta naši peterki preverili lastno formo po dolgih počitnicah. Pole-tovci bodo v telovadnici Er-vatti, s pričetkom ob 20.30, gostih Virtus Basket, pol ure kasneje pa bo Breg na Greh zaposlen pri moštvu Super-basket. Upari je, da bodo rezultati v novem letu nekoliko boljši kot v prvem delu prvenstva, ko je bilo porazov precej vec kot zmag. Obvestili SKBRMNA priredi v nedeljo avtobusni izlet na Trbiž. Odhod avtobusa ob 6.30 iz Opčin. Na razpolago je Se nekaj mest. Tel. St. 040/212895 ah 299573. SK DEVIN priredi avtobusni izlet v nedeljo, 14. trn., na Trbiž. Za informacije in vpisovanje tel. na St. 200236 (Bruno) in 200782 (Franc). Danes igra za vas Totocalcio ODBOJKA / V DOSEDANJIH DESETIH NASTOPIH Mladinke in deklice Vala še niso izgubile niti seta Zenski Valovi Sesterki mladink in deklic na pokrajinski ravni ne poznata ovir. Mladinke so v prvem srečanju dosegle svojo že četrto zmago brez izgubljenega seta, deklice pa celo šesto. MLADINKE Val - II Mercato di Sečlz 3:0 (15:9, 15:13,15:4) VAL: Mikluž, Černič, Zavadlal, Tomšič, Blasizza, Mozetič, Zuccarino, Humar, Kovic, Uršič. Do lani je tržiško društvo v tej kategoriji vedrilo in oblačilo, v prvem letošnjem srečanju pa so ga valovke dobesedno spravile na kolena. Zmaga je še toliko bolj pomembna, če vemo, da je bil II Mercato di Selz po prvih treh kolih še nepremagan in je vsega izgubil en set. Treba je vsekakor reci, da sestavljajo tržiško šesterko, razen Pascolatove, same igralke, ki še spadajo v kategorijo deklic. Srečanje je bilo vsekakor povsem enosmerno. Izid drugega seta ne sme varati, saj je Val že vodil s 14:7, nato pa objektivno slabše nasprotnice začel prekomerno podcenjevati. DEKLICE Val - Cafffe Morocco 3:0 (15:5, 15:3, 15:5) VAL: Uršič, Kocjančič, Zuccarino, Ambrosi, Brisco, Branca, Danielis, Vi-sintin, Terpin, Devetta. To je bila že šesta zaporedna zmaga mladih GoriCank, ki se vse bolj približujejo uvrstitvi v play off, kar je tudi njihov glavni cilj v letošnji sezoni. Caffe Morocco jim sploh ni bil dorasel. NA TRŽAŠKEM NARASCAJNICE Sloga A - NPT 3:0 (15:7,15:6,15:12) SLOGA A: Ban, Bianchi, Carli, Hrovatin, Možina, Pangerc, Simeone, Sosič. Kot smo že poročali se je v teh začelo tudi prvenstvo narašCajnic, ena od obeh Sloginih ekip pa je svoj krstni nastop opravila že v torek. Zmaga naših deklet je bila povsem zaslužena, saj so bila v vseh treh setih v vodstvu in svoje prednosti niso spustile z rok. Slogašice pa so tudi predvajale že zrelo igro z lepimi akcijami. Naj omenimo, da nekatere na-raščajnice nastopajo tudi v prvenstvu deklic, igralske izkušnje, ki si jih tam nabirajo, pa bodo zelo dobrodošle prav v tem prvenstvu. Za to prvo zmago so enako zaslužne prav vse igralke, saj so Cisto vse stopile na igrišče. (INKA) Stojan Sosič Cremonese - Milan 2 Fiorentina Piacenza 1 Inter - Roma X2 Juventus - Bari 1 Lazio ■ Torino 1 Padova - Atalanta 1X2 Parma - Cagliari 1X2 Sampdoria - Vicenza 1 Udinese - Napoti X2 Ancona - Palermo X2 Andria - Genoa 2 Spal ■ Ravenna IX Catanzaro - Frosinone 1 Stojan Sosič (letnik 1947) se je začel ukvarjati s smučanjem pri šestnajstih letih kot samouk, nakar je nastopil na zimskih športnih igrah tako v smučarskih tekih kot v alpskih disciplinah. Prestopil je k Mladini in ostal pri tem društvu pet, šest let, potem pa je nadaljeval svojo uspešno smuačarsko pot pri SK Devin, pri kateremu je danes tehnični vodja smučarskega odseka. Bil je med pobudniki ustanovitve odseka za gorska kolesa. Prejšnji teden je je Gorazd Husu pravilno napovedal osem izidov. Konjske dirke Najbolj piše: Giorgio Plettersech negotova je 5. dirka v Firencah, dirka tris v Palermu 1. dirka (Rim): nedavni zmagovalec podobne sheme Moše BJG (X) je spt favorit. New Tiger (2) se je v zadnjem nastopu izkazal. Velike možnosti ima Tata Negra (l). Je v izredni formi. 