SAVINJSKI VESTNIK glasilo SOCIALI ISTIMI« £ ж>глее I>FXOTliíF€3A 1.ЈГ1ЖТТА rEI.JPíKF©A ЋЋ SOÍZTAB JSWFOA OKRAJA I cilje, petek 12. nov. 1954 | leto vii. _ st. 45 — CENA lô din UreJK ureeeiSki edber. — Ос1ггот«гжј eredaijc Tene Masi». Uredništvo: Celje, Titev trg 1. P*lt. pred. 123. Tel. 20-0?. Cek. raču« ИвЛ-230 liri NB FLRJ T Celjn. — Tisk Celjske tiskarne. Cetrtletma Bareinina 125, polletna 250, celoletna 5И dim. — Izhaja vsak petek. Poštnina plačana T gotovini. O obsegu celjske komune se bo treba še pomeniti v glavnem so razprare o bodoiUi ^omun-ah celjskega okraja ž« doeegl« ^Kvirni načrt teritorialne razdelltre. Vendar teh na grobo predvidenih me} je ni treba upoštevati kot dokončni najustreznejši domenek. Vpraáanje for- piiranja komun ni neka formalnost, ni iieka nevažna zadeva, kjer bi lahko od- ločali naglo, brez pregleda vseh potan- kosti. Preteklo nedeljo je na združitveni seji političnih organizacij okrajer Celje tn Šoštanj bila predmet razprav« tuda predvidena celjska komuna. In ker »e « tem razpravljali ljudje, ki gotovo najbolj poznajo problematiko in v»e ¿ospodarsko in politično življenje me«i« in okraja, je treba o-tem tudi v jav- nosti sprožiti nekatera vprašanja. Danes, ko smo bili že skoraj prepri- éani, da je vrhunec razprav o komunah že dosežen, je praksa pokazala, da bo treba ponekod še veliko o njih govoriti. In bolje bo tako. Temeljiteje s« bomo pomenili. Gre torej za celjsko komuno. Pred- ■ndoma bi se sedanji občini priključil« ie Store. Vojnik, Skofja vas. Franko- lovo. Strmec itd. Tako bi nastala v Celju ena najmočnejših komun, a če bosta Ljubljana in Maribor razdeljena na več komun, potem gotovo tudi naj- močnejša. Toda, ali je to pametno in ustrezajoče? Ce si hočemo na to vpra- ianje poiskati ustrezen odgovor, je treba najprej vedeti, kakšne cilje »agleduje formiranje komun. Prvenstvena in najvažnejša je poli- tična plat. Komune naj približajo samo- upravljanje — torej oblast — čim bliže ljudstvu. Gospcdarslia plat ni nič manj važna: Komuna naj združuje okoliše v močne gospodarske enote, da bodo kos vsem nalogam, ki jih bo morala reše- vati. Tretjič je treba delati na tem, da bodo komune tudi čim lepše zaokrožene gospodarske skupnosti, da bo v njih čim manj razdrobljenih področij gospo- darske dejavnosti. Vse to odločno kaže, da bodo komune prinesle napredne ob- like v utrjevanju ljudske oblasti. Zdaj je nekoliko laže odgovoriti na postavljeno vprašanje. Odgovor bo se- veda zelo negativen z ozirom na doslej zamišljen obseg celjske komune. Trdi- mo lahko celo to, da taka komuna, kot namerava biti celjska,'ni korak naprej, kvečjemu nazaj. Zakaj? Ce gre za približevanje samouprav- ljanja na vsej široki fronti družbenega življenja, potem bi s priključitvijo na- vedenih krajev še bolj razširili pristoj- nost sedanjega ljudskega odbora mestne občine, to se pravi, udeležbo širokih množic bi razredčili. Vse občine, ki bi imele, biti priključene, razen Stor, ni- majo industrijskega značaja, to se pravi, da bi tako »pridobili« novo. v ta delo- krog kaj malo spadajočo gospodarsko področje. Ljudski odbor bodoče celjske komune bi v tem primeru moral povečati de- javnost na področju kmetijstva, ne bi pa mogel o tem ločeno sklepati ter bi nastalo to, pred čemer na področju okraja bežimo; postal bi okoren in pre- širok. Ce ugotavljamo, da zeradi razno- vrstnosti gospodarske dejavnosti ne za- nimajo Kozjance toliko problemi sa- vinjskih kmeljarjev, lahko trdimo isto za industrijsko Celje in čisto kmečko okolico. Glede samoupravljanja torej ni priporočljivo širjenje mestne komune, prej delitev. Gospodarsko raznovrstnost bodoče komune smo že omenili. Preostaja samo še problem gospodarske moči. Gospo- darska moč Celja je morda tudi po- spešila odločitev okoliških obiin za pri- ključitev. (Zanimivo je, da ob takih prilikah podeželje hitro pripozn« vod- stveno prednost delavskega razreda.) — Ta gospodarska moč je brez dvoma vabljiva, čeprav v osnovi ni vzroka za to. Zlasti ni vzroka tedaj, če je želji po priključitvi botrovala spekulativna ten- denca, češ, mesto ima denar, priklju- čimo se. Takšno razumevanje pa je nerealno, je plod površnega studiranja vloge bo- dočih komun. Ce je mesto kot močno industrijsko središče zares bogato na narodnem dohodku, to ne pomeni, da bo to prednost lahko obračalo edino sebi v korist. To bi bUo krivično, ne- socialistično. Kaj takega bi bilo mogoče le takrat, kadar bi v vsaki komuni bü enak narodni dohodek na prebivalca. I>okler pa tega ne bo, morajo bogatejše komune po principih socialističnih od- nosov skrbeti za dvig sosednjih, manj razvitih področij. Ce bo torej mesto nianjše po obsegu, bo višji narodni do- hodek na prebivalca, s tem v zvezi pa tudi obveznosti celjske komune do drugih. Ce pa bi bile predvidene občine Priključene, bo dohodek na posamez- nika sicer nekoliko nižji, toda še vedno ^ mestna komuna morala za delj časa biti pomočnik drugim. To pa ne bo tako hitro. Vsaj tako dolgo bo trajalo, da bo postali kozjanski predel vsaj na pri- bližno enaki stopnji gospodarske moči «ot Celje. Vse te navedbe so zadosten vzrok, da ° obsegu bodoče celjske komune raz- pravljamo in pri tem vselej zasleduje- tri poglavitna načela pri ustanav- ljanju komun, predvsem pa tistega, ki §oyori v prid čim širše udeležbe ljud- skih množic pri samoupravljanju. , Organizacije SZDL torej o vprašanju fomun še dolgo niso »v glavnem opra- j-le«. Potruditi se bodo morale še v ho- j^če. Z ljudmi vse pogojne in vzročne probleme dobro premleti. ker bomo o ji^niunah lahko govorili le kot o ustva- _itvi čisto naše volje in našega pre- ^загка. Nikdar se še v zgodovini ni gpdilo, da bi delovni ljudje tako samo- odločali o svojem razvoju, zato ®Sa nikar ne delajmo površno. J. K. Organizacije Zveze komunistov in SZDL okraja Celje in Šoštanj združene V soboto je bil v Celju zelo važen dogodek, ki bo zelo pospeševalno vpli- val na razvoj ustanavljanja komun v bodoči celjski skupnosti komun. V oopoidarlskih urah je bua v dvx>- rani Sindikalnega doma seja komitejev ekraja Celje in Šoštanj. Seje ee je ude- Itóü tudi član CKZKS tovariš Viktor Avbelj. Da bi bui člani obeh komitejev »e- znanjeni o »tanju in problemih na področju obeh, doslej ločenih komite- jev, sta oba sekretarja v kratkih po- ročilih najvažnejše etvari obrazložila. iz poeocila sekretarja ok zks celje tov. simonica Uvodoma je tov. Simonie na kratko navedel organizacijsko stanje okrajnega komiteja. Na področju okraja Celje je S400 članov ZK, ki delujejo v 16 ob- činskih komitejih, 9 tovarniških komi- tejih, dai j a v 84 osnovnih oi'ganižiacijah in 42 organizacijah ZK mestne občine Celje. Dejal je, da je med temi organizaci- jami seveda velika razlika v delavnosti, pa tudi v politični trdnosti in zavesti. So dobre in slabe organizacije. Pred- vsem tiste organizacije ZK, ki so loče- ne od industrijskih središč, ki združu- jejo predvsem komuniste na vasi, so razmei'oma slabše od drugih. Nekatere organizacije zaradi takiti odnosov in sestava niso v stanju voditi odločno po- litiko, šq slabše, so na repu socializmu nasprotne dejavnosti, ali pa kot na Vrariskem, celo na čelu nazadnjaških prizadevanj. Drugače so organizacije ZK in njihovi člani v glavnem dobro opravUi svojo dolžnost ob raznih nalogah, zlasti ob proslavi na Ostrožnem in v razpravah o komxinah. Morda so te razprave zad- nji čas nekoliko prehitro začele pešati, čeravno ta naloga še daleč ni zaklju- čena. Navedel je, da so osnovne slabosti v delu organizacije ZKS v tem, da spre- jemajo razmeroma malo novih, pred- vsem mladih članov. Tudi socialni se- stav organizacij ne odgovarja, saj je v organizacijah pol nameščencev, pol de- lavcev. To kaže, da bo treba posvetiti več pozornosti rekrutiranju kadrov v ZK iz Vrst delavstva. Dalje je šibka točka v delu ZK ideološko delo, ki ga je predvsem v delavskih vrstah izra- zito premalo. Govoril je še o problemih v prosveti in nekaterih drugih vpra- šiuijih. iz poročila sekretarja ok zks sostanj tov. jakoba žena Sekretar OK ZKS Šoštanj tov. Jakob Zen je v poročilu navedel, da je na področju oki-aja окоД 700 članov ZK vključenih v 26 osnovnih organizacij. Občinske komiteje imajo samo v So- »tanju, Velenju in Nazarju. Za šoštanjski okraj je značilno, da je geografsko in tudi gospodarsko ločen na dva dela, na Šaleško in Zgomjesa- vinjsko dolino. Medtem, ko je prva pre- težno industrijskega značaja, vsaj kar se narodnega dohodka tiče, je drugi del izrazito kmečki, gozdno gospodarski. Med tema dvema dolinama je vedno bila nekaka tekma, tako da se je »lju- bosumje« včasih prijemalo že članov ZK. Enostavno eni druge v njihovih problemih ne morejo dodobra razumeti. Velike težave imajo organizacije ZK v Šoštanju predvsem zaradi malome- ščanstva, katerega posledica je politič- no gospodarska nezainteresiranost. V glavnem pa so organizacije ZK od- igrale svojo vlogo in obdržale vodstve- ne položaje v družbeno političnem živ- ljenju v okraju. Kar zadeva komune, je bilo kaj lahko. Obe dolini