Obzor Zdr N 2004; 38: 13-20 13 RAZISKOVALNO DELO MEDICINSKIH SESTER: VSEBINSKA ANALIZA OBJAV V OBZORNIKU ZDRAVSTVENE NEGE RESEARCH WORK OF NURSES: CONTENT ANALYSIS OF PAPERS PUBLISHED IN THE JOURNAL OF SLOVENIAN NURSING ASSOCIATION Ema Dornik, Maja Žumer UDK/UDC 616-083:014 DESKRIPTORJI: zdravstvena nega raziskovanje; periodika DESCRIPTORS: nursing research; periodicals Izvleček – Članek je rezultat obširnejše bibliometrične in vsebin- Abstract – The article is part of an extensive bibliometric and ske analize Obzornika zdravstvene nege, ki je bila tema magistr- content analysis of the Journal of the Slovenian Nursing Associ-skega dela prve avtorice. Osredotočen je na raziskovalno delo ation (JSNA), which was the topic of the first author’s MSc medicinskih sester in podrobnejšo vsebinsko analizo člankov. V thesis. The empirical research focuses on content in the JSNA analizo je zajetih 843 prispevkov, objavljenih v rubriki Članki and research of nurses. The analysis is based on 843 papers, med letoma 1976 in 2001. published in the Articles section between 1976 and 2001. Prevladujejo strokovni članki, največ teh so prispevale medicin- When analysing article type, we found that A.D.-level nurses ske sestre z višješolsko izobrazbo. Medicinske sestre z univerzi- contributed the largest percentage of technical articles. Nurses tetno izobrazbo so predvsem v zadnjem času napisale kar 30 % with a Bachelor degree recently contributed 30 % of the rese-znanstvenih člankov, kar kaže na to, da je izobraževanje po- arch articles. membno vplivalo na objavljanje medicinskih sester v njihovem The analysis of the descriptors showed that the nurses approach strokovnem časopisu. publishing in nursing care with both technical and research articles. This is largly due to the increase of nurses with Bachelor degree. Uvod izhajati strokovni časopis Nursing Research, ki je še Ena od temeljnih značilnosti znanstvenega dela je danes ena vodilnih raziskovalnih publikacij s pod-zgodovinska kontinuiteta. Raziskovalci pri svojem delu ročja ZN v svetu. V tem času so ameriške univerze uporabljajo spoznanja predhodnikov, zato je sprem- ponujale že veliko visokošolskih in magistrskih pro-ljanje in širjenje znanstvenih dosežkov bistven element gramov iz ZN, ki so dajali znanje tudi za raziskovalno vsakega raziskovalnega dela (Adamič, 1995). delo. Skozi desetletja razvoja raziskovalnega dela se Znanstvena podlaga določene dejavnosti je osnova je raziskovalo na različnih področjih, od raziskovanja za njeno zanesljivost, učinkovitost in tudi ugled v lastne poklicne skupine, do značilnosti izobraževanja družbi. Zato si nosilci različnih področij prizadevajo, za ZN in značilnosti študentov v primerjavi z drugimi da bi svojo dejavnost utemeljili na znanstvenih ugoto- študenti, zlasti družboslovnih in medicinskih ved, do vitvah. Že utemeljiteljica sodobne zdravstvene nege preusmeritve k problemom izboljšanja ZN. V zgo-(ZN) Florence Nightingale je svoje ugotovitve o učin- dnejših fazah razvoja raziskovanja v ZN je bil očiten kih negovalnih posegov sistematično zapisovala in na vpliv naravoslovnih znanosti in prevlada kvantitativ-osnovi analize uvajala spremembe. Toda kasneje se nih metod. Kvantitativno raziskovanje je predvsem sistematični pristop v poklicu ni uveljavil in do prvih merjenje dejstev o ljudeh, dogodkih ali stvareh in desetletij 20. stoletja ne najdemo raziskovalnega dela ugotavljanje odnosov med spremenljivkami s pomoč-na področju ZN. Šele takrat so nekatere univerze v jo statistike. Za raziskovanje velikih skupin so te ZDA odprle možnosti za visokošolski študij in prve metode najprimernejše. Prednost kvantitativnega diplomantke teh programov so se usposobile tudi za raziskovanja je v objektivnosti, zanesljivosti in ve-raziskovalno delo. V začetku 50. let je pričel v ZDA ljavnosti ter natančnosti in občutljivosti postopkov, s Asist. mag. Ema Dornik, prof. zdr. vzg., Medicinska fakulteta, Inštitut za biomedicinsko informatiko, Vrazov trg 2, 1104 Ljubljana Doc. dr. Maja