2. dirka (Milan): glede na konkurenco je favorit Robby Robber (2). V od skupine X je najmočnejši OLfa dei Bassi. Laion (1) bi lahko vseh ukrotil. 3. dirka (Bologna): Mussa-da BS (19 bi lahko bil nedosegljiv, Ce bi povedel. Kljub Startu z druge vrste se bo za zmago boril tudi Paolo D'Assia (X). Pozor na konja Oxford (2). 4. dirka (Turin): Peioz (2) je dokaj nesporno najboljši, a pozor tudi na specialista podob- legotova je i, dirka tris v nih shem On top Bi (X). Omenimo naj regularnega Pedrita (D. 5. dirka (Firence): to je najbolj izenačena dirka. Naš favorit je Oncei LB (2). Eshore AS (X) bi tudi lahko zmagal, presenečenje pa bi lahko pomeni Rolex Real (1). 6. dirka (Treviso): Parietaria (2) lahko nadoknadi začetni hendikep. Roxy Green (1) Starta iz ugodnega položaja. Pori: Arthur (X) bi lahko vseh presenetil. Dirka tris Palermo, naši favoriti: Re-dol MD, Baltic Achiever, Orio-lo OK. Za sistemiste: Raggio Gas, Raffinata, Ombretta ZN. Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 12 2 XI 12 X 2 XI 2 XI 2 XI ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Petek, 12. januarja 1996 Horoskop ZNAMENJA ZODIAKA / KOZOROG Osvoboditev izpod jarma egoizma Saturn naredi človeka praktičnega in previdnega Po tradiciji predstavlja znamenje Kozoroga dovekovo osvoboditev izpod jarma lastnega egoizma; poprej je njegov duh taval v temi, svoboden pa je ugledal luC. Tako sta tudi bela in Cma barvi, ki ju simbolično povezujejo s tem znamenjem. Če ju zmeSamo, dobimo sivo barvo, ki je prav tako Kozorogova. Kozorog vlada kostem, kolenom in zobem. Ker so to njegove najbolj občutljive točke telesa, ljudi rojene v znamenju Kozoroga pogosto mučijo reuma, išijas, lumbago ali druge bolečine v sklepih, lahko imajo probleme z lasmi ter nohti. Prvi koristen nasvet zanje bi lahko bilo uživanje dodatnega kalcija v vsakodnevni prehrani, ker jim ga verjetno primanjkuje. Njihov planet vladar je Saturn, katerega ključni tradicionalni pomen je omejevanje, nadzor, vztrajnost, trajanje. Prvotno je Saturn vladal tudi znamenju Vodnarja, danes, po odkritju Urana, pa le Kozorogu. Saturn naredi človeka praktičnega in previ- dnega, lahko pa tudi ozkosrčnega in celo krutega. Kristali Kozorogov kristal, ki po teži in trdoti ustreza njego-vemo planetu Saturnu, je tanzanit. Odkrih so ga leta 1967 v Tanzaniji. Vsebuje kalcij, aluminij in vandali j, ki s svojo belo - srebrno barvo povzroča v njegovi notranjosti nekakšne iskre vijolične barve. Pravijo, da je kamnov učinek prav hipnotičen. Naslednji dragoceni kristal, ki spada pod okrilje Saturna, pa tudi Merkurja, je opal. Za Kozoroge so primerni indigo ter vij občni odtenki tega kamna, osnovna barva v ozadju, opal je namreč kristal, v katerem se mavrično preliva veliko število barv in odtenkov, pa naj bo čim temnejša. Opala se drži sloves, da odpira tretje oko, mistiki pa ga skupaj z nekaterimi drugimi kristah uporabljajo kot vodiča po nadčutnih prostranstvih. Nekoč so trdili, da je njegovo učinkovanje tako intenzivno, da njegovo uporabo svetujejo le na telesnih ekstremitetah, torej rokah in nogah, danes pa pravijo, da opal ščiti in varuje vse dele telesa, ki sprejemajo in oddajajo energijo skozi barve. Na splošno priporočajo, da ga na določeno mesto polagamo vsak dan nekaj minut, odvisno od posameznikove občutljivosti. Če pa imamo zelo čist in močan primerek opala, lahko isti učinek dosežemo brez dotika, torej na daljavo. Jet je neke vrste smolnat premog. Kamen vsebuje 12 odstotkov