B r e 8 k v e. Gospodarske stvari. Gospodarska dela meseca septemfora. V hiši in dvoru. Eroaipir in repa se mora pobrati in v klet spraviti, aaj se že začae mlatiti. Laa ia koBoplje Be mora treti, sadje se Baj marljivosaši ia zrelo dobro hraai, da dalje tistvo oataae. Elet, v kteri se sadje hraai, ae mora večkrat prevetriti. V p i v b i c i. Sodi za aovo viao 8e morajo pripraviti. V hlevih. Živalim, ktere močno delajo, se mora prav dobro pokladati, ker pri setvi aaj vee trpijo. Izbraae slabe živali se naj prodajo; ovcam, o kterib želituo , da bodo meBeca febrasirja že vrgle mlade, se mora pripastiti ovea. V vrtu za zeleaje. Čebal ia čeaea ae niora pobrati, ravno tako tudi fajžol ia drago seaieaje; aaj se zasadijo jagode; proti koacu meseca se mora posekati zelje ia spraviti V klet ali jame. V sadovajaku. Skorej vse vrste jabelk ia hrašek se ta mesec morajo pobrati. Dela se jabelčaica ia bruškovka; suši se sadje. Pri pobiraaju sadja se poaebao mora paziti na to, da se ae kvarijo drevesa. I  V viaogradib. če je zemlja zlo teška, je dobro, če se viaograd še ta mesec eakrat okopa; vrbi trtiai ae aaj odtrgovajo, okoli grozdja se aaj potrga listje. Cuvati se morajo viaogradi. V baielaiku. Hmel se mora pobrati ia aa priličaem meatu dobro posašiti; bmelje se aaj poreže ia s prstjo dobro pokrije. Hoieliao kolje ae raora spraviti. Na polju ia seaokošah. Žetev se koača. Pobira se turšica ia krompir. Sejese zimska rž ia ječaiea, posebao za klajo v pomladi. Tako iaieaovaaa iakaraatDa detelja Be seje. Tabak se pobira ia sušit veai. Otava 8e aaj spravi in grobice aaj iztrebijo. Nove seaokoše se delajo. Pri ulajaku. Bčele ta mesec že malo aabirajo, proti koncu tega meseca se naj paDJi podrežejo ia večkrat aaj dobro pregledajo. Pri ribniku. Priprave za jeseasko ribljeaje se aaj delajo. V 1 o g u. Pobirati se raora brezoro seme, želod ia smrekovi čeaarki. Stelja ia listje se mora grabljati. Ježice (šiški) se pobirajo. Ceste, po kteri se iz loga izvažajo drva ali les, se morajo popraviti. L o v. Streljajo se jerebice, prepelice ia ailadi zajci. Velika divjačiaa se začae pariti. Iz kosčic zrastejo divjaki v sredaja drevesa, ki tndi rodijo; s presajeajem se aekoliko požlahaijo, aajbolj jih je pa cepiti. Za pritlikovce se v drea cepijo, 8icer pa v breskviae divjake ali pa v slive. V 8klad ae že ;nae8eca februarja cepijo, ker zgodaj ženejo. Tako se tudi z marelicami ravaa. Breskve ae lahko v brajde razpeljajo ia tako obrezovajo kakor marelice. V vrtih pri ozidja ali pri steaah proti jugu je za breskve, posebao pa za aiarelice aajboljši kraj. D r e a. Raate povsod rad ia grm dela, ker iz koreaia izrastlike pogaaja, ki ae pozebejo. S koreBiaaaicarai se drea hitro pomaoži, če se aaaireč take izrastlike 8 koreaiaicaiai presadijo. Ce ae taki grrui otrebijo ia okoli koreaia okopava, zraste drea v zalo drevesce sredoje velikosti; vrb ae mu labko osaaje, da ga aaredi kakor suireka ali pa okroglega, kakor 8e obrezuje. Ko doraste, ga ae gre več obrezovati, da bolj rodi. Sad je majhen, podolgovat, rudeč ia za vžitek aarov ali pa ae poauši, ali pa žgaaje iz ajega kuba. Les je jako trd. 0 r e h. Oreh zraste veliko kosato drevo, ki je V8ako leto rodovitno če ae pozebe; takrat se mu le suhe veje odrežejo. — Orehi se ae cepijo , kako seme se sadi , taki sad bo drevo rodilo; tadi gaojiti mu ae gre. Eder orehi radi pozebejo, aaj 8e oadi tako pleme rodi, ki pozaeje cvete. Za vrte se priporočajo bolj majhae postave orehi. Sploh pa je pri obrezovaaju zapomaiti, da ae orebom ae srne aikdar vrh odrezati pa tudi postraaske veje le s.previdaostjo, ker imajo debelo avršali stržeaja se jita raae aerade zacelijo, raje pa sahaejo ia gajijejo. Ciai bolj je oreh grčast, tim veče vredaosti je ajegov les za aiizarsko rabo. E o s t a n j. Tudi kostaaj veliko ia košato drevo zraste, je od vrha Biaaj občutljiv ia vsako zeraljo za Ijabo iaia. Treba ga je pa od mladosti trebiti, da gladko ia visoko deblo aaredi, veadar se aia ae soie vrh porezati. Njegov les je za razao rabo, tudi za doge dober, posebao pa za viaogradske kolje. Laški kostaaj, maroai, je aiaaj prijetnega pokasa ia je bolj kočljiv. Tudi kostaBJ se aavadao Be cepi, ampak le seme sadi. Mladi kostaaji v mokrotBih krajib radi pozebejo. Eder bolj pogosto 8toje, raje rodijo. Iz štora požeae aiaogo mladili, uajlepša se Baj pusti, ki za 6 let že rodi , tako ae da kostaaj pomladiti. Umni sadjorejec. Razno ravnanje s sadnim drevjein. čreŠBje i b viŠBJe. črešflje se večidel za velika drevesa izrejajo, višaje pa eredflje drevo storijo m se dado v piramide izrediti ali v brajde razpeljevati, ali pa tudi v poaodi oskrbovati kot majhno drevesce. Da bo črešaja aizko drevesce ostalo, se cepi na mahaleb, to je taka viaaja, ki daje tobakarjem dišeče cevke, ia veliko drevo ne zraste. Edor pa na oatbajmko cepi, izredi drevo v aajlepao piraniido. Višaje v brajde razcepljeae, ia ereŠBJe, ki se kakor smrekov vrh izrejajo , je treba, da se jim poleti poatraaske veje prikrajšajo. M a r e 1 i c e. Marelice zraatejo sredaja drevesa , ki 8e tadi v brajde razpeljati dado; prirezavajo se pa tim ia UBim veje po leti, kakor potreba aaaese, da bo sadja ib drevo lepega lica, ia ena veja aad drago ne pride ter seace ne dela. Obrezovaaje marelic potrebuje poaebfle pazljivosti, izurjenosti ib zaajdcBoati, ker le stari les se obrezuje, ki aima popkov. Ear se letos starega prireže, naj se gleda, da bodo take veje gaale mladike, ki bodo drugo leto cvele in sad imele; lepe letoŠBJe mladike pa se pustijo , da drevo brez sada ae bo.