Žumer, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Aškerčeva 1, 1000 Ljubljana 14 Obzor Zdr N 2004; 38 katerimi testiramo hipoteze. Ob koncu 50. in v 60. letih so se uveljavile tudi kvalitativne metode raziskovanja. Kvalitativne metode raziskovanja pomenijo praviloma nenumerično ureditev in interpretacijo podatkov, s čimer skušamo v njih odkriti vzorce, teme, pravila, značilnosti ali teorijo. Pomenijo celostno, nestrukturirano, poglobljeno razumevanje ljudi (Pahor, 1995). Raziskovanje v ZN pomeni sistematično aplikacijo znanstvene metode, cilj tega pa je pridobivanje znanja, iskanje odgovorov na vprašanja in razreševanje problemov ter vzpostavljanja znanstvene osnove stroke ZN (Filej, 1996). Filej (1996) opozarja, da raziskovanje medicinskih sester (MS) v Sloveniji sicer še ni ustrezno razvito, ne smemo pa na raziskovalnem področju pozabiti na prispevek študentov ZN, ki v okviru svojih seminarskih in diplomskih nalog izvajajo aplikativne raziskave, opozarja tudi na študente zdravstvene vzgoje, ki že in še bodo prispevali k izboljšanju ZN v praksi ter na vse tiste, ki se dodiplom-sko in podiplomsko izobražujejo na različnih drugih fakultetah in tako ZN bogatijo z interdisciplinarnimi znanji. Ideje in spodbude za raziskovalno delo MS se začenjajo istočasno z idejo o potrebi po univerzitetnem študiju. Raziskovalno delo je za vsako stroko nujno, razvoj teorije in prakse ZN sta v veliki meri odvisna od izsledkov raziskovalnega dela (Grbec, 1990). Na splošno velja, da je raziskovalno delo tesno povezano z možnostjo izobraževanja. Zato se pravo raziskovalno delo lahko začne razvijati tedaj, ko je dovolj MS, ki si pridobijo visokošolsko izobrazbo (Gr-bec, 1996). Med prvimi je v Sloveniji o raziskovanju v ZN spregovorila Stana Kavalič. Že leta 1970 je poudarila, da teorijo ZN gradimo na več načinov: z intuicijo, avtoriteto, upoštevanjem tradicij in navad, naključij, z metodami poskusov in napak, s posploševanjem na podlagi izkušenj ter z znanstvenoraziskovalnim delom, ki edini med naštetimi zagotavlja sistem in uspeh (Kava-lič, 1970 cit. po Grbec, 2001). Avtorja Strajnar in Jeraj (1979) govorita o razvoju ZN in poudarjata, da znanstveno raziskovalno delo prinese največ k hitremu razvoju, da pa žal pri nas ta veja ZN še ni razvita. Utemeljujeta razloge in potrebe po raziskovalnem delu in nakazujeta, da je za razvoj stroke to nujen prispevek. Dotakneta se tudi položaja MS in odnosa med MS in zdravnikom, ki mora temeljiti na enakopravnosti in aktivnem sožitju. Pravita, da sami nosimo odgovornost za bodoče delo, sami moramo preveriti tradicionalni sistem in prakso. Zavedati se moramo, da raziskovalno delo prispeva k razvoju sposobnosti za presojanje, sklepanje, odločanje in analiziranje, ter daje možnosti za rešitve negovalnih problemov in pridobivanje novega znanja. Tudi Majda Šlajmer-Japelj je že v letu 1979 (a, b) pisala o raziskovalnem delu in seznanjala bralce s pro- blematiko raziskovalnega dela v ZN. Razmišljala je o dejavnikih, ki ovirajo razvoj raziskovalnega dela v ZN. Ugotavlja, da za to delo ne zadostuje le formalna usposobljenost, ampak je potrebno tudi strokovno znanje, ter znova nakazovala potrebo po drugačnem izobraževanju MS. MS dolgo niso imele možnosti za samostojno raziskovalno delo. Šele v zgodnjih 80. letih, ko so se v okviru Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne zveze MS ustanovile prve raziskovalne skupine za področje ZN, so dobile to možnost, da proučujejo vlogo, naloge in vpliv ZN na zdravje posameznika ali družbe in s tem argumentirano predlagale vsebino in raven izobraževalnih programov ZN (Šlajmer-Japelj, 1986). Novo stopnjo izobraževanja za MS v Sloveniji je odprl študij Zdravstvene vzgoje, ki je vseboval elemente modela integriranega študija J.J. Guilbert-a in dal po zaključku študija MS široka znanja za preventivno delo s populacijo (Zdravstvena vzgoja, 1993). To izobraževanje omogoča MS znanja iz področja pedagoškega in raziskovalnega dela, kar bo prispevalo tudi h kvalitetnejšemu mednarodnemu sodelovanju in hitrejšemu razvoju v ZN (Pahor, 1995). Vera Grbec (2001) prav tako pripisuje pomemben vpliv na razvoj raziskovalnega dela pri nas začetku fakultetnega izobraževanja za MS v letu 1993. Filozofija programa opredeljuje vrednote, ki so vpletene v celotni program in so povezovalni element študijskega programa, pri tem pa je raziskovalni del eden od temeljnih elementov v integriranem modelu. Da se raziskovalno delo MS v Sloveniji razvija, je vidno iz rezultatov, prikazanih v nadaljevanju prispevka, dokaz pa je tudi publikacija, izdana ob strokovnem srečanju z mednarodno udeležbo Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije (DMSZT), z naslovom Medicinske sestre v Sloveniji. Raziskovalna skupnost DMSZT je intenzivno delala na iskanju raziskovalnega odgovora na vprašanje: »Kdo so MS v Sloveniji?« (Pahor, 2002). Avtorji prispevkov poudarjajo, da so izbrali raziskovanje lastne poklicne skupine kot izziv, povezan s poklicno pripadnostjo, s pretežno žensko populacijo in značilnostmi stroke, ki se desetletja izgublja ali skriva v senci medicine, pa je vendar neobhodno potrebna za dobro delovanje zdravstvenega sistema v vsaki državi. To je njihov doprinos k prepoznavni, vidni in slišni, na znanstvenih metodah obravnavani samostojni profesiji, kar ZN v Sloveniji počasi postaja. Poleg neurejene zakonodaje ta razvoj upočasnjuje predvsem pomanjkanje možnosti fakultetnega izobraževanja v lastni stroki (Klemenc, Požun, 2001) MS so najštevilčnejša profesionalna skupina v sistemu zdravstvenega varstva, o njih pa je zelo malo znanega. To spoznanje je bilo osnovno vodilo pri načrtovanju raziskave o MS v Sloveniji. Del omenjene raziskave je predstavljala metaanaliza (kvantitativna obdelava rezultatov raziskav) posameznih primarnih Dornik E, Žumer M. Raziskovalno delo medicinskih sester: vsebinska analiza objav v Obzorniku zdravstvene nege 15 Tab. 1. Deskriptorji tezavra MESH, ki vsebujejo besedi »research*« in »nurs*«. Nursing Research Clinical Nursing Research Nursing Administration Research Research, Nursing Clinical Practice Nursing Research Administration Research, Nursing Nursing Research, Clinical Nursing Research, Administrative (Raziskovalno delo mediciskih sester) Research, Clinical Nursing Research, Nursing Administration Clinical Research, Nursing Administrative Nursing Research Nursing Clinical Research Research, Administrative Nursing Research, Nursing Clinical Nursing Education Research Nursing Evaluation Research Nursing Methodology Research Education Research, Nursing Evaluation Research, Nursing Methodology Research, Nursing Nursing Research, Educational Nursing Program Evaluation Research, Nursing Methodology Research, Nursing Education Program Evaluation, Nursing Clinical Methodology Research, Nursing Educational Nursing Research Research, Nursing Evaluation Nursing Methodological Issues Research Research, Educational Nursing Evaluation Studies, Nursing Evaluation, Nursing Program raziskav in sicer diplomskih nalog višješolskega in visokošolskega študijskega programa ZN, diplomskih del univerzitetnega programa Zdravstvena vzgoja ter magistrskih del in doktorskih disertacij o MS objavljene v letih od 1980 do 2001. Vsebinski kriterij za vključitev enote analize je bil, da delo obravnava MS in/ali študente ZN kot osebe in kot poklicno skupino in ne njihove dejavnosti. Tako je bilo v metaanalizo vključenih 63 enot gradiva. Z letom 1996 je začelo naraščati število raziskav o MS, kar je dobra napoved za prihodnost (Peternelj, Pahor, 2001). Za ilustracijo razvoja raziskovalnega dela MS (pri nas in po svetu) so prikazani deskriptorji tezavra MESH - Medical Subject Headings uporabljeni v bibliografski bazi Biomedicina Slovenica (BS) in bibliografski bazi PubMed (Public Medline) v obdobju od 1986 do 2003 (tabela 2). PubMed je najpomembnejša in tudi najkvalitetnejša svetovna bibliografska zbirka za področje medicine, ZN, stomatologije, veterine in pripadajočih bazičnih ved. Iz tezavra MESH so izbrani deskriptorji, ki vsebujejo besedi »research*« in »nurs*«. Takih deskriptorjev je 6, navedeni so v tabeli 1. Označen (obarvan) je