mineralnih olj, žveplo, aluminij in silicij. Danes je njegova vloga zanemarjena, v bronasti dobi pa je bil eden najbolj čaščenih amuletov in talismanov. Vdihavanje njegovega gorečega izvlečeka so priporočali ljudem, ki imajo težave s sinusi ter dihanjem in tistim, ki jih muči nahod. V preteklosti so kamen uporabljati še proti zobobolu, glavobolu, epilepsiji, izpadanju in majavosti zob ter otekanju nog. Lapis lazuti, kamen čudovito modre barve, prav tako ustreza značilostim Saturna in lepe Venere. Vsebuje pet različnih mineralov, v njegovi notranjosti pa so rumeno ati pa srebrno obarvane sledi železa. Ta kamen oddaja nosilcu energijo, ki ga na poti duhovnega razvoja varuje kot nekakšen ščit. La- pis je kot korektura njegovi telesni energiji, posledica pa je ta, da so nosilčeve emocije s strani drugih oseb, s katerimi komunicira, pravilno sprejete in ne prezrte ali neuslišane. Tudi lapis lazuli se uvršča med kamne z močnim delovanjem, zato bolj občutljivim svetujejo naj ga uporabljajo le za čiščenje kanalov. V primem neposredne uporabe oziroma zdravljenja svetujejo njegovo polaganje na vrh temena, na čelo ali pa za obesek na kratki verižici ati uhanih. Med zelo širokim spektrom njegovega delovanja so najpomembnejša: pomaga pri epilepsiji, hudih bolečinah v želodcu, bruhanju, driski, slabokrvnosti, možganskih obolenjih. Lapis je varuh naših čustev. P. L.) 39 tisoč dolarjev nagrade za hekerja KUALA LUMPUR - Malezijski posrednik računalniške mreže Internet je revnejši za 39 tisoč dolarjev - »olajšala« sta ga hekerja, M sta vdrla v njegov računalniški varnostni sistem. Dinesh Nair in Thian Seong Yee sta za podvig potrebovala le nekaj minut Družba Asia Connect je namreč obljubila nagrado v znesku 39 tisoč dolarjev tistemu, ki bo dokazal svojo računalniško spretnost in vdrl v njen sto tisoč dolarjev vreden varnostni sistem. »Nisva imela zlobnih namenov, ljudem sva,le hotela dokazati, da so usluge te dražbe nezanesljive,« je izjavil Dinesh. S prijateljem sta v »varovano« mrežo elektronske pošte Asia Connect poslala obvestilo in si tako prislužila obljubljeno nagrado. Šahovska naloga abcdefgh Short - Guljko / Horgen 1995 Beti kmet je prodrl na sedmo vrsto in Short, ki je na potezi, ima več možnosti, da ga zavaruje pred črnimi figurami, saj je tudi črni kralj sredi šahovnice slabo zavarovan pred napadi belega. Poglejmo, kako je velemojster Short po hitrem postopku razorožil črno vojsko in jo prisilil k predaji. Rešitev Velemojster Short s potezo 1.L14+ takoj napade črnega kralja, ki ga branijo kmetje 1.. .e5. Na umik kralja l...Kd7 sledi odločilno 2.Tb8. No zdaj pa beli igra presenetljivo 2.Le5:+! fe5 3.Dh6+ in črni se je vdal. Na 3.. .Tg6 beti zmaga po 4.Tb6+ Kd7 5.Dh7:+in črni izgubi trdnjavo. Silvo Kovač X PRISTAS NOMINA- LIZMA POSODICA ZA MAZILA IN DIŠAVE REKA V ANGLUI OSEBNI PRAZNIK GIBALO, VODILO PTIC POBREZNIK (PRLIV) STARO MESTO V VESTFALIJI, NEMČIJA ROBERTA FLACK ZENSKA, KI PREGLEDUJE VSTOPNICE OTOK ČAROVNICE KIRKE MERA ZA RITEM AVTOR: MARKO DRESCEK MLADA RASTLINA ZA VSADITEV OLIKANO, LEPO VEDENJE RISJE KRZNO X BOGATO OKRAŠENA KOCUA JANEZ (LAT.) OKRAŠENO MEDENO PECIVO PODZEMNA ŽIVAL VRH V ZAHODNI HIMALAJI (8125 m) IZPUŠČAJ V USTIH DOJENČKA DOBESEDEN PREVOD ! RICHARD TUCKER SLIKARSKA JMET., KI POS-1EMA OLJNATO SLIKO SLOV. GLED. IGRALEC NEKD. SVIC. SMUČ. HESS PRVI TISKAR NA SLOVENSKEM IJANZI POKRAJINA V SZ. ANGLUI GOROVJE V ŠVIC. ALPAH IVO BAN TANTAL PREMIK NIHAJOČEGA TELESA RAZTEGU. PLETENINA KONICA KARAMBOL STROKOVNJAK ZA . EKONOMIJO TISKARSKO SITO PERJE PRI REPI ORODJE ZA DEL. LUKENJ OSEBA, KI GOVORI IKAVSCINO LOVEC, KI LOVI' RAKE BOG RIZA V