je bilo itak treba vedno držati skupaj, medtem ko prebivalstvo Zg. Savinjske doline že od nekdaj teži k Celju, seveda tudi Šaleška. Zatorej tu ne bo nobenih posebnih problemov glede formiranja komun, razen inter- nega problema Gornjesavinjčanov, ki se še prerekajo kje naj bi bü sedež ko- mune. V razpravo je posegla tudi tov. Olga Vrcibičeva, sekretarka MK ZKS Celje, ki je govorila predvsem o ideološkem delu v organizacijah, potrebah tega de- la in načinu, kako bi to vrzel čimprej izpolnili. Sestanek ni obravnaval širših proble- mov zaradi tega, ker je bila za dvanaj- sto uro sklicana seja obeh OO SZDL in so težišče razprave odložui za ta širši delokrog. Izvolili so nov začasni komite, ki bo do novih volitev izvrševal naloge ko- miteja obeh združenih okrajev. Soglas- no so bili v začasni komite izvoljeni člani sekretariata obeh dosedanjih OK ZKS, in to: Jaka Zen, Ulrih Tone- Kristl, Podvratnik Franc, Gušič Ivan, Olga Vrabičeva, Franc Simonie, Riko Jerman m Cvenk Miran. za predsednika začasnega OO SZĐL obeh združenih okrajev je bil izvoren tov. Simonie Franc, za sekretarja pa tov. Jaka 2en . v soboto ob 12, uri je bua seja oo SZDL Celje in Šoštanj, na kateri so se organizacije SZDL obeh okrajev združile, kar bo zelo mnogo pripomoglo k čimpi-ejšnjemu formiranju komun na področjih obeh okrajev v bodočo celj- sko sikupnoet komun. Na tej seji je tov. Smionič podal kratico oceno dela organizacij SZDL, ki je obsegala ugotovitve zadnjega ple- numa OO SZDL v Celju. V glavnem je omenil to, da organizacije SZDL vodijo trdno svojo politiko seveda z izjemami tistih organizacij, kjer niti odbori niso dovolj dobri in kjer niti najosnovnejših dolžnosti, kot je zbiranje članarine, niso izvršui. Obsodil je zelo negativno vlogo vodstev organizacij SZDL na Vranskem in v Šmarju, ki so se posta- vila na čelo reakcionarnih elementov. Dalje je govoril o nekoristnosti formal- nih sestankov v organizacijah. Imeno- val jih je enostavno za abstraktne. Dalje je kritiziral pomankljiv odnoe or- ganizacij do lanetijskih zadrug in o škodljivih pojavih na polju standarda delovstiih ljudi, predvsem o vprašanju cen. Ko je govoril o bodočih komunah, je smatral, da bi bila predvidena celj- ska komuna občutno prevelika in bi ne koristUa principom, zaradi katerih pre- hajamo na formiranje .komun. Na kon- cu svojega poročila je dejal, da bo tre- ba v najkrajšem času ustanoviti ini- ciativne odbore SZDL na področjih bo- dočih котгт, tako da bi z novim letom prešlo težišče dela v organizacijah Soc. zveze na odbore SZDL v komunah. V razpravi je sodelovalo več prisot- nih članov Okrajnega odbora. Tovariš Cvenk je govoril predvs'^m o kmetij- skih zadru^h in o vprašanju preskrbe z mlekom. Viktor Avbelj o vprašanju cen K razpravi sc je priglasu tudi ljudsJd poslanec in član CKZKS tov. Viktor Avbelj, ki je poleg drugih problemov zelo živo obrazložil tudi vzroke nenor- malnega stanja politike cen in mestoma slabega proizvodnega učinka. Dejal je, da je več vzrokov za tako stanje. Že nekateri instrumenti naše gospodarske politâke zahtevajo čimprejšnjo äjzme- njavo. Dalje je industrija v glavnem stremela za dosego finančnega plana, na- mesto da bi istočasno skrbela za porast proizvodnje, razen tega so podjetja letos res veliko preveč razmetavala denarna si-edstva. Tako so nastali denarni vi- ški, ki nimajo kritja. Ta denarna sred- stva bo treba vzeti iz prometa. Tudi trgovina ima svoj delež pri jkh- rastu cen. Morda ne toliko posredovalna trgovina, torej maloprodaja, pač pa trgovina od proizvodnje do grosistov in nekoliko tudi od tu do maloprodaje. Ni pa res, da bi trgovina bila popolnoma nedolžna. Trgovina se gre že preveč trgovino, -pe. premalo socialistično trgo- vino. »Naj bo njena krivda večja аД manjša, prav je, da čuti nad sabo bud- nost delovnega ljudstva, kontrolo po- trošnikov, to ji ne more škodovati pri »obujanju« zavesti, da tudi trgovina mora služiti interesu delovnega ljud- stva,« je dejal tov. Avbelj. NaglasU je tudi, da sedaj najrazličnejši forumi v posebnih komisijah proučujejo to vpra- šanje in da bo v najkrajšem času po vsej državi sprožena učinkovita akcija proti takim nezdravim pojavom. Ko je bua razprava končana, so iz- volUi 16-članski začasni Okrajni odbor SZDL za oba okraja, ki bo do novih volitev opravljal dolžnosti vodstva or- ganizacij na področju bodoče celjske skupnosti komun. Za predsednika tega začasnega OO SZDL je bil izvoljen tov. Simonie Franc, zjsl sekretarja pa tov. Jaka Žen. FrANC Simonič problemi ustanavljanja komun Ker je vprašanje ustanovitve komun v celjskem okraju zelo aktiuilno spričo številnih sestankov in zborov volivcev, na katerih naši ljudje živo razpravlja- jo ter odobravajo čim hitrejše usta- navljanje komun, je uredništvo zapro- silo sekretarja Okrajnega komiteja ZKS Celje tov. Franca S.imoniča, da nam od- govori na nekaj vprašanj. Tovariš Simonie se je z veseljem od- zval naši prošnji ter odgovoril na po- stavljena vprašanja takole: * Znano je, da v celjskem okraju zelo živo razpravljajo o vprašanjih v zvezi ustanavljanja komun. Ali bi nam hoteli povedati, kako potekajo zbori vo- livcev im kako ljudje dojemujo pomen, vsebino ter koristi, ki jih bo imela skupnost od komun? (Komuna ni samo — niti predvsem — oblastveni organ, temveč predvsem družbeni organ, ki bo omogočil, »odmiranje« organov obla- sti. — Op. F. Simoniča.) O komunah pri nas na terenu zelo na široko z volivci razpravljamo že več kot tn mesece ter smo prav zaradi tega v tem času že dokaj dobro razöistüi glavne probleme v zvezi z ustanavlja- njem komun. Zelo močno, posebej še na zadnjih sestank'ih, prihaja do .izraza prepričanje, da je potrebno čimprej na področju oki-aja pristopiti k uresniče- vanju komun. Razvitejše in delavnejše občine, kot so Zreče, Konjice, Dobrna, Rogaška Slatina, Šmarje, predvsem pa Žalec in večina občin v Savinjski do- lini — da ne omenjam Šoštanja, Ve- lenje in Mozirje na področju OLO Šo- štanj itd, so že vse letošnje leto za- htevale od OLO večje pravice, opozar- jale na zaviranje samoupravljanja ter bile seveda pripravljene poleg večjih kompetenc prevzeti tudi celo vrsto no- vih nalog. Take tendence je vsekakor še posebej vzpodbujal položaj, ki ga v letošnjem letu po združitvi obeh celj- skih okrajev zavzema Mestna občina Celje. Ta je namreč tudi po združitvi v enotni o-kraj zadržala v glavnem vse kompetence v odnosu do državljanov, podjetij, ustanov in organizacij, ki jih je imela prej kot samostojen okraj. V razpravah z ljudmi se vedno bolj kažejo želje in zahteve, da naj volivci^ več sodelujejo pri odločanju o važnej- ših stvareh na podro&iju gospodarstva in prosvete, pa tudi zdravstva, posebej pa še seveda v tistih, ki se ljudi na določenem področju neposredno tičejo. Spričo take situacije je seveda razum- ljivo, da so v veSini krajev našega okraja, ljudje že na prvih sestankih z velikim zanimanjem in razumevanjem sledili tolmačenju in živahno razprav- ljali o problemi"^ družbenega samo- upravljanja in lostanavljanju komun. BUi so seveda tudi primeri, kjer raz- prava ni tako lepo potekala in kjer razprave niso bue tako plodne. To pa je bilo predvsem v primerih, ko bistvo komune ni bilo pravilno in dovolj ra- zumljivo pojasnjeno in v par primerih, ko so volivcem o komunah govorili ljudje, ki se s komunami niso strinjali, ali pa sami bistva niso razumeli. Na prvih sestankih je bilo precej pri- merov, da so se razvijale dolge in če- sto žolčne razprave o razprostranjeno- sti posameznih komun in o bodočžh centrih komun, kar se je pa s ponov- nimi sestanki temeljito popravilo. Zna- no je tudi, da so bile močne težnje go- spodarsko manj razvitih predelov, da bi se vìi — ne oziraje se na odiai e- nost in velikost — vezali na gospodar- sko razvite centre, kar posebej vel'a za predele v okolici Celja, toda vse to je seveda razumljivo. So bili morda primeri, da mnenja vo- livcev v nekaterih krajih niso bila isto- vetna z o-^vojenim mnenjem in linijo članov SZDL, Mislim, da vprašanie samo ni v ce- loti v r.edu postavljeno. Narodno hi b'io govoriti o neki posebni liniji, ki bi jo v vezi s formiranjem komun imp'i č'ani SZDL. Ko smo začeli z razpravami, smo predvsem žpiph priika-^ati potrebo za (Nadaljevanje na 2. strani.) Takšoa človekoljubnost in tovarištvo sta mogoča le v socialistični družbi Ko je letos Celje zadela težka ele- mentarna nesreča in ko so delovni ljudje utrpeli velike škode na svojem imetju, so se delovni ljudje vse naše ožje in širše domovine nesebično po- stavili v službo pomoči vsem ponesre- čencem in oškodovancem. Velik delež p-ri sredstvih s katerimi je biLa vsaj primerno nadomeščena škoda, ki je pri- zadela delovne ljudi Celja, so prispe- vali ravno člani sindikalnih podružnic v naši domovini. Pomoč je prišla hitro in je bua iz- datna. Sindikalno vodstvo v Celju je takoj organiiziralo komisijske preglede v stanovanjih oškodovancev, ki so kar najbolj hitro dodeljevale pomoč pri- zadetim. Takih pregledov je bilo nad 2600, v 452 primerih pa