sprejet deskriptor, spodaj pa navedene različice deskriptorja, ki se pri iskanju »prevedejo« v sprejet deskriptor. Na sliki 1 je predstavlje- Nursing Research [G02.478.395] <---------------------------»nadrejeni deskriptor« Clinical Nursing Research [G02.478.395.234] , Nursing Administration Research [G02.478.395.385] I »podrejeni Nursing Education Research [G02.478.395.413] | deskriptorji« Nursing Evaluation Research [G02.478.395.432] I Nursing Methodology Research [G02.478.395.634] Sl. 1. Drevesna struktura deskriptorjev tezavra MESH, ki vsebujejo besedi Nurs* in Research*. na drevesna struktura tezavra MESH za deskriptor Nursing Research. Iskanje po obeh bazah (BS in PubMed) je potekalo po deskriptorju »nursing research« [MeSH Terms]. Iz tabele 3 je vidno povečanje pojavljanja deskriptorjev iz tabele 1 proti koncu 80-tih let, kar kaže na hiter razvoj raziskovanja in objavljanja izsledkov raziskav v ZN po svetu. Tab. 2. Pogostost pojavljanja deskriptorja Nursing Research v bazi Biomedicina Slovenica in PubMed (1986–2003). Deskriptor Nursing Research Nursin Researc Leto BS PubMe 1986 0 5 1987 0 10 1988 2 283 1989 0 684 1990 0 756 1991 0 1222 1992 0 1473 1993 0 1457 1994 1 1391 1995 2 1395 1996 4 1704 1997 2 1784 1998 1 1729 1999 4 1990 2000 3 1532 2001 6 1518 2002 7 1363 2003 3 1631 Skupaj 35 21927 Rezultatov iskanj po zbirkah Biomedicina Sloveni-ca in PubMed ne gre primerjati (namenjeni so bolj ilustraciji), saj je Biomedicina Slovenica bibliografska baza, ki zajema le objave v Sloveniji. S področja zdravstvene nege pa je v BS zajetih premalo zapisov. Zanesljivejši pokazatelj je zbirka PubMed, ki pokriva svetovno produkcijo in najelitnejše časopise z omenjenih področij. Na sliki 2 je viden trend povečevanja študij na področji ZN v svetu (z vidika vsebinskega opisa z deskriptorji tezavra MESH). Upad, ki ga je opaziti po letu 1999 je lahko (morda) odraz nepopolnosti zbirke, ali izločitev iz obdelave katerega od časopisov za ZN, ki so jih do tedaj vključevali, ali pa je razlog v drugačnem načinu vsebinskega opisovanja dokumentov, ali pa gre za slučajno fluktuacijo. Omenjeni bibliografski zbirki sta javno dostopni na svetovnem spletu: BS na: domači strani Inštituta za biome- 16 Obzor Zdr N 2004; 38 Tab. 3. Pogostost pojavljanja posameznega deskriptorja iz tabele 1 (1986–2003). Deskriptor Clinical Nursing Nursing Nursing Administration Education Leto Research Research Research Nursing Nursing Nursing Evaluation Methodology Research Research Research 1986 2 1987 0 1988 111 1989 176 1990 167 1991 216 1992 302 1993 303 1994 332 1995 262 1996 242 1997 254 1998 129 1999 118 2000 135 2001 141 2002 150 2003 115 0 0 5 15 20 40 44 54 64 46 83 89 74 92 55 58 69 97 0 0 29 48 39 149 186 193 96 100 136 139 136 214 194 193 173 251 0 1 14 68 105 260 320 238 181 195 247 284 281 407 338 329 282 363 0 1 6 8 14 115 178 256 280 345 488 543 633 676 460 452 356 527 5 10 283 684 756 1222 1473 1457 1391 1395 1704 1784 1729 1990 1532 1518 1363 1631 Skupaj 3155 905 2276 3913 5338 21927 2500 2000 ONcoaoroin4u)sis(00). coooooooo>o)o)0)0>a)0)0>o)a)G OiOiOiOiOiOiOiOiOiOlOlOJOiOlO CM CM (M CM Leta Clinical Nursing Research Nursing Education Research ¦ Nursing Methodology Research Nursing Administration Research Nursing Evaluation Research Nursing Research Sl. 2. Trend pojavljanja deskriptorjev v PubMed, ki vsebujejo besedi »nursing« in »research«. dicinsko informatiko (http://pelin.mf.uni-lj.si/ibmi/) in PubMed na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed. Najprimernejša bi bila analiza po vsebinskih oznakah specializirane zbirke za zdravstveno nego Chinal (Cumulative Index to Nursing and Allied Health). V to analizo ni vključena, ker omenjena zbirka ni prosto dostopna. Raziskava Vzorec Podatki so zbrani s pregledom Zdravstvenega obzornika (1976–1993) in Obzornika zdravstvene nege (1994–2001). Obravnavana leta smo pri analizi združili v dveletna obdobja. Pregledanih je 26 letnikov, razen ene številke, ki ni bila primerna za vključitev v raziskavo, saj ni vsebovala raziskovalne rubrike (Letn. 