SINTOIZMU FINSKI ARHITEKT (ALVAR) PRVI MIT. GR. UMETNIK SIRSKI ČASNIK, POLITIK (HAFEZAL) NEKD. RUSKI BIC KOBOABE GRŠKI OTOK V SPOPADIH VISOKA OKRASNA RASTLINA EDEN OD STARSEV POSODA ZA UMRI F LANA TURNER SL. PEVKA PRODNIK GRMOVJE Z UŽIT. SADOVI FIATOV AVTO MARIJINA MATI V KRŠČANSTVU KRILO RIM. LEGIJE OŽINA NA MALAKI KMEČKO VOZILO NEKDANJI SULTANOV PISMENI UKAZ IZKAZNICA, LEGITIMA- CIJA VRANJI SAMEC MLADA RAZVIJAJOČA SE RASTLINA OSEBNI ZAIMEK AKTINU PAIII ANKA OSEBA, KI RADA JE SOLATO AMERIŠKI JAZZ GLASBENIK (STAN) MODERNA MODNA UMETNOST MAJHNA TNALA MEHIŠKI OPERNI TENORIST (FRANCISCO) AVSTRIJSKI ALPSKI SMUČAR REITER OIHVN ‘V2IVHV ‘vonvNi 'lWdO ‘NOLKm ‘OTIVIOS "ira ‘NVM Vitrra ‘vcmn ‘VNV ‘om ‘V3S31 ‘VJN3 ‘n ‘VIHVMI ■vx ‘vinm ‘ovsv ‘D3AV)D ‘H303AS ‘iLVN ‘ISO ‘0)0tLL 'IVHIN ‘81 ‘loraisia 3wi ‘oiaaNVtii ‘HHNVHnV ‘vluvtrano ‘XIV>I 'SOS ‘IVSHVđ VONVN :OUABJOpOy\ :A31IS3X m ® RAI 1 6.30 9.35 11.10 12.25 12.35 13.30 14.05 15.45 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 22.40 22.45 0.10 0.40 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Nel segno di Roma (pust., It.-Fr.-Nem. ’58) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, Style, 14.00 Tgl gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in sport Variete: Luna Park Aktualne teme: II fatto Dok. oddaja: SuperKvark - Potovanja v naravo, znanost in tehnologijo Dnevnik Dokumenti: Lungo il fiu-me - Vzdolž reke (It. ’91. Ermanno Olmi) Dnevnik, Zapisnik, Pogovori, vreme Aktualno. Kultura News, 1.10 Potihoma RAI 2 7.00 9.30 9.40 9.45 Oddaja za najmlajše, vmes risanke in nan. Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno Variabile 11.30 12.00 13.00 14.00 14.15 TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri 14.40 16.00 Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik 16.05 Aktualne teme: L' Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport Giustizieri della notte Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Aktualna odd.: Zvečer, na trgu Italija TG2 Dosje Dnevnik, vreme Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija Le amiche del cuore (’92) 4^ RAI 3 6.00 8.30 9.50 11.15 12.00 12.15 13.45 14.00 14.45 15.00 15.25 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.05 22.30 22.55 23.50 0.30 Dnevnik Aktualne oddaje SP v smučanju Videosaperedtalija na kolesu, Filozofija, Mon-do 3, Media/Mente, itd. Dnevnik SP v smučanju Aktualno: VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Nan.: Capitan Nice Sport: EP v ženski odbojki, vaterpolo Aktualne teme ob 17. uri Dok. oddaja Geo Nan.: Blue jeans, vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, Blob Film: VVeekend di terrore (dram., ZDA ’87, i. C. De Young, F. Stallone) Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, deželne vesti Nan.: La legge di Bird Aktualno:Amore & Sesso Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme RETE 4 RAI 3 slovenski program SU koper Nad.: Piccolo amore, 7.30 Valeria in Massimiliaho, 8.15 Un volto, due don-ne, 9.00 Zingara, 10.15 Renzo in Lucia, 11.15 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hope Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Tv film: Agatha Christie -13 a tavola (krim., ZDA '85, i. F. Dunaway) Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik Tg4, vreme Scene da un matrimonio TV film: Tradimento fa-tale (dram., ZDA '94, i. J. Brolin, M. Anderson) Film: II presagio (srh., ZDA '76, i. G. Pečk, L. Remick), 23.30 dneimik CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Televizijsko sodišče: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo h giusto!. 