so morali pre- glede ponovno izvršiti. Pri teh ponov- nih pregledih so člani komisije nale- teli na 70 primerov, kjer je bUa škoda prenizko ocenjena. Mnogim prizadetim je bua škoda v precejšnji meri nado- meščena, v nekaterih celo popolnoma krita. ВШ pa so primeri špekulantstva, ko so posamezniki hoteli izsiliti več od- škodnine, kot so bui upravičeni. Take geste so obsojanja vredne, saj bi ta sredstva šla na škodo tistih, ki so hiii m^očno oškodovani, pa niso prejeli do- volj pom.oči. Čeravno je od poplave preteklo že precej časa, je na OSS še nekaj prošenj, ki jih bo treba preko RK in množičnih organizacij še reševati in primere pregledati. Poleg pomoči, ki so jo sprejeli po- samezniki, kolektivi :in društva, je iz zbrane pomoči bilo izplačano tudi ne- kaj najnujnejših poravnav računov, ki zadevajo delovno sUo (člani komisij), tiskarske stroške in podobno. Na kratko objavljamo dohodke, ki so se zbirali v svrho pomoči prizadetim članom sindikalnih organizacij in dru- štvom, ter okvirne podatke, kako je bila pomoč razdeljena. Zveza sindikatov Slovenije, to se pra- vi sindikalno članstvo naše republike, je prispevalo 12 milijonov din. Iz osta- lih republik je prišlo 2 milijona din pomoči. Cinkarna je dala 400.000 din. Tovarna emajlirane posode pa 350.000 din. Skupaj je bilo razix)ložljivih de- narnih sredstev 14,750.000 din. Od tega je büo posameznim oškodo- vancem izplačano 13,871.220 din. Šport- nemu društvu »Svoboda« Celje 190.000 din. Za manipulativne stroške je bilo porabljeno 3610 din. Torej je v banki še ostalo 685.170 din. Ta vsota bo še porabljena za iste svrhe kot doslej. Okrajni sindikalni svet poseduje točne sezname prispele pomoči. V teh sezna- mih so navedene vse podrobnosti, kdo in koliko so posamezniki in podružnice prispevale. Obenem je tudi seznam raz- delitve točno urejen. Te dokumente bo dal OSS vezati v kniigo, kot dokaz ne- sebičnosti, tovariištva in človekoljub- nosti ob elementarni nesreči. OSS je tudi sklenil poslati Zvezi sin- dikatov Slovenije in Zvezi sindikatov Jugoslavije zahvalo za pomoč, ki so jo bili deležni celjski poplavi j enei. stran 2 »Savmjski vestnik«, dne 12. novembra 1954 Stev. 45 POGLED PO SVETU Ameriške volitve so pritegnile pozor- nost vsega sveta, saj mu ni vseeno, kakšno je javno mnenje v državah ob Missisippiju. Napovedi so se uresničile, demokrati so zmagali; v predstavni- škem dœnu imajo absolutno večino, v senatu pa večino enega glasu, kar za- dostuje, da bodo dobili pod svoje nad- zorstvo vse senatne odbore in pod- odbore. Ne smemo sicer pretiravati po- mena tega rezultata, ne smemo ga pa tudi podcenjevati. Zunanja politika se verjetno ne bo kaj prida spremenila, vsaj čez noč ne, pravijo pa, da bo no- tranja precej drugačna. Obrambni mi- nister Wilson najbrž ne bo več zmerjal brezposelnih delavcev s psi, ki »sede in cvilijo«, namesto da bi »ŠU po svetu in kaj ulovili.« Mc Carthy bo izgubil zaledje, ki ga je imel v mnogih prena- petifi senatorjih, ki so od Eisenhower ja tudi javno terjali, naj se poda v kri- žarsko vojno zoper SZ in Kitajsko. London si obeta celo takojšnjo spre- membo nestrpnega stališča ZDA v po- litiki na Daljnem vzhodu, narodi ki jih davA socialna stiska pa pričakujejo da bodo zasijale milejše zvezde fondu za razvoj zaostalih dežel. Naključje je hotelo, da so se v ZDA volitve izšle prav za 21-letnico diplomatskih stikov s SZ, stikov, ki so se po Hughesovem nastopu leta 1924 s težavo uveljavili, ker je Ameriko takrat razburjala »rde- ča nevarnost« prav tako kakor ta čas »protikomun,istična mrzliica«. Dogodhi so se potem drugače razvijali, kakor je obetal tedaj Hoover, in verjetno se bo- do tudi zdaj drugače, kakor pa si za- mišljajo prevneti branitelji »svobodnega sveta«, ki jih ni prav nič sram »svo- bodnih« volitev v Guatemali, kjer se je čez noč navdušilo za Castilla kar 96% tamkajšnjih volivcev. Ali ne bi taka demokraciija shajdla lepše brez takih smešnih volitev? Amerika Drei- serja, Steinbecka, Millerja, Fasta, Up- tona in Lewisa Sinclairja gotovo ne more biti ponosna nanje, pa tudi Know- landova in Dullesova bi utegnila dobiti spodobnejše figovo pero za nasilje, ki se v imenu svobode vrši nad liliputanci v Srednji Ameriki. Vrsta pisanih dogodkov se je zvrstila v preteklem tednu: Indija je doživela lep uspeh, saj je brez hujšega boja do- bila Pondicherry, ki je bil 240 let fran- coska kolonija. Sporazumeli so se, pre- pisali, sicer pa bistvenih sprememb in- dijska vlada niti terjala ne bo. Indija ima mnogo težav, iz katerih bi se rada samostojno izkopala. Ni ena od zadnjih kmečko vprašanje, poglavitno vpraša- nje slehernega naroda. Indijska poli- cija je pretekli teden streljala na kme- te, ki so zase terjali neobdelano vele- posestniško zemljo. V Teheranu teden za tednom stopajo pred sodišče oficirji in civilisti, ki so se v prejšnjih letih zamerili zapravljivemu mondenu, ki sedi spet na perzijskem prestolu. Glave padajo zaradi sodelovanja s stranko Tudeh. V Tunisu, Alžiru in Maroku se vrste atentati, s Jcaterimi hoče Arab- ska liga dokazati vsemu svetu, da je potekel rok francoski oblasti na južnih obalah Sredozemskega morja. Mendès- France obljublja, da bo tudi to uredil tako, kakor je za ugled Francije po- trebno. Topniški in letalski dvoboj med LR Kitajsko in Kuomintangom na Formo- zi se je spet začel. Ni sicer nevarnosti, da bi se razširil v spopad dveh armad. Toda vprašanje ravnotežja v vodah Ki- tajskega morja je tako pereče, da pro- padli hegem.on, bogatin Cangkajšek še vedno lahko računa na potuho tistih,- ki si ne morejo misliti, da bi 600 mili- jonov Kitajcev ne gnojilo več njihovih njiv. V Egiptu se Naser še vedno bori z Muslimanskimi brati, ki so formalno sicer kapitulirali, ne morejo pa poza- biti lepih starih časov in se zato upi- rajo egiptovskemu kemalizmu Naserja in Nagiiba. SZ ponuja razgovore štirih, Zapad jih načelno sprejema, toda pod pogojem, da SZ pokaže resnično voljo do rešitve nemškega vprašanja in do podpisa av- strijske državne pogodbe. To sta dve hudi, verjetno kar prehudi vprašanji. Glede atomske oborožitve so se zdaj nekako zedinili, toda še vedno se govori o tajnih poskusih z atomsko bombo celo na področju Južnega tečaja. Naša soseda Italija kaže nekaj res- nih znamenj, da hoče sodelovati z nami. V Trstu brani dvojezičnost pred poiz- kusi misinov (kar naj bi bil najnovejši nariu italijanskih fašistov, pristašev MSI — movimento sociale italiano), v Rimu pa so dokaj energično zatrli na- stop italijanskega Mc Carthyja poslanca Tognija, ki bi rad napolnil s strahom pred »rdečo nevarnostjo« že itak zme-^ deno italijansko javno m^.nenje. Naša severna soseda pa je v prete- klih dneh branila svojo državnost pred bonskimi juristi, ki še priznavajo hi- tlerjevske zakone in štejejo Avstrijce za nemške državljane. Ta juridični spodrsek, ki pa v resnici razgalja pravo miselnost Adenauerjeve Nemčije, je v danem trenutku koristil samo prista- iem VdU (Zvezi neodvisnih), to je ča- stilcem fiihrerja im, velenemškega šovi- nizma, ki so pa pri zadnjih volitvah izgubili več kot polovico glasov. Če v luči teh stvari gledamo na nc^e se- verne sosede, se nam ne zdi prav nič čudno, če je francosko-nemško sode- lovanje ponovno naletelo na sipino, ki se imenuje — Posaarje. T. O. Ustanovljena je Zadružna hranilnica in posojilnica v Celju Na sejah upravnega odbora OZZ v Celju so že dolgo razpravljali o nujni potrebi ustanovitve Zadružne hranilnice in 'Posojilnice v Celju. Te dni pa je prišlo do uresničenja te zamisli, ko so se v dvorani OLO zbrali števuni dele- gati kmetijskih zadrug iz območja OZZ Celje in Šoštanj. Občnega zbora sta se udeležila tudi direktor Narodne banke, centrale LRS Ljubljana tovariš Avbelj Pavle ter sekretar OK ZKS tovariš Si- monič Franc. Razlogov, ki so narekovali ustanovi- tev Zadružne hranilnice in posojilnice, je bilo več. Naše podeželje, predvsem pa naš kmečki človek je težko prišel v stile s podružnico ali centralo Narodne banke, ki je imela trdno v rokah ves denarni trg. Zlasti so se pokazale te- žave pri dajanju kredita privatnücom, če so si hoteli urediti gospodarska po- slopja ali kaj drugega. Prav tako pa so se tudi zadružniki često oglašali na OZZ z željo, da dobijo tu posojilo za krajšo dobo, česar Narodna banka po svojih strogih predpisih vselej ni mogla ustre- či. Za celjsko področje se je zlasti v Savinjski dolini, predvsem pa pri hme- ljarjih, 'pjokazala potreba večje elastič- nosti pri dajanju kreditov. Tako je prva zamisel po ustanovitvi zadružnega de- narnega zavoda prišla prav iz vrst hme- ljarjev, ki so iz leta v leto imeli sUne težave pri kreditih za gojenje hmelja. Enake želje pa so imeli tudi zadružniki drugih področij. Zaradi tega je gospo- darski razvoj zadružništva v našem in sosednjem šoštanjskem okraju vedno bolj težil po zahtevi lastnega denarnega zavoda. Ker so predpisi Narodne banke taki, kot jih zahteva splošno gospodarsko stanje v državi, večkrat banke res niso mogle v zadostni meri zadostiti potre- bam