28, št. 1/2 (1994) – Mednarodni dan MS). V raziska- vo so zajeti prispevki v rubriko »Članki«, izključene pa rubrike »Uvodnik«, »Novosti, izkušnje, pobude«, »Poročila« in »Osebne vesti«. V posamezni številki je bilo analiziranih povprečno 9,5 člankov (od 3 do 16), ki so v povprečju dolgi 6,5 strani (od 2 do 34 strani). Raziskovalna vprašanja Ali je zdravstvena nega v člankih obravnavana kot strokovna ali kot znanstvena tema? Ali MS raziskujejo na svojem področju? Katere vsebine prevladujejo? Ali na vsebino vpliva izobrazba MS? Rezultati Tipologija Po tipologiji smo članke razvrstili med strokovne, znanstvene, pregledne in druge (slika 3). Med strokovne smo jih uvrstili v primeru, da so opisovali strokovno tematiko, bodisi teoretični ali praktični vidik. Kot pravi definicija tipologij dokumentov za vodenje bibliografij v okviru sistemu COBISS, je strokovni članek predstavitev že znanega, s poudarkom na uporabnosti rezultatov izvirnih raziskav in širjenju znanja, zahtevnost besedila pa prilagojena potrebam uporabnikov in bralcev strokovnih ali znanstvenih časopisov, v katerih je objavljen. Med znanstvene članke smo razvrstili tiste, ki so bili organizirani po shemi IMRAD (Introduction, Methods, Results And Discussion) oziroma definicija tipologij v sistemu COBISS – izvirni znanstveni članek je samo prva objava originalnih raziskovalnih rezultatov v takšni obliki, da se pregledni drug 3%\ 8% znanstveni 14% N = 843 Sl. 3. Tipologija člankov zajetih v raziskavo. Dornik E, Žumer M. Raziskovalno delo medicinskih sester: vsebinska analiza objav v Obzorniku zdravstvene nege 17 raziskava lahko ponovi, ugotovitve pa preverijo. Praviloma je organiziran po shemi IMRAD za eksperimentalne raziskave ali na deskriptivni način za deskriptivna znanstvena področja. Med pregledne članke smo razvrstili tiste, ki podajajo pregled najnovejših del o določenem predmetnem področju, del posameznika ali skupine avtorjev z namenom povzemati, analizirati, evalvirati ali sintetizirati informacije, ki so že bile objavljene. Prinaša nove sinteze, ki vključujejo tudi rezultate lastnega raziskovanja avtorja (Tipologija ..., 2002). Med pisci strokovnih člankov zasedajo VMS pomembno vlogo, saj so v svoje strokovno glasilo napisale največ le-teh (slika 5). Kategorija »drugo« zajema vse ostale poklice. Vsebina Vsak članek zajet v raziskavo smo vsebinsko opredelili. Glavne tematske oznake smo pripravili vnaprej. V tabeli 4 je prikazana vsebinska klasifikacija t.i. VO-ED in delež posamezne vsebinske oznake. Tab. 4. Vsebinske oznake Eme Dornik (VOED). Leta Sl. 4. Primerjava tipologij (%) po dveletnih obdobjih. Primerjava tipologij (%) po dveletnih obdobjih kaže, da gre v pravem pomenu za strokovno glasilo MS, saj po tipologiji člankov prevladujejo strokovni, ki pa v zadnjem desetletju počasi upadajo. V nasprotju s počasnim upadanjem strokovnih člankov je opazen porast znanstvenih člankov (slika 4). Izkazalo se je, da MS z univerzitetno izobrazbo prispevajo kar 30,8 % znanstvenih člankov. Največ preglednih člankov med poklici, ki smo jih opazovali v raziskavi so napisali zdravniki. Poklici, ki smo jih opazovali v raziskavi: - višja medicinska sestra - VMS, - diplomirana medicinska sestra - DIPL MS, - višja medicinska sestra z univerzitetno izobrazbo -VMS z univ. izobrazbo, - profesorica zdravstvene vzgoje - prof. ZV, - zdravniki - dr. med. % ¦ znanstveni (119) D pregledni (23) D strokovni (631) D drugo (68) 46 - i—i n ____¦ 1________ -1---I 1___^________ ¦ n 1IT^I¦ 1 __¦ rnfu-l 11 n „ \ \ \\ \\ I h l N = 841 li Vsebinska klasifikacija ED Število člankov 1. Praksa ZN – splošno – psihiatrija – patronažno ZV – pediatrija – interna medicina – gerontologija, umiranje – kirurgija – ginekologija, porodništvo – ortopedija – rehabilitacija – onkologija – prva pomoč – nevrologija 2. Teorija ZN, raziskave, filozofija, razvoj ZN – PZN, mod. ZN, neg. dgn., stand. – Teorija ZN, raziskave, filozofija, razvoj – ZN – splošno – zgod. ZN, obl. – preg. lit. 3. med., stom., psihiatr. (alkohol.), farmakol., med. dela 4. promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, preventiva, zdravstvena prehrana/dietetika sociologija, psihologija, socialno delo, psihosocialna tematika organizacija MS, poklic, vloga/identiteta MS / o MS izobraževanje oziroma izobraževalni program / za ZN, študij VŠZ, SZŠ, bolnik management / v ZN, trendi v ZN, organizacija zdravstva etika, pravo, zakonodaja DT, FT ekonomski vidiki zdravljenja drugo 168 19,9 55 6,5 23 2,7 21 2,5 20 2,4 16 1,9 13 1,5 5 0,6 4 0,5 3 0,4 3 0,4 2 0,2 2 0,2 1 0,1 67 7,9 38 4,5 19 2,3 9 1,1 1 0,1 227 26,9 78 9,3 76 9,0 39 4,6 38 4,5 23 2,7 15 1,8 8 0,9 1 0,1 103 12,2 Skupaj 843 100 Sl. 5. Medicinske sestre in tipologija člankov. Rezultat kaže, da so bile VOED oznake (pripravljene vnaprej) dobro izbrane, saj so vse zastopane. Med 119 znanstvenimi članki je v 74 člankih (so)av-torica vsaj 1 MS. Z zagotovostjo lahko trdimo, da MS vedno bolj raziskujejo lastno stroko in da se le ta zrcali v vsebini člankov ter da se v člankih odraža preventivno delovanje MS. Menimo, da lahko pomembno vlogo pripišemo ravno porastu objavljanja prof. zdr. 18 Obzor Zdr N 2004; 38 Tab. 5. VOED pri znanstvenih člankih, pri katerih je med avtorji vsaj ena MS. Vsebinska klasifikacija ED Število člankov % Praksa ZN 14 18,9 Teorija ZN (vse PZN, mod. ZN, neg. dgn., stand.) 5 6,8 promoc. zdravja, zdravstvena vzgoja, preventiva, zdrava prehrana/dieta 14 18,9 sociologija, psihologija, socialno delo, psihosocialna tematika 8 10,8 izobraževanje oziroma izobraževalni program / za ZN, štud.VŠZ, SZŠ, bolnik 7 9,5 organiz. MS, poklic, vloga/identiteta MS / o MS 7 9,5 management / v ZN, trendi v ZN, organizacija zdravstva 4 5,4 medicina, stomatologija, psihiatrija (alkoholizem), farmakologija, medicina dela 4 5,4 drugo 11 14,9 Skupaj 74 100,0 vzgoje, saj je delež zdravstveno vzgojnih vsebin enak deležu vsebin ZN (18,9 %) (tabela 5). Pri analizi trendov VOED se struktura vsebine med dveletnimi obdobji statistično značilno razlikuje – p (c2) < 0,001 (slika 6). Vsebinske oznake v legendi slike 6 vključujejo vse oznake iz tabele 4, »Praksa ZN« zajema vse oznake pod številko 1, »Teorija, razvoj ZN« zajema vse pod število 2, »Zdr. vzgoja« zajema omenjeno pod število 4, »Med./stom./psih.« vključuje vse našteto pod številko 3, vse ostale vsebinske oznake pa so združene v »Drugo«. Na sliki 6 je vidno, da se vsebine člankov, predvsem v zadnjem —Praksa ZN —Teorija, razvoj ZN —Zdr. vzgoja —Med./stom./psih. —Drugo 0 0)050)0)0)0)0)0)0)0)050)0 Leta Sl. 6. Trend VOED. času, vse pogosteje dotikajo teorije ali razvoja ZN. Tudi članki o praksi ZN so v porastu. Pri zbiranju podatkov smo beležili vse slovenske in vse angleške vsebinske oznake, ki so bile na predlogi, a le od leta 1986 do 2001. Pred letom 1986 vsebinskih oznak na predlogi ni. Nastala je zbirka 585 slovenskih (frekvenca = 1.044, v nadaljevanju f) in 562 angleških vsebinskih oznak (f = 1.034). Angleške vse- binske oznake smo iz analize izpustili, saj običajno predstavljajo le prevod slovenskih vsebinskih oznak. Pri urejanju po frekvenci pojavljanja posamezne vsebinske oznake so se pojavile težave zaradi neenotne terminologije. Pri avtomatski analizi frekvence slovenskih vsebinskih oznak (neurejenih), so se tako pojavile tri večje tematske skupine: 1. ZN in nega bolnika (f = 81) oziroma 7,7 %; 2. MS (f = 37) oziroma 3,5 %; 3. ZV, promocija zdravja, dietetika, zdrava prehrana (f = 29) oziroma 2,8 %, kar kaže nerealno sliko. Ker se je terminologija skozi čas spreminjala, smo med 585 slovenskimi oznakami ročno izločili le tiste, ki so po naši presoji tesneje vezane na ZN in jih skušali terminološko poenotiti; na primer izraz nega bolnika smo pri razvrščanju razporedili v (sprejeti termin) zdravstvena nega (ZN). Vsebinske oznake, ki so vsebovale besedo »sestre« med MS ipd. Po dodatni ročni analizi vsebinskih oznak je nastala zbirka 166 slovenskih vsebinskih oznak, kar predstavlja le 27,35 % vseh oznak. Te smo ponovno vsebinsko poenotili in skušali ugotoviti, ali MS pišejo o ZN z vidika vsebinskega opisa. Med 166 slovenskimi vsebinskimi oznakami smo