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Il meglio di «Scherzi a parte» (vodijo. T. Teocoli, Massimo Lo-pez, S. Ventura) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 # TELE 4 19.30. 22.20, 0.25 Do-I godki in odmevu Film: Il caso e chiuso | Gospodarstvo MONTECARLO 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: L’ urlo nella notte 12.15 SP v smučanju Film: Settembre (dram.) Film: Picnic a Hanging Rock (pust., Avstral. ’75) Videostrani Ciciban smuča Otroci širnega sveta, amer. dok. nanizanka IflJlR Slovenci za obzorji - Argentina, 2. del Fedora, pon. amer. filma MB Poročila Kolo sreče Videostrani Svet narave, pon 1. dela Slovenska klavirska glas- ba, 2. del Zvoki godal, 2. del Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodi-stria TV dnevnik 1 Lahkih nog naokrog V najboljših družinah, 6. del norveške serije Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport Grace na udaru, 19. del amer. nanizanke Podarim dobim Poglej in zadeni TV dnevnik 3, vreme SR Sport Visoke pete, španski film Poročila Tv jutri, videosbani Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Sport studio Oboški variete s Varieteja: Mai dire ban- zai, 15.00 Generazione X Rmq Aktualno: Village ■ Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad- dams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Sport studio v Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Un passo dali’ in-femo (dram., ZDA ’95, i. R. Davi, A. Clay) Nan.: Cobra investigazio- ni, 23.30 Streetjustice Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Guerra dei mondi SLOVENIJA 2 Euronews | Izziv, poslovna oddaja V žarišču Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 11. del Umetniški večer Noč na Zemlji, film Moški, ženske Grace na udam, 18. del Analitična mehanika, 2. del Sodobni način zdravljenja levkemij Po Sloveniji Spin Pasje mesto, 4. del kanadske risane nanizanke V žarišču Fomm Iste krvi: Umor v družini, 2. del amer. serije Studio city TV avtomagazin Novice iz sveta razvedrila Nor na reklame, 2. del Euronevvs Meridiani, aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik Peter Pan, otroška oddaja Euronevvs Svet v letii 1995 Sredozemlje Vsedanes - TV Dnevnik NBA ACTION - košarka Ko pride sodnik, ital. TV nanizanka [□MIF Avstrija 1 SP v alpskem smučanju: smuk (M), prenos 1. teka iz Kitzbiihela Legends race, tekmovanje smučarskih veteranov SP v alpskem smučanju: smuk (M), prenos 2. teka iz Kitzbiihela Otroški program: Confetti Show Tim in Struppi Popajeve nove dogodivščine Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija: Smrtni strah med prenosom A-Team, Nova dama Golden palače, Sophia na begu Kdo je šef?, Takrat v počitniškem kampu, 1. del Dr. Quinn, Predvolilni boj Pri Huxtablovih, Najljubši študenti Čas v sliki, kultura Vreme Sport Kdo je potunkal zajca Ro-gerja, ameriška komedija, 1988 Režija: Robert Zemeckis Sport Seks, laži in videotrakovi, amer. film Cas v sliki Dillinger - državni sovražnik št. 1, amer. kriminalka, 1990 Santa Barbara - Kalifornijski klan, pon. Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev DH5F Avstrija 2 KANAL A Novice Novice A-Shop Divje palme, 4. del Pika na A Vreme Družina Adams, 10. del Pot flamingov, 1, del amer. nanizanke Devetdeseta, oddaja o stilu Max in Helen, ameriški film Novice Gost pike na A, pon. Brez najmanjšega dokaza, pon. amer. filma I CNN poroča Videostrani Vreme Bogati in lepi, pon. Vreme Čas v sliki Pravica do ljubezni, 157. del Umor, je napisala. Arhitektova smrt Santa Barbara - Kalifornijski klan Bogati in lepi Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Pogled s strani Nerešeni primeri Halo, stric zdravnik! Mojstrstvo Cas v sliki Modem times The Beatles, 2. del dok. serije Yeah! Yeah! Yeah! angl. glasbena komedija Pogledi od strani Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno. 