zadružništva. Ko pa bodo imeli zadiružniki lastni denarni zavod, bo iz- voljeni upravni odbor z njim pametno gospodaril, in sicer tako, kakor bodo narekovale potrebe zadružništva. Uprav- ni odbor bo imel večjo možnost in med zadružniki boljši pregled, da bo lahko upošteval posamezne potrebe krediti- ranja tako zadružnim organiza ci j.am kot privatnikom. Vodstvo hranilnice in po- sojilnice bo imelo tesne stike z za- družno mrežo na terenu, ko bo od za- družnih funkcionarjev pri po'sameznih kmetijskih zadrugah dobivalo podatke, kateri privatni kmet je vreden in po- treben kredita. Vsak denar pa bo moral biti naložen tako, da bo končno koristü skupnosti. Kot je znano, bodo v letu 1955 dana ogromna sredstva za pospeševanje in dvig kmetijstva. Prav pri tem pa bodo imele zadružne hranilnice in posojilnice važno vlogo, saj bodo delale neposredno z zadružniki. Osnovna naloga zadružne hranilnice in posojilnice bo torej v pospeševanju denarnega varčevanja kmečkega prebi- valstva, odobravanju obratnih in inve- sticijskih kreditov zadrugam — kakor tudi privatnim kmetovalcem — ter v zbiranju vseh prostih sredstev zadruž- nih organizacij. Pristop v zadružno hranilnico in po- sojilnico je povsem prostovoljen. Člani so lahko vse zadružne organizacije, ne pa zasebniki. Brez dvoma bodo kot čla- nice pristopile vse kmetijske zadruge celjskega in šoštanjskega okraja. V živahno razgibani razpravi so se delegati in zastopniki kmetijskih zadrug zanimali še za vrsto problemov oziroma nejasnih vprašanj okrog nove hranil- nice, kot na primer, kakšen je okvir neomejenega jamstva, kako bodo jam- čili privatniki, kako je zamišljeno na- daljnje poslovanje hranilnih odsekov pri kmetijskih zadrugah: itd. Nejasna vprašanja so točno pojasnjevali tovariši dr. Pavlic, Avbelj in Hlastec. Ustanovni občni zbor je pozdravil tudi sekretar OK ZKS tov. Simonič. ki je poudaril bistvene razlike med se- danjo zadružno hi-anilnico in posojilnico ter med nekdanjo »Reifeisnovko«. Pod- črtal je nujno potrebo dajanja denarnih sredstev za dvig kmetijske proizvodnje in dejal med drugim: »Ce hočemo, da bo delovni človek dobro živel, moramo dvigati celotno gospodarstvo, tako in- dustrijo kot kmetijstvo. Da bi se druž- beni standard hitreje dvigal in se kmet bolje povezal s skupnostjo, ustanavlja- mo danes lasten denarni zavod.« Novo ustanovljena hranilnica 1џ po- sojilnica bo imela za enkrat 85 članov, med njimi sta kot članici tudi OZZ Celje in Šoštanj. Delegati so po ob- razložitvi soglasno sprejeli pravila Za- družne hranilnice, kandidacijska komi- sija pa je predlagala v upravni odbor 6 članov iz celjskega. 3 pa iz šoštanj- skega okraja. Predlog so navzoči so- glasno potrdiU. Končno je bil sprejet še predlog, da se sme hranilnica zadolžiti do vsote 350,000.000 din. Seminar za kandidate pred strotcovnlmi izpiti V današnjem času, ko se naše druž- beno življenje iz dneva v dan izpopol- njuje, ko zaradi tega nastajajo spre- membe v naših zakonitih predpisih, je položaj naših uslužbencev v podjetjih in v državnih družbenih ter zadružnih ustanovah postal težji in odgovornejši. Uslužbenec mora kot strokovni in admi- njistrativni svetovalec svojih organov obvladati maTsdkaj, ker je od njegove-^ ga znanja in poznavanja obstoječe za- konodaje odvisno ali bodo organi uprav- ljanja in drugi voljeni forumi sprejeli pravilne sklepe :in če se bodo le-ti dobro uresničili. Us;lužbenci v državni upravi so tudi dos eda j redno polagali strokovne izpite, dočim je delo na tem področju v gospo- darskih podjetjih, po ukinitvi bivšiih glavnih generalnih direkcij, popolnoma zamrlo. Pomanjkanje strokovne sposobnosti so uslužbenci sami občutili pri dnev- nem delu, zato ni nič čudnega, da se je odzvalo na seminar, ki ga je organi- ziral okrajni ljudski odbor v Celju skupno z mestnim odborom sindikata državnih uslužbencev, zelo veliko kan- didatov. Tečaj bo trajal dva meseca in bo na njem obdelana v glavnem vsa izpitna programska snov, ki jo morajo poznati kandidati za nižje nazive. Lepo je, da so uslužbenci sami po- kazali tak interes za ta seminar, še bolj lepo pa bo, če bodo predavano snov dobro obvladali, tako da bodo v začetku prihodnjega leta lahko brez večjih skrbi stopili pred izpitno komisijo. Obvestilo BIROJA ZA POSREDOVANJE DELA V CELJU V ZVEZI Z IZDAJANJEM IN ZAMENJAVO NOVIH DELOVNIH KNJI2IC Vsa podjetja, ustanove in posameznike ob- veščamo, da sprejemamo prijave in dokumente ter izdajamo nove delovne knjižice vsak dan razen srede od 8. do 12. ure. Ostali čas pa nam je potreben za urejevanje dokumentov in pi- sanje delovnih knjižic. Zato naprošamo vse, da ne prihajajo po nepotrebnem ob drugih urah ter upoštevajo navedeni čas. Prav posebno pa sporočamo, da sprejemanja in izdajanja o b sredah ni. Prosimo vsa podjetja, ustanove in posamezni- ke, da se tega obvestila drže, da se s tem od- pravi vsak nered pri izdajanju delovnih knjižic. S tem obvestilom bo odpadlo tudi vsako ne- potrebno razburjanje o neobveščenosti. Istočasno obveščamo podjetja in ustanove, da smo prejeli nove delovne knjižice in jih zato lahko dvignejo ob navedenem času pri Biroju, Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišH ceni. Ođpađpromet Laško Nekaj problemov in stanje obrti v Celju (Nadaljevanje) STANJE V PRIVATNEM SEKTORJU OBRTI Ce ne bi bilo posamičnega prilaščanja viška vrednosti s strani privatnega obrtnika, bi morala delovna sila dobiti sorazmerno dejansko ostvarjeni presež- ni del, ki je za nekolikokrat višji kot plačilo »za delo po čez« in ga je lastnik obrata tudi vkalkuliral v ceno izdelka. Zato so v takih obratih, kjer je zapo- slena delovna sila, zelo visoki dobički. Navedli bomo nekaj takih primerov, kjer so doseženi milijonski zneski do- bička. POJAV MILIJONARJEV V PRIVATNI OBRTI Navedli smo, da so v privatni obrti doseženi v nekaterih pridobitnih stro- kah milijonski zneski čistega dobička, kakor tudi prometa, iin to predvsem tam, kjer je zaposleno veliko števil« tuj« delovne sile. Tako so doseženi na- slednji zneski čistega dobička: iiisti dobiček din Promet đn Prvi kleparski mojster oz. privatni obrtni obrat . 5.640.000,— 24.794.200,- Drugi kleparski mojster oz. privatni ob 5,400.000,— 25,024.967- Prvi ključavničarski mojster oz. privat, obrt. obrat 2,930.000,— 11,183.614,- Drugi ključavničarski mojster oz. privat, obrt. obrat 1,020.000,— 8,331.613,- Precizni mehanik oz. obrat.......... 1,075.000,— 5,300.000,- Prvi mizarski mojster oz. obrat....... 2,700.000,— 8,603.000,- Drugi mizarski mojster oz. obrat........ 1,060.000,- 5,100.000,- Tretji mizarski mojster oz. obrat........ 3,905.000,— 16,400.000,- Slikarsko-oleskarski mojster......... 610.000,— 2,300.000,- Franc Simonič o ustanavljanju komun celjskega in šoštanjskega okraja (Nadaljevanje s 1. strani) ustanavljanje komun na našem pod- ročju in pa vlogo, ki bi jo komuna naj imela. Izhajali smo iz tega, da je zaradi poglabljanja socialistične demolcracije, zaradu uspešnejšega samoupravaljanja, predvsem potrebno, da čimprej začne- mo z ustanavljanjem komun. Ze prvi sestanki pa so nam pokazali, da ljudje želijo na teh sestankih zelo konkretno razpravljati o komunah, pa tudi kako velike bi naj bue, katere kraje naj bi povezovale m kje naj bi bili centri. To nas je seveda prisüüo, da smo že kaj kmalu tudi v tem pogledu morali imeti določeno stališče. Zato smo po temeljiti, na osnovi že danih predlogov iz terena, in v živahni razpravi na seji Okrajnega odbora SZDL osvojili sta- lišče, da bi ustanovili na področju se- danjega celjskega okraja sedem ko- mun, prav tako kot so v Šoštanju na seji Okrajnega odbora SZDL osvojili predlog za dve komuni na svojem pod- ročju. Pred tem se je za področje celj-' skega okraja govoruo celo za pet ko- mun. S takim predlogom okrajnega odbora SZDL smo šli na teren in take predloge obravnavali s članstvom SZDL oz. z volivci na zborih volivcev. Ra- zumljivo je, da so ti predlogi doživeli določene spremembe, toda prav kon- kretni predlogi so omogoáili mnogo konkretnejše razpravljanje in prisQilí naš aktiv, da se je dobro pripravljal na sestanke in znal osnovna načela družb, samoupravljanja prilagojevati. Poznano pa jpi že, da nekatera odgo- vorni člani Ob'^in'^kegä LO in Občin- skega odbora SZDL na Vranskem in deloma v Šmiarju niso hoteli razumeti bistva komune, ni4 ni^"i'0 hoteli raz- pravljati o predP.Ofîih Okrajnega od- bora SZDL, temveč so stvari na tere- nu po svoje tolmačili. To tolmačenje pa je bilo tako, da so se naši liudje komun bali oziirom? so na temelju ta- kih tolmačenj mislili, da bodo v samo- upravljanju in go^^podarstvu z ustano- vitvijo komun izgubili še to, kar so doslej imeli. Moram pa ireči, da nam tudi te stvari ni>o škodovale. Teme- ljo zakonu svobodnega trga, dobiček pa je ustvarjen z družbenim delom, dočim je prisvajanje rezultatiov takšne pmiz- vodnje oz. večvrednosti dela indivldu- aiimo, in sicer si s:a prilašča privatni obrtnik kot iaklijiuoni lastnik O3nos¡tvi. Razumljivo je, da obdavčitev teh dohodkov odvza- me