izpostavili pet kategorij, ki se tematsko najbolj približajo vsebini, ki jo opisujejo, in za katere smo predvidevali, da so pomembna vsebina prispevkov v Obzorniku zdravstvene nege. V tabeli 6 je upoštevana frekvenca pojavljanja posamezne vsebinske oznake. Izbrane kategorije predstavljajo 71,6 % frekvenc izbranih vsebinskih oznak oziroma 32,6 % od skupnega števila frekvenc slovenskih vsebinskih oznak (n = 585, f = 1.044). Tab. 6. Delež izbranih slovenskih vsebinskih oznak. Vsebinska oznaka vezana na: Frekvenca % ZN 228 48,0 MS 50 10,5 ZV 40 8,4 Bolnik 12 2,5 Izobraževanje 10 2,1 Skupaj 340 71,6 (ZN – zdravstvena nega, MS – medicinske sestre, ZV – zdravstvena vzgoja) Pri pregledu podatkov iz tabele 6, kjer so izbrane in poenotene vsebinske oznake je videti, da je zdravstvena nega res tista, o kateri največ pišejo MS,. Zaključek Mednarodni dan MS v letu 1996 je bil posvečen raziskovanju v zdravstveni negi in tedaj je bilo med drugim poudarjeno, da bi se medicinske sestre morale v okviru šolanja naučiti uporabljati knjižnico, iskati raziskovalno literaturo in še zlasti poiskati literaturo, Dornik E, Žumer M. Raziskovalno delo medicinskih sester: vsebinska analiza objav v Obzorniku zdravstvene nege 19 ki obravnava določeno področje, kadar je treba osvežiti znanje o določeni temi, ker tako zahteva razvoj prakse, zdravstvene politike ali pa za oblikovanje raziskovalnega predloga. Opozoriti velja, da je mednarodna literatura s področja zdravstvene nege medicinskim sestram, ki obvladajo angleščino, zlahka dostopna v dobro opremljenih knjižnicah in prek računalniških sistemov za iskanje podatkov, a hkrati se je treba zavedati, da medicinske sestre marsikje teh ugodnosti še nimajo (Z raziskovanjem …, 1996). Medicinske sestre, ki so se izobraževale na univerzitetni ravni znotraj lastne profesije (profesorice zdravstvene vzgoje – Visoka šola za zdravstvo in Pedagoška fakulteta), so si ta znanja pridobile že med izobraževanjem. Žal je bil študij po vpisih dveh rednih in dveh izrednih letnikov prekinjen. S tem se je medicinskim sestram zaprla pot izobraževanja v lastni pro-fesiji in si tako ponovno iščejo univerzitetno izobrazbo v drugih profesijah. Primerjava odstotkov posameznih tipologij skozi dveletna obdobja kaže, da gre v pravem pomenu za strokovno glasilo MS, saj prevladujejo strokovni članki, a je v zadnjem času opazen porast znanstvenih člankov. Večino znanstvenih člankov (30 %) so, predvsem v zadnjem času, prispevale MS z univerzitetno izobrazbo, kar kaže na to, da je izobraževanje pomembno vplivalo na objavljanje MS. Največ strokovnih člankov so prispevale MS z višješolsko izobrazbo. S podobno tematiko se ukvarja raziskava avtorjev Long in Johnson (2002), kar kaže na aktualnost tovrstnih raziskav. Naredila sta ročno analizo časopisa Nurse Education Today in v analizo zajela vse številke izdane med letom 1996 in julijem 2001, in skušala 356 člankov kategorizirati po tipologiji. Predvsem ju je zanimalo, koliko člankov lahko razvrstita v raziskovalne in kakšne vrste raziskav (kvalitativna, kvantitativna raziskava, vprašalnik, semi-strukturiran intervju, kvazi-eksperimentalna raziskava, akcijsko raziskovanje ...) so opravili avtorji. 193 člankov sta razvrstila v kategorijo raziskovalnih oziroma znanstvenih in jih analizirala. Opazovala sta: vzorčenje, raziskovalne pristope, uredniško politiko, pripadnost avtorjev, multi-disciplinarnost, raziskave na izobraževalnem polju ali v praksi ter opazovala trende. Omenjata, da je ZN še vedno vzpenjajoča se veda in si šele pridobiva kom-petence in zaupanje, tako na področju raziskovanja kot izobraževanja. Omenjata opazen napredek v kvaliteti objavljenih prispevkov. Kvalitativne študije postajajo bolj popularne, a še vedno v varni sredini tega trenda. Zaključila sta, da bi uredništvo moralo omogočiti več objav tujih avtorjev, da si bi zaslužil ime »mednarodni časopis«. Res je časopis namenjen avtorjem za akademske diskusije o temah izobraževanja in razvoja le-tega ter o metodah poučevanja in učenja, želeli pa bi si, da bi se objavljalo več prispevkov o vidnih rezultatih izobraževanja v praksi. Pravita, da je morda ime samo zavajajoče in bi bilo potrebno razmisliti o namenu in področju, ki ga pokriva časopis, saj je preveč prispevkov rezultat podiplomskih študijev in ga bi bilo potrebno približati praksi ZN. Zaključita provoka-tivno, da je morda potrebno časopis preimenovati v Nurse Education in Practice. Pri analizi trendov vsebinskih oznak prve avtorice (VOED) se struktura vsebine med dveletnimi obdobji statistično značilno razlikuje, kar kaže na to, da MS vedno bolj raziskujejo lastno stroko in da se ta zrcali v vsebini člankov. Pomembno vlogo lahko pripišemo porastu objavljanja prof. zdr. vzgoje in MS z univ. izobrazbo, saj je delež zdravstveno vzgojnih vsebin (med znanstvenimi članki katerih soavtorice so MS) enak deležu vsebin ZN. Ob zaključku je potrebno opozoriti še na problem slovenske strokovne terminologije in vsebinskega označevanja objav s področja ZN. V članku prikazani geslovnik VOED je služil za vsebinsko analizo Obzornika zdravstvene nege in za resen tezaver ni dovolj. Chinal Subject Headings pa bi pa lahko služil kot izhodišče za pripravo slovenskega tezavra za področje zdravstvene nege. Morda bi lahko Zbornica zdravstvene nege – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije sprejela takšen izziv in začela graditi slovenski tezaver za zdravstveno nego na osnovi omenjenega Chinal tezavra. Viri 1. Adamič Š. Znanstveno informiranje v svetu in pri nas. Razisk 1995; 25 (2): 21–6. 2. Dornik E. Vpliv sprememb v izobraževanju medicinskih sester v Sloveniji na objavljanje v njihovem strokovnem glasilu: magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002. Dostopno na: http://www2.mf.uni-lj.si/~ema/podiplomski.html (3. 2. 2004). 3. Filej B. Raziskovalno delo v zdravstveni negi pri nas in v svetu. Obzor Zdr N 1996; 30 (3–4), 77–8. 4 . Grbec V. Razvojni trendi v zdravstveni negi. Zdrav Obz 1990; 24 (5–6): 251–4. 5. Grbec V. Raziskovalno delo v zdravstveni negi pri nas in v svetu. Obzor Zdr N 1996; 30 (3–4): 145–7. 6. Grbec V. Raziskovanje v zdravstveni negi v preteklosti. V: Klemenc D, Pahor M ur. Medicinske sestre v Sloveniji. Zbornik člankov s strokovnega srečanja z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2001: 3–6. 7. Klemenc D, Požun P. Ob raziskavi o medicinskih sestrah v Sloveniji: kdo, zakaj, kako. V: Klemenc D, Pahor M ur. Medicinske sestre v Sloveniji. Zbornik člankov s strokovnega srečanja z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2001: 1–2. 8. Long T, Johnson M. Research in Nurse Education Today: do we meet our aims and scope? Nur Educ Today 2002; 22 (1): 85–93. 9 . Pahor M. Raziskovanje na področju zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje in uporabnost kvalitativnih metod. Obzor Zdr N 1995; 29 (3–4): 107–11. 10. Pahor M. Teoretična in metodološka izhodišča raziskave o medicinskih sestrah v Sloveniji. Obzor Zdr N 2002; 36 (2): 73–8. 11. Peternelj K, Pahor M. Medicinske sestre v Sloveniji v luči nekaterih dosedanjih raziskav. V: Klemenc D, Pahor M ur. Medicinske sestre v Sloveniji. Zbornik člankov s strokovnega srečanja z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2001: 27–52. 20 Obzor Zdr N 2004; 38 12. Strajnar J, Jeraj H. 1979. Smernice za raziskovalno delo v negi bolnika. Zdrav Obzor 1979; 13 (1–2): 45–52. 13. Šlajmer-Japelj M. Raziskovalno delo MS. Zdrav Obzor 1979a; 13 (1–2): 41–4. 14. Šlajmer-Japelj M. Kdaj lahko ocenjujemo kvaliteto dela medicinske sestre? Zdrav Obzor 1979b; 13 (4–5): 203–5. 15. Šlajmer-Japelj M. Raziskovalno delo – osnova za razvoj zdravstvene nege. Obzor Zdr N 1986; 20 (5–6): 289–93. 16. Tipologija dokumentov / del za vodenje bibliografij v okviru sistema COBISS [spletna stran]. 2002. Dostopno na http:// izum.izum.si/scripts/flt?l=biblioslikaije/tipologija_dokumen-tov.html&lang=WIN (3. 2. 2004). 17. Z raziskovanjem v zdravstveni negi do boljšega zdravja. Ob-zor Zdr N 1996; 30 (1–2): 49–61. 18. Zdravstvena vzgoja. Študijski program. Ljubljana: Pedagoška fakulteta in Visoka šola za zdravstvo, 1993: 9–19, 82–4.