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Sin-gle tedna; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15. 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7,35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Sport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.00 Evropa v enem 'tednu; 20.00 Rock; 1.00 RGLžur. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 9.35, 12.00 Slalom; 11.15 Minute za naš jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz na 2, pr. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasb. tradicija; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 16.05 Od 'uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi: 18.20 Hamlet; 19.30 4. koncert Slov, filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30,13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Muzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuksanovičem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Med vrsticami; Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30- 24.00 Večerni pr.. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23,15 Nočni pr. Radio študent 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi (Metelkova); 15.00 OF; 17.00 Altra -Društvo za novosti v duševnem zdravju; 19.00 TB: Pridigarji; 21.00 Okopi slave A. Švarcenbejai; 22.00 Idealna godba. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale: Likovna delavnica; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 20. del); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 18 samospevov (G. Viozzi, pianistka E. Buffulinl); 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. . ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA r .. SREČ , SREDISCE SREDISCE ANTI-OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA X"X \ c A SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Rogla Golte Soriška planina Krvavec Kranjska gora Kanin Cerkno Na Veliki Planini in Straža na Bledu naprave danes ne bodo obratovale, na ostalih smučiščih obratujejo od 9. do 16. ure. Na Ivarcko-Osvenu je z vlečnico Rimski vrelec do 20. ure, na snežnem stadionu na Mariborskem Pohorju (vlečnica Radvanje) od 17. do 21. ure. Tekaške proge: Cerkno, Kranjska Gora, Rogla, Ivarcko-Ov-sen, mariborsko Pohorje in Kopah. Dostop do Mariborskega Pohorja je-možen z zimsko opremo. TEMPERATURE IN VISINE SNEGA V GORAH 140-200 cm Zaradi odjuge se je snežna odeja sprva stabilizirala, zaradi dežja pase je tveganje pred snežnimi plazovi spet nekoliko povečalo predvsem tam, kjer so območje napihanega snega, ter na strmih, travnatih pobočjih v nižjih nadmorskih višinah. Tam lahko pride do spontane splazitve mokrega, sprijetega snega, nevarnost pa je 3. stopnje po petstopenjski lestvici, drugod pa 2. stopnje. V Sloveniji: V soboto bo suho ( vreme. VeC sonca bo na Primorskem in v gorskem svetu, 1 drugod bo vecmoma oblačno A Obeti: V nedeljo se vreme ne bo spiranmila^^^^^^ SVET Z SUKA PRI SLIKI,. ZGODBA PRI ZGODBI,.,PA SE RES JE Emma Thompson se ločuje NEW YORK - Igralka Emma Thompson je v pogovoru za revijo Vanity Fair povedala, da se je njen zakon z igralcem in režiserjem Kennethom Branaghom začel krhati že pred tremi leti, torej v času, ko sta zaslovela kot idealen britanski filmski zakonski par. Thompsonova je povedala, da ločitev ni posledica njene zveze z igralcem Gregom Wiseom ah Kennethonovega druženja z igralko Helen Bonham Carter. Igralka o svojem razmerju z VViseom ni hotela govoriti, ker gre za »tretjo osebo, ki ni navzoča, zato v njenem imenu ne morem govoriti«. Pornografija se širi z novimi tehnologijami PEKING - Pornografija na Kitajskem se je pričela širiti tudi skompakt ploščami, video igrami in video kasetami. Nedavna kampanja proti temu družbenemu zlu, kot ga pojmuje pekinška komunistična vlada, je prinesla na dan nekatere presenetljive številke, ki pa se nanašajo le na večja mesta. V Pekingu so zaplenili 18 tisoč kompakt plošC, v Sangaju, največjem industrijskem srediSCu države, pa kar 203 video kaset in kompakt plošč, v pokrajini Fujan so zaplenili milijon knjig in publikacij ter milijon in sto tisoč laserskih plošč. Originali raznih materialov prihajajo v glavnem iz tujine, na Kitajskem pa poskrbijo za reprodukcije. Med operacijo so zaprh nekaj tisoč oseb. Pravo križarsko vojno proti pornografiji, ki po mnenju tamkajšnjih oblasti lahko povzroča hudo škodo predvsem mladim, je pekinški režim napovedal ob koncu prejšnjega leta. | i Animalisti in Indijanci I proti lovu na bivole SANTA FE’ - Organizacije animahstov in ameriških Indijancev so se obrnile do nekega zveznega sodisca, da bi zaustavih lov na bivole, ki so ga organizirah na nekem vojaškem območju Nove Mehike. Indijanci pravijo, da gre za nadaljevanje genocida njihovih ljudi, ki so jih pobih devet milijonov, ter uničevanja bivolov (pokoncah so jih 60 milijonov), za kar nosi odgovornost zvezna vlada. Po mnenju animahstov in Indijancev je ameriška vlada izdala koncesijo za lov na področju Fort VVingate, kjer je trenutno okrog 60 tisoč bivolov, brez ustrezne študije o škodi, ki jo bo zaradi tega utrpelo okolje. I Po zadnjici kar z veslom VVASHINGTON - V Kaliforniji bodo proti vandalom, ah bolje, proti njihovi zadnjici, lahko ukrepah kar z veslom. Ustrezni zakonski osnutek je odobrila republikanska večina, medtem ko so demokrati nasprotovali, češ da gre za ponižujočo kazen, ki lahko med mladoletniki utrdi protisocialno obnašanje. Osnutek mora sedaj Se v neko komisijo in na plenarno zasedanje. Za odstranjevanje grafitov (zakonski ukrep je uperjen predvsme proti tisim, ki pišejo in rišejo po zidovih) vlada v Kafifomiji potrosi okrog 300 milijonov dolarjev na leto. Pozor: prvi zonj! Ne, nobene napake ni v naslovu. V Ameriki so prvega križanca med konjem in zebro krstili »zorse«, kar smo mi prevedli v »zonj«. (Telefoto AP) Šest kitov prenočilo v motelu SYDNEY - Obmorski motel Mediterranean, ki leži severno od avstralske prestolnice, je imel te dni res nevsakdanje goste. Sest latov, ki so nasedli na plaži turističnega območja Cre-scent Head, je preteklo noC in dober del včerajšnjega dne preživelo v njegovem bazenu z morsko vodo. Včeraj popoldne so živali preselili v neko laguno, od koder jih bodo odvedli na odprto morje. To bo že drugi poskus, saj se je prvi ponesrečil, ker so kite očitno izpustili prezgodaj in jih je morje naplavilo na plažo. Poljubljanje rib je nevarno MOSKVA - V vzhičenosti, ker mu je uspelo ujeti meter dolgo ribo, je nek ribic iz pokrajine Tula, kakih 200 kilometrov južno od Moskve, strastno poljubil svoj plen - in končal v bolnišnici. Riba ga je namreč ugriznila v nos s tako silo, da se njenega objema ni mogel rešiti niti s pomočjo kolegov, zato ni preostalo drugega, kot da so živali odrezab glavo. Nos so ribicu osvobodili šele v bolnišnici. Odlikovanje m mačka MOSKVA - Angorski maček Timofjej, ki je v noči pravoslavnega božica zbudil svoje gospodarje in jih rešil pred požarom, je včeraj prejel medaljo, ki jo za podobne primere podeljujejo osebam, zraven pa Se zaboj mačjih kon-serv. Dnevnik Komsomol-skaja pravda je žival razglasil za heroja dneva.