del teh sredstev. Vendar se tudi z obdavčitvijo ne morejo zajeti vsi ti presežki, ki priipadaîo izključno družbi, ker obstojajo mnogi primeri utajeva- nja in prikrivanja dohodkov. S tem prikrivanjem se hočejo izogniti plače- vanju družbenih obveznosti in si ne- upravičeno prilastiti družbeno imetje 'in lastnino. Prav v teh konjunkturnih strokah obrti je prikrivanje realnega dohodka običajno, in sicer na razne načine; pod firmo »slučajnih admini- strativnih »napak« in »pomot«, ter do najobičajnejšega utajevanja in prikri- vanja računov itd. Vse to dokazuje, da so nokarteri obrtniki nasrprotni današ- njemu diružbenemu do?ra|aniu in go- siììiodiarsakemu družbenemu razvoju in poizkušajo na kakršen koli način in kjerkoli prikriti pred družbo svoje do- hodke, da bi s tem plačali manjše ob- veznosti, četudi so imeli prav od sooi- alistiičnrra seikti>rja gospodarstva najrvcč teh visokih doho-dlwjv in zelo majhen del iz privatnega sektorja. DELOVNI OBRTNIKI Na drugi strani obstojajo mali obrt- niki, ki si z lastn'mii rokami in la4tno delovno silo pridobivajo dohodek in tudi družbene obveznosti redno nrijav- Ijajo ter plačujejo. Takih obrtnikov, ki ^^'љ lahko imenujemo delovne obrtnike, v Celju več,Ti del, in sicer jih jc 70% od ceilolnega števila. Le-ti niso v ni- čem.er spremenili način izvrševanja svojih uslug in v večini primerov de- lajo sami ali zaposlujejo vajenca ali eventualno po enega pomočnika. Zato je treba delovne obrtnke stimu- lirati in jim z ekonomskima ukrepi po- magati, da obdržijo obstoječi način po- slovanja. Podpreti je treba posebno tiste, ki dPla.fo z lastno deđovno silo in zaiposliujejo vajenca. To je mogoče tako, da se jim predpišejo pavšalne davčne obveznosti, določi sorazmerno nižja in ugodnejša davčna Oisnova itd. Stev. 45 »Savinjski vestnik«, dne 12. novembra 1954 Stran 3 Zborovanje profesorlev in predmetnih učiteljev Društvo profesorjev in predmetnih učiteljev v Celju je imelo pred kratkim redni občni zbor, ki se ga je udeležilo članstvo celjskega in šoštanjskega okraja. Kot gostje so prišli na ta zbor delegati sorodnih organizacij prosvetnih delavcev, zastopnik Republiškega od- bora tov. prof. Kopač, sekretar Mest- nega komiteja tov. Olga Vrabičeva in zastopniki obeh Svetov pa presveto in kulturo. Poročilo je podal driištveni predsednik prof. F. Jakhel. V uvodu svojega obširnega in zanimi- vega ризгосИа se je dotaknil glavnih vprašanj, to je družbenega upravljanja v šolstvu, formiranja komun in glavnih nalog sindikatov v sedanjem hitrem razvoju gospodarstva naše socialistične družbe. Pri tem je opozoril še na po- sebno nalogo prosvetnih delavcev, da v tesnem sodelovanju z delavskimi sindi- kati nudijo svojo pomoč pri Delavski univerzi, ki bo v kratkem začela delo- vati v Celju. S statističnimi pxjdatki podprta analiza o socialnem sestavu di- jakov na obeh celjskih gimnazijah do- kazuje, da le majhen del dijakov dovrši popolno nižjo gimnazijo, kar zelo kriči p>o šolski reformi. Poleg težkega šolskega dela oprav- ljajo profesorji in predmetni učitelji še mnogo izvenslužbenih nalog. Razen skrbi za lastno strokovno izobrazbo po- magajo še s predavanji pri Ljudski univerzi. Rdečem križu. Društvu prija- teljev mladine, pri mladinski organiza- ciji in v raznih društvih in množičnih organizacijah. Društvo skrbi tudi za materialni po- ložaj članstva ter ugotavlja, da se je nekoliko izboljšal, nepovoljen pa je še vedno za mlajše kadre. Prizadeva si tudi. da bi se uresničila uredba o iz- plačevanju periodičnih poviškov. V imenu članstva se je v svojem poročilu zahvalil predsedniku in načelniku okrajnega SPK, ki sta z velikim razu- mevanjem za materialne potrebe šol- stva pripomogla k popravilu šolskih zgradb in nabavi šolske opreme in učil. Med razpravo o poi'očilih je tovarišica Olga Vrabičeva priporočala prosvetnim delavcem, naj na terenskih sestankih množičnih organizacij s prepričevalno besedo zainteresirajo ljudske množice za šolske in vzgojne probleme. Volitev novega odbora je bila poeno- stavljena s tem, da so izvolili samo tri člane: predsednika, tajnika in blagaj- nika, ostala odborniška mesta pa avto- matično zasedejo vsi predsedniki pod- odborov. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta ponovna izvolitev prof. Jakhla za društvenega predsednika. O DELU MKUD »OTON ŽUPANCiC« NA CELJSKEM UCiTELJiSCU V torek, 9. t. m. je bil občni zbor MKUD .^;Oton Zupančič« na učiteljišču v Celju. To društvo je sorazmerno še zelo mlado, saj je bilo ustanovljeno šele pred dvema letoma. V okviru društva so delovale razne sekcije (dramski, li- terarni, tamburaški, harmonikarski, lut- kovni ter pevski zbor). Od vseh sekcij je najbolje uspeval mešani pevski zbor (zborovodja prof. Perline), in tambura- ški odsek. Lepe izglede za uspešno delo daje novoustanovljeni moški zbor, ki so ga v tem šolskem letu ustanovili na pobudo sam;ih dijakov. Glavna naloga novega odbora MKUD je, poživeti delo MKUD in njegovih sekcij, ki so z delom že pričele. Tako pripravlja dramski odsek komedijo iz dijaškega življenja in Finžgarjevo ljud- sko igro »Veriga«. Moški pevski zbor se bo poskušal prvič predstaviti jav- nosti s koncertnim sporedom narodnih in vunetnih pesmi. Ob sodelovanju vseh društvenih sekcij bodo pripravili pester kulturnoumetniški spored, s katerim bodo nastopili v Celju in drugod. Ve- liko skrb pa bodo letos posvetili tudi lutkarskemu delu. Kot kaže, bo MKUD »Oton Zupančič« lepo zaživel..............._________________, - Kulturne vesti - v celju je ZACEL izhajati nov časopis V Celju že dalje časa marljivo de- luje Društvo esperantistov, ki ima že lepo število svojih članov. Njihovo po- žrtvovalno delo je rodilo že prav lepe uspehe. Vzgojili so precej novih espe- rantistov, nabavili so si lepo knjižnico izvirne in prevodne esperantske lite- rature (okrog 180 knjig) in priredili že nekaj (izredno uspelih razstav. Največji uspeh pa so celjski esperan- tisti brez dvoma dosegli z izdajo last- nega glasila »Kontakte«. Te dni je iz- šla v lepi in pestri obliki prva tiskana številka »Kontakta«. Po zapovrstnem redu je to sicer že 4. številka, le da so bile prejšnje tri šapirografirane. Pestra vsebina novega časopisa do- kazuje, da to ni samo ozko društveno glasüo, temveč se bavi tudi s smo- trnimi opisi domačih in tujih krajev. Poleg članka »Ostrožno« na prvi stra- ni, najdemo v njem še »Celje od vče- raj tin danes«, »Vtisi iz kongresa v Haarlemu«, »Dva dni v Parizu«, »Espe- rantski teden v Celju« itd. Članke po- življajo tudi mnogoštevilne lepe slike. Vsi esperantisti in prijatelji medna- rodnega jezika si lahko časopis »Kon- takto« nabavijo v društvenem klubu v Celju, Šlandrov trg št. 5. gornji grad bo imel svoj muzej V enem izmed preostalih prostorov obrambnega obzidja gornjegrajske gra- ščine, ki je bila med okupacijo požgana, nameravajo Gornjegrajci ustanoviti nov muzej. V ruševinah graščine so namreč našli za arheologe zelo zanimive red- kosti, gotske in renesančne ostanke, ostanke rimske plastike in drugo.. Da se te arheološke znamenitosti ne bi po- razgubile, jih bodo Gornjegrajci spra- vili v domači muzej. Cim bodo arheologi pregledali najdbe, bodo domačini začeli urejevati svoj muzej. tisk v šoštanjskem OKRAJU Pri dvigu socialistične zavesti ima zelo važno vlogo naš tisk. Gotovo je, da morajo biti zaradi tega prav odbori Socialistične zveze prvi zainteresirara, da se čim več ljudi naroči na ča- sopisje. Tudi pri sestavljanju komun bo časopisje tisto, ki bo moralo sezna- njati ljudi o družbenem upravljanju in samoupravljanju na vseh področjih našega delovanja. Zanimivo je, da pride v okraju na tri volilne upravičence 1 časopis. Vsega časopisja pride v okraj 5808 izvodov. Tu niso všteti izvodi, ki jih prodajajo v trafikah, vštet pa tudi ni mladinski tisk, ki je v okraju močno razširjen. V okraj prihaja 433 izvodov Ljudske pravice, 763 izvodov Slovenskega poro- čevalca, 89 izvodov Ljubljanskega dnev- nika. 1132 izvodov Kmečkega glasa, 92 izvodov Naših razgledov. 356 izvodov Večera. 297 izvodov Savinjskega vest- nika. 153 izvodov Mladine, 55 izvodov Socialistične misli, 481 izvodov Naše žene. 1201 izvodov Naše vasi, 473 izvo- dov Delavske enotnosti in 302 izvoda »TT«. Ce primerjamo števUo volivcev v posameznih občinah s številom naro- čenih časopisov, vidimo, da je soraz- merno tisk najbolj razširjen v Solčavi in Gornjem gradu, kjer pride en ča- sopis na 2,7 volivca, medtem, ko pride v Smartnem ob Paki 4,7 volivcev na en časopis. Z. K. Občni zbor velenjske Svobode v kino dvorani v Velenju se je zbralo na občnem zboru Svobode precej ljudi. Za uvod je glasbena sekcija pripra- vila kratek in lep kulturni spored. Or- kester je izvedel Humoresko, sledila je recitacija Duma in nekaj pesmi. Tajnik in duša društva, tov. Vrečko je po izvolitvi delovnega predsedstva obširno poročal o delu Svobode v pre- teklem letu. Gledališka sekcija ima sto aktivnih članov. V minuli sezoni je uprizorila Stilmondskega župana. Ano Christie, opereto Planinska roža, enodejanko Polka je ukazana in Desetnico Alen- čico. Kakor je razvidno, je bil reper- toar kvaliteten in je odgovarjal naši stvarnosti. Sekcija ravno sedaj oprem- lja oder, ki bo odgovarjal sodobni sce- neriji. Glasbena sekcija predstavlja orga- nizatorično enoto; ima godbo na piha- la, ki šteje 25 članov. Imela je 91 vaj. Nadalje deluje orkester, ki je izvedel tri koncerte s komorno glasbo. Njegova nadaljnja naloga bo vzgajati v Velenj- čanih smisel za klasično glasbo in jih tako odvračati od jazza. Obstojata mo- ški in mešani zbor, ki pridno vadita. Glasbena šola ima tri letnike. Vanje je vpisanih 41 gojencev. Priredila je dva koncerta. Knjižnica šteje 1096 knjig, bralcev je le 125. 470 knjig so podarili Nižji gim- naziji Velenje, kar je zelo lepo od dru- štva. Knjižnica ima zelo lepo urejeno čitalnico, ki je opremljena z vsemi dnevniki in drugimi revijami. V bodoče bo nabavila po en izvod vsake nove knjige, ustanovila bo knjiž- ni krožek, ki se bo seznanjal z novost- mi in vsebino knjig. Ljudska univerza pa je imela 15 kva- litetnih predavanj. Povprečni obisk je bil 96. Od tečajev je bil uspešen le an- gleški nadaljevalni. Letos je imela že dve predavanji, razpisala pa je štiri jezikovne tečaje in matematični, ste- nografski ter ideološki krožek. Ce bo dovolj prijavljencev, bodo s tečaji pri- čeli 15. novembra. Na vsak način pa želi pritegniti letos k izobraževanju več delavcev. V okrilju društva deluje tudi kino Svoboda. Zal so najbolj obiskovani kavbojski in kriminalni filmi. Uprava se sicer trudi, da bi dobila kvalitetnejše filme, toda ne uspe. Bodoči program velenjske Svobode bi naj zajel te-le naloge: izboljšati kvali- teto del na odru. povečati število aktiv- nih članov nuditi pomoč glasbeni sek- ciji ter skrbeti za ideološko vzgojo članstva. Osrednja skrb novega odbora bo gradnja prepotrebnega kulturnega doma v nenehno rastočem industrij- skem Velenju. Sledilo je kratko in izčrpno blagaj- niško poročilo, ki je označilo precejšen promet in vestnost blagajnika, tovariša Borštnarja. Nadzorni odbor je delo pre- gledal in našel vse v najlepšem redu. Stari odbor je bU. razrešen, v novega pa je prišlo nekaj novih članov. Pri zadnji točki so še govorUi o kva^ litetnem repertoarju, ki naj služi vzgoji ljudstva, o veselih večerih — enega že pripravljajo, ter o glasbeni šoli. Ob koncu sta pozdravila občni zbor tovariša iz Šoštanja, tajnik Ljudske prosvete OLO Šoštanj in predsednik Svobode. Oba sta čestitala društvu k tako vsestranski dejavnosti ter nagla- sila željo po večji povezavi šoštanjske in velenjske Svobode. Tajnik LP je že- lel, da bi se velenjska Svoboda še orga- nizacijsko utrdila in uvedla ideološki tečaj, ki je važen za prevzgojo ljudi. Iz navedenega je razvidno, da je Svo- boda delala zelo vsestransko in zajela v delovno območje širok krog ljudi. Novemu odboru želimo, da bi delo u- spešno nadaljeval in tako opravljal važno kulturno vzgojno nalogo v iz- gradnji socializma. —ov— O kulturno prosvetnem življenju v Štorah Uprizoritev drame »Mladost pred so- diščem« je v Storah žela tak uspeh, kot doslej še nobeno odrsko delo. Občinstvo ie cel-'skim gledališkim igralcem zares Iwalezno za to gostovanje, ki bo ostalo gledalcem v najboljšem spominu. Stor- jani žele, da bi jih celjski umetniki še večkrat obiskali, saj je v Storah vse premalo odrskih uprizoritev. Vsak rad vidi kaj lepega in vzgojnega, zato so take uprizoritve tudi izredno dobro obiskane. * To ti veseli teater iz Maribora je imel že pri prvi predstavi v Storah res dober obisk, ko pa so prišli Mariborčani drugič v Store, je skoraj zmanjkalo stolov za pomožne sedeže. Sicer je bilo mnogo smeha, toda prekratek spored je gle- dalce vznejevoljil. Želeli so še nekaj vmesnih glasbenih točk vaškega kvar- teta, ki je Storjane tako navdušU s prvim obiskom. — Drugič bo najbrže bolje. * ' Razumljivo je, da kulturne prireditve privlačijo in da pritegnejo tudi »ko- modne« prebivalce Stor in okolice. Pač pa je težko razimieti mlačnost Storja- nov. kadar gre za prireditve, kjer ne bi smel manjkati nihče, ki čuti v sebi malo srčne kulture. Vzemimo komemo- racijo v počastitev žrtev fašizma. Ze organizacija je šepala. Toda vprašamo se, ali je res treba bučne reklame, ob- veščanja po hišah in morda še osebnega prepričevanja, kadar gre za ^počastitev spomina tistih, ki so življenje posvetui naši svobodi?! Objava je objava, vsaj svojci bi se ji morali odzvati in člani množičnih organizacij tudi ne bi sméìx izostati. Tako p«, se zgodi, da pojejo pevci, zaigra godba in zrecitirajo otroci sami sebi in 15 občanom. Ali so žrtve za našo svobodo res to zaslužile? Ce kdo misli, da je kulturno vzgojen in dovolj pameten, če se pokaže na ve- selicah, plesnih vajah in pri odrskih prireditvah, se moti. Kdor živi s časom, kdor se zanima za važne dogodke po svetu in za uspehe našega državnega vodstva v mednarodni areni, kar je končno dolžnost vsakega poštenega državljana, bo pač moral prihajati tudi k predavanjem, ki jih organizira SZDL in nekatera društva in ki so nam vsem prav potrebna. Tako pa se je zgodilo, da je hotelo prirediti Društvo pravni- kov v Celju izredno zanimivo preda- vanje o delu in vlogi Organizacije zdru- ženih narodov tudi v Storah. Toda po- slušalcev se je našlo le kakih 15 in še ti so prihajali z zamudami. Predavanje je seveda odpadlo. Kakšne vtise je od- nesel predavatelj, pomočnik javnega tožilca tov. Gorenj ale. iz Stor, o tem je bolje, da molčimo. Članstvo SZDL ^ Čretu pri Ceifui se Je tokrat slabo izkazalo: Terenski odbor SZDL v Cretu je v petek sklical množični sestanek, na ka- terega je bil povabljen ljudski poslanec Albin Medved. Tako zanimivega govora Cretljani že dolgo niso slišali. V pre- prostih in razumljivih ibesedah je po- slanec Medved razložil zunanjepolitični položaj, v katerem je naša država do- segla velik ugled. Seznanu nas je tudi z vsemi perečimi gospodarskimi vpra- šanji, zlasti pa, kako je prišlo do tako visokih tržnih cen in kakšne ukrepe pripravlja ljudska oblast za znižanje. Govoril je tudi o komunah. Pojasnje- val je tudi razna vprašanja. Majhno število udeležencev pa kaže, da je politična zrelost in zavest Cret- Ijanov še na zelo nizki stopnji. Tisti, ki so ostali doma, so tokrat mnogo za- mudili. Kai bodo k temu rekli ljudski poslanci za okraj in mesto Celje v dneh 30. in 31. oktobra t. 1. sem se udeležil tekmovanja vojnih invalidov- športnikov v Mariboru. V nedeljo, ko so bili lokalni avtobusi natrpano polni, sem se peljal iz predmestja v center mesta. Lokalni avtobus je privozil na postajališče poln. kljub temu sem prosu sprevodnika, da me vzame na voz, ker težko hodim, našel mi je prostor in mi še pomagal pri vstopu. Voznino sem plačal z bankovcem din 20,—, dal mi je vozni listek in vrnil din 15,—. Opozoril sem ga, da se je nemara zmotil, pa mi je odvrnil, da imajo invalidi četrtinsko vožnjo, in da se s to vozovnico smem peljati po vsej lokalni progi. Ko sem v središču mesta izstopil, mi je spre- vodnik ipomagal z vso pozornostjo, da se ne bi spotaknil na stopnišču. Vsa ta pomoč, znižana voznina in izredna pozornost sprevodnika me je zelo pre- senetila. Kadar gremo Celjani v druga mesta, zelo radi primerjamo naše pokrajinsko lepo mestece z drugimi mesti. Vožnja z lokalnim avtobusom v Mariboru mi je dala povod, da sem primerjal, kako je s to stvarjo pri nas v Celju. Tudi tu imamo lokalni avtopromet. Med dol- žino lokalnih prog v Mariboru in Celju verjetno ne bo mnogo razlike. Nekako pred letom dni je zaprosil Okrajni odbor Zveze vojaških invali- dov v Celju, da bi se v lokalnem pro- metu odobrila vojaškim vojnim inva- lidom stalna polovična vožnja. Na ne- kaj ponovnih prošenj je bil tak popust odobren, ker so popust na lokalnih progah imeli vojni invalidi že prej, ta- ko v Ljubljani, kakor v Mariboru. Pred par meseci pa je Uprava lokal- nega avtoprometa v Celju o^bvestila Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov, da že odobren popust vozni- ne za vojne invalide ukinja iz razloga. da tak popust ogroža plačni fond usluž- bencev in da je ukinitev izvršena na podlagi naloga Sveta za gospodarstvo pri OLO Celje, iz razloga, ker nima za- konite osnove. V koliko je dobil sedaj po ukinitvi znižanja voznine plačni fond ravnovesje, ni znano, nekoliko pa je znana razlika, ki je nastajala meseč- no zaradi znižane voznine, vendar ta razlika ni bua taka. da bi z ozirom na celoten promet imela najmanjši vpliv na plačni fond uslužbencev. In končno, lokalni avtobusni promet ni tovarna in tudi konkurence tu ni. V Celju bi vo- jaški vojni invalidi res neradi mole- dovali za nekaj, kar imajo drugje brez moledovanja iz povsem umevnih raz- logov. Ukinitvenemu odloku se nič ne čudimo, niti ga komentiramo, želimo le, da izrečejo o tem svoje mneje tiadi ljudski poslanci za okraj in mesto Celje. B. F,, vojaški vojni invalid ODLOK O DOPOLNILNI DOHODNINI ZA PRIDELOVALCE HMELJA Republiški izvršni svet je izdal odlok o dopolnilni dohodnini od višjega do- hodka, ki ga dosežejo pridelovalci hmelja v ravninskih predelih. Te vrste dohod- nina se za leto 1954 odmeri tako, da se davčni osnovi za dopolnilno dohodnino, izračunani na p>odlagi določb uredbe o dohodnini, prišteje za vsak hektar po- vršine posebej 30.000 din in se na tako povečano davčno osnovo uporabi ustrez- na davčna stopnja za dopolnilno dohod- nino. Dopolnilne dohodnine od višjega dohodka so oproščeni novi hrheljski na- sadi v pi-vem in drugem letu. ZGODBA SLOVENSKEGA INTERNIRANCA Mirko Roš: po pripovedovanju padežnika ivana, kmečkega sina iz trojnega pri laškem Tovarna pri Linzu ob Donavi je bila ena izmed mnogih пјг sklopa tcxvarn Hermana Göringa. Svoje delovišče smo imenovali »na žlindri«. Planirali smo svet, kopali jame in vanje iz kotlov zlivali tekočo razbeljeno žlindro. Ko se je žlindra ohladila in strdila, smo jo spet odkopavali. Ker pa vselej še ni bila ohlajena, so nam lesene coklje kmalu pregorele. Strnjeno žlindro smo razbijali in nalagali na vagone. Služilo je za podlago eestam in za škarpe. Naše delo skoro da ni poznalo dnevnega od- mora. Tudi kadar smo jetniki korakali k vodenemu obedu ali k počitku, smo nosili vsak svoj kamen za tlakovanje dvorišča ali za gradnjo novih barak. Pri jutranjem in popoldanskem pohodu na delo smo pa spet prenašali vsak svoj tovor, največkrat opeko, deske ali cement. Preganjanje k delu je bilo stopnje- vano do skrajnosti, nadzorstvo kruto m brezobzirno. Kriminalci so bili ne- omejeni gospodarji nad življenjem in- ternirancev. Za pretepanje so jim slu- žile gumijevke, ročaji krampov in lo- pat, celo kamenje. Siromak je bil zlasti oni jetnik, ki je pri govorjenju razgalil zobno zlato v svojih ustih. Pazniki so postali takoj pozorni in ni trajalo dolgo, da so mu zlato izbili iz ust. Nekega Beograjčana je pozval stražar, da si vzame zlati most iz ust in ga izroči. Sojetnik je raztolmačil Nemcu Beograjčanov od- govor, češ, da ima zobe pritrjene in da jih ne more spraviti na dan. Z nekaj udarci je nemški gestapovce razbil jet- niku čeljust in lobanjo in se polastil zlatega zaklada. Mnogo podobnih dogodkov sem opa- zoval iz neposredne bližine. Gotovo naj- groznejSi zločin, ki se je odigra^ pred mojimi očmi, je bil storjen med delom, ko smo iz kotelskih vozičkov izlivali tekočo žarečo žlindro v izkopane jame. Žlindra je pljusknila naokrog in se raz- lila tudi na leseni prag med tračnica- ma. Les je pričel goreti. Jetnika, ki ni bil takoj na mestu, da hi prag očistil, je nemški kriminalec zagrabil za tilnik in ga potisnil v razbeljeno maso. Ko se je trpin še zvijal v silnih mukah, se je vsa žlindra iz naslednjega vozička izlila nanj in ga pokopala. V svoji besni nepremišljenosti so se nam zdeli nem- ški pazniki hujši od divjih zveri. Bili so popolni gospodarji naših življenj. Najslabše so ravnali s starejšimi jet- niki, ki so jih pretepali ob rmjneznat- nejšem povodu. Ako je pri delu v kam- nolomu jetnik — delavec za hip postal, ga je poklical paznik k sebi vrh kam- noloma. Od tod ga je pahnil navzdol po strmem skalovju. Jetnik se je pobil do smrti ali se vsaj težko pohabil. Zve- čer so ga tovariši dvignili na rame in ga odnesli v taborišče. Ako je bil še živ, je prejel svoj milostni smrtni uda- rec v umivalnici, nato pa so ga pri- družili mrtvakom, ki so jih zbérali na tleh pred barako. Neskončno počasi so tekli dnevi in tedni, drug enak drugemu po delu, na- poru in nevarnosti. Včasih je od nekod prispela tiha, čudna vest: nemška fron- ta je bila na vzhodu potisnjena nazaj. Vendar vojni položaj ni našel odmeva v našem taborišču. Življenje je teklo v starem tiru naprej. Sele ko je klo- nila Italija in ko so ji sledile še druge države, sem našel več opore svojemu upanju. Ravno zato, ker ni bilo počitka in usmiljenja in ker se je vsepovsod in vsak hip še vedno uveljavljala ne- izprosna strogost naših gospodarjev, je bilo težko upati v boljšo bodočnost. Mnogim ujetnikom se je zdela njih usoda nespremenlfiva, izgubili so voljo do življenja in se niso več previdno izogibali napakam in zameram, ki so spravljale v nevarnost njih življenje. Sele po uspeli zavezniški invaziji v Normandiji v juniju 1944 je izginila po- slednja malodušnost. Zmagovito pro- diranje zaveznikov v Franciji in bli- žanje fronte na vzhodu sta ojačala našo odporno voljo. Vedeli smo: Kdor vzdrži še te mesece ali to poslednje leto, bo dočakal vrnitev k svojcem v svobodno domovino. Ko smo v aprilu 1945 zasipavali li- jake bomb na kolodvorskem prostoru v Linzu, so se bližale ameriške čete. Esesovdi. so nas odvedli iz taborišča preko železniškega mosta na levi breg Donave. Stalii smo v gozdu v gostih skupinah in posliLŠali streljanje, ki ni hotelo potihniti. V hribu v naši bližini so se nahajali varno zgrajeni podzemni prostori kot zaklonišča pred zračmmi napadi. Ko so nam vMŠi pazniki uka- zali, naj se podamo v podzemlje, so naleteli na enodušen odpor. Praga za- klonišča ni prestopil nihče. Javna taj- nost je bila, da ima vodstvo taborišča nalog preprečiti, da bi jetniki prišli živi osvoboditeljem v roke. Nihče ni dvomil, da nas v podzemlju čaka smrt. Sojetmki so pxHpovedovcH, da so v njem priprave za zapUnitev. Disciplina je popuščala. In ko so prve manjše sku- pine jetnikov poskusile pobegniti, so esesovci sicer še sprožili brzostrelke za njimi in nekaj vrst beguncev raz- redčili, toda že so nad nami zakrožila letala. Razvili smo nekaj belih vnaprej pripravljenih zastavic. Posamezni paz- niki so odhajali. Uvideli so, da je na- stopil konec. Končno smo ostali jet- niki sami. V dolgem sprevodu smo se vrnili v taborišče. Pri vhodu vanj smo navdušeno in hvaležno pozdravljali svoje геШеЦе. Življenje je dobilo nov smisel in nov cilj. Čakali smo, da prejmemo dovolje- nje za odhod v domovino. Jugoslovani in Cehi smo prevzeli nalogo, da za- stražimo taborišče in polovirno pobegle kriminalce in esesovce. Začasno povelj- stvo v taborišču je prevzel naš sojetnik, beograjski zdravnik dr. Zerko. Bolnike smo nosili na avtobuse in jih nastanili v okoliških, v zasilne bolnišnice pre- urejenih vilah. 45.000 ljudi se je vračalo v življenje. Bivši jetniki — sužnji smo svobodno in brez nadzorstva hodili po mestu, po cestah in taborišču. V dno duše sem občutil blaženo zavest svobode. Niko- mur ni mogla pomeniti več, kot je po- menila nam. BiU smo ne samo rešeni trpljenja in smrti, vrnjeno nam je bilo tudi človeško dostojanstvo. Odslej je izpolnila misel na skorajšnji povratek domov sleherno naše dejanje. Boljša hrana in hrepenenje po domu sta nam hitro vračala izgubljene moči. Dne 23. maja 1945 sem po šestdnevnem potovanju prispel domov k svojim dra- gim. (Dalje prihodnjič) Stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 12. novembra 1954 Ster. 4S ŠKODLJIV POJAV N¿katera podjetja nimajo razumevanja za javno in politična delo svojih članov Zadnje čase se sem in tja dogajajo primen nerazumevanja v kolektivih za tiüte člane, ki so javni politični delavci, òiani raznih svetov pri ljudskih odborih, odborniki ljudskih odborov in drugih ustanov v di4izDenem upravljanju. To je nezdrav, v naši socialistični stvar- nosti enostavno nemogoč pwjav, ki bi ga politične organizacije, predvsem pa sin- dikalne organizacije v podjetjih na no- ben način ne smele dopusUitA Tako ravnanje je v skrajnem primeru lahko celo reakcionEirno z ozirom na čim večje poglabljanje socialistične demokracije. Ce hočemo, da bo demokracija pri nas zares ljudska, potem je naša naloga, da upravljanje našega družbenega živ- ljenja preide popolnoma v pristojnost najširših množic potom izvoljenih pred- stavnikov iz njihove sredine. Danes je cela vrsta odborov raznih ustanov in oblastnih organov v neposrednem upravljanju delovnih ljudi. Ljudstvo odloča o delovanju ljudskih odborov, o socialnem zavarovanju, o šolstvu, pro- sveti, stanovanjskih vprašanjih itd. Jasno je, da je v teh odborih tudi pre- cej zastopnikov, ki so bui izvoljeni od delovnih množic, Le-ti pa niso odbor- niki samo 2iato, da bi na papirju bilo samoupravljanje očitno, temveč zato, da dejansko polnovredno in koristno sodelujejo in odločajo. Toda kaj se godi? Pretežna večina teh odbornikov in predstavnikov je iz delovnih kolektivov, kar dokazuje, da je pri nas upravljanje res v rokah pro- izvajMcev, torej delavskega razreda. No, in ker so ti odborniki hkrati tudi v delovnem odnosu v nekem p>odjetju, je nujno, da tu in tam izostanejo od proizvodnje, kadar jih pač njihova dolžnost za širše interese kliče. Dogaja pa se, da so ti ljudje v svojih kolekti- vih onemogočeni. Sočlani, dostikrat tu- di ljudje, od katerih bi kaj takega ne piičakovali, ne kažejo razumevanja za njihovo delo in so dostikrat izpostav- ljeni čisto nemogočim pripombam. Kakšno veselje, kakšen elan naj po- tem pokaže človek, kateremu delovni tovariši posredno ali po ovinkih »dajejo na znanje«, da morajo zanje delati, da so v breme kolektiva itd. Taki primeri odločno kažejo slabost političnega dela med kolektivom. Kako bi delavec mogel kaj takega reči, če bi mu sindikalna podružnica nudila poli- tično vzgojo, če bi vedel, da njegov so- tovaris v odboru dela za stvari, ki so tudi njemu in vsem delovnim ljudem v korist? Čudno je tudi, da organiza- cije ZK teh pojavov niso zapazile in če so jih, zakaj so ostale pri tem indife- rentne. Naše mišljenje je, da kolektivi v in- teresu uspešnega razvijanja socialistič- ne demokracije posvetijo temu vpra- šanju večjo pozornost in da seznanijo kolektiv s temi problemi. Seveda opo- zarjamo, da bi ne prišlo do drugih ravno tako nemogočih pojavov s tem, da bi nekdo ixa sestanku »bral levite« kolektivu, češ, da so člani krivi tega stanja. Najbolj prav bo, če politične organi- zsaci j e na terenih in v kolektivih na osnovi vzgoje, s pomočjo razlaganja vloge č;m širšega sodelovanja delov- nih ljudi v našem družbenem življenju spremenijo odnos do teh pojavov. Ko- lektiv mora sprejeti na osnovi lastnega prepričanja na znanje, da je tako prav ne pa z enostavnimi »pridigami«. Temu naj bo v podporo primes:; da otrok ni kriv, če se neprimerno obnaša, temveč njegovi vzgojitelji. Tovarni parila v Celju se obeta lep razvoj Ni še leto dni od tega, ko so Tovarni perila v Celju obetali kaj slabo bo- dočnost. Nekateri so obravnavali ta ko- lektiv samo kot gospodarsko ustanovo, ki jo je treba držati pri življenju samo zato, ker zaposluje večje število ženske delovne sile. Bilo je takrat govora o vse večji konkurenci, ki nastaja z iz- gradnjo sličnih tovarn drugje. To vzdu- šje, ki je nastalo takrat okoli »To- pra«, delovnega kolektiva ni splašilo. Ce bi ga, F>otem bi se prerokovano za- res zgodilo in prav bi bilo, če bi se, ker kolektiva, ki nima trdne volje in samozaupanja. itak ni mogoče reševati z administrativnimi ukrepi. Kolektiv je zaradi tega še bolj pričel, izboljšal vr- sto izdelkov, poiskal tržišče itd. Danes celjska tovarna perila nima več težar Mradi tržišča, nasprotno, v dosedanjem obsegu kolektivu postaja tesno, tako da so morali začeti misliti na razširiter obrata. Tega je lahko vsak vesel, tudi lanski kritiki, ki svojih pripomb gotovo niso mislili v zlo. Kolektiv pa je dokazal, da kritiko in mnenja pametno presoja in upošteva. INVESTICIJE, KI BI BILE PLACANE V NEKAJ LETIH Združitev glavnega tovarniškega o- brata na Zelenem travniku s Pletilj- stvom in šivalnico odej ima gotovo prednosti, ker pa ima vsaka dobra stvar tudi slabe plati, je v proizvodnji nastala težava, ki zahteva precej iz- datkov letno. Ta vrzel je raztresenost teh treh oddelkov. Material morajo vo- ziti s postaje v skladišče v mestu, od tu ■po obratih itd. Ce bi bile vse delavnice pod eno streho oziroma na enem kraju, bi to v mnogočem pocenilo proizvodnjo. Delo bi bilo neprimerno lažje in bi ga bilo mogoče veliko bolje organizirati. Tudi dosedanji sistem tekočih trakov ne odgovarja več asortimanu te tovar- ne. Trije tekoči traki morejo izdelovati v istem času le tri vrste izdelkov, zato morajo večkrat menjati asortiman. Pro- izvodnja je s tem spet motena. Spričo predvidene reorganizacije pa bi se te pomanjkljivosti odpravile v korist pod- jetja in potrošnikov, ker bi se lastna cena občutno znižala. NACRTI, na KATERE POLAGA KOLEKTIV VELIKO UPANJA ... Preureditveni in razširitveni načrti so že izdelani. Tovarni bi dozidali ne- kaj novih prostorov, predvsem tiste, v katere bi prišle delavnice, ki so sedaj v Cankarjevi in Stanetovi ulici, dalje primerna .skladišča, ki so sedaj ozko grlo tovarne, poleg tega pa bi v drugi etapi gradnje nadzidali še glavno dvo- rano in uredili nove šivalnice, kar bi povečalo število zaposlenih in proizvod- njo. V enem izmed novih prostorov bi uredili delavnico za izdelovanje vate za odeje, ki bi jo izdelovali iz ostankov na trgalnem stroju, ki so ga že kupili. Treba bi bilo urediti tudi predpisane higienske naprave in prostore za de- lavstvo. STANOVAN.ta NE SPADAJO V TOVARNO Zadnji dogodki v tej tovarni bodo menda dovolj močan vzrok za to trdi- tev. Tatvine, ki jih je zalîrivil dose- danji vratar, bi ne bile v tolikšni meri možne in bi ne ostale tako dolgo ne- dognane, če bi vratarjevo stanovanje ne bilo v obratu samem. Ta prilika mu je dala neverjetne možnosti za nje- govo škodljivo početje. S tem seveda ni rečeno, da bi vsaka stranka, ki zaradi nujnosti mora stano- vati pod tovarniško streho odslej vzbu- jala nezaupanje. Stanovanja že prin- cipielno ne spadajo k tovarniškim ob- jektom, toliko manj pa v tem primeru,- ko je administrativni del in vodstvo podjetja tako stisnjeno v dva prostora T pritličju, kot menda nikjer drugje T Celju. Tem ljudem je, odkrito rečeno, res zelo težko opravljati svoje delo. KOLEKTIV NE CAKA SAMO NA POMOC OD ZUNAJ ... Ce bi trdil, da je izboljšanje tovarne aamo stvar bodočnosti, bi jim delal kri- vico. Doslej so že lepo uredüi kletne prostore, ki niso bili v nobeno določeno korist. Namesto sphanih tal imajo se- daj cementna tla, nekaj prostorov za garaže, mehanično in mi^rsko delav- nico, imajo prostore za obratno požar- no obrambo, dalje izolirano skladišče vnetljivih snovi, velikanske prostore za skladišče embalaže itd. Vsi ti pro- stori so bili dosedaj, kot rečeno, ne- izkoriščeni, ali pa slabo ter neprimerno rabljeni. Stranke so imele v kleti ži- vali, medtem ko so imeli po vsakem dežju v kleti poplavo, saj je voda vdi- rala skozi vrata in iz tal. Vse to kaže, da imajo resno voljo. Pogoji tudi niso več tako trnjevi, manj- ka jim samo sredstev. Bilo bi treba nekje najti sredstva in temu kolektivu pomagati do uresničitve načrtov. Ce primerjamo, kaj vse namerava kolek- tiv urediti, potem predvidena vsota 35 milijonov dinarjev potrebnega kredita, ki bi ga kaj kmalu lahko obrnui, ni tako visoka. SICER NE SPADA SEM, VENDAR ... Ko sem se o tem pogovarjal z di- rektorjem tovarne, sem nehote zvedel še tole: Delavstvo v tej tovarni se hitreje menja kot v drugih tovarnah, kar pa ni nič čudnega, če pomislimo, da je za- poslenih največ žena. Ni meseca, da bi ne büo večjih ali manjših spre- memb. Tako se je zgodilo, da so na osnovi sklepa kolektiva imeli kakšen dan prost, z obveznostjo, da tak dan nadoknadijo. Sedaj so vmes nekatere delavke, ki prostega dne niso bile deležne, zato tudi nočejo upoštevati sklepa kolektiva. Zahtevajo namreč plačane nadure, ka- kor da je tu vprašanje koristi nekoga tretjega, ne kolektiva, to se pravi nji- hovih delovnih tovarišev. Ne vem, če je glede tega vse tako kot bi moralo biti, toda tak odnos zame ni zdrav in kolektiv bo moral utrditi svoje vrste, če hoče v svojih prizadevanjih uspeti. Temu je treba dati samo takle do- stavek: Kdor enkrat vstopi v nek ko- lektiv, mora z njim čutiti, če hoče, da ga bo kolektiv priznal za svojega. KZ Ljubno se uvršča med najboljše zadruge šoštanjskega okraja Ljubensk* Kmetijska zadruga šteje 245 čilanov, med katerimi je največ kmetov. Obstoja že od leta 1947 dalj* in si je v tem času ■ svojimi vidnimi usi>ehi ustvarila ugled in zaupanje do- mačega prebivalstva. Za leto 1952 je dobila zadruga od Republiške zadružne zveze zasluženo priznanje v obliki de- narne nagrade v višini 100.000 dinarjev. Revizija GZZ je v preteklem letu ob natančnem pregledu zasledila tudi ne- katere pomanjkljivosti in napake — predvsem v trgovini — v ostalem pa je ocenila poslovanje zadruge kot prav dotoro, saj je njen čisti dobiček ob kon- cu leta znašal preko 13 milijonov din. Najvišji dobiček prinaša zadrugi lesni odsek. Lahko pa bi bil ta dobi- ček še večji, če žaga ne bi v korist zadružnikov prodajala odpadke po Lc- redno nizki ceni. Ljubenska KZ se nenehno krepi In razširja. Zadnja leta je nabavila več mizarskih strojev, med njimi tudi siroj za izdelovanje ladijskih tal. Mizarska delavnica ima med vsemi podjetji KZ Ljubno najboljše izglede za nadaljnji razvoj, kar je brez dvoma v prvem re- du zasluga njenega poslovodje, ki z največjo pvožrtvovalnostjo vodi zaupani mu obrat. Kea* pa so bili obratni pro- stori te delavnice pretesni za izvrševa- nje mnogoštevilnih naročil, so ßjubenci v letošnjem letu začeli graditi novo, povsem moderno, prostorno mizarsko delavnico, ki bo lahko zaposlila naj- manj 24 delavcev-mizairjev. V letošnjem letu je KZ Ljubno na- bavü* tudi 3 nove motorne kosilnice, ki so predvsem pripravne za hribovite predele in so pri letošnji košnji prar dobro obnesle. Zadruga je za uporab« teh kosünic postavua tako nizko tarifo, da se jih lahko vsak poslužuje. Poleg kosilnic je zadruga nabavila tudi 3 ob- račalnike, katerih so se člani KZ proti neznatni odškodnini s pridom posluže- valL Za pospeševanje sadjarstva, odnosn« za zatiranje sacinih škodljivcev si je KZ Ljubno nabavila eno motodno, tri prevozne in eno hrbtno škropunico, ki so sadjarjem vedno na razpolago. V le- tošnji pomladi so poškropila preko 5001 sadnih dreves. Letos pa nam.eravaj» škropiti sadno drevje že kar v začetku zime, če bodo vremenske prilike to do- тоШе. Lep usî>eh ima tudi kreditni odsek pri KZ, saj znaša stanje hranilnih vlog preko 10 milijonov dinarjev. Za pospe- ševanje kmetijstva so izdali nad 350.00Ì dinarjev posojiil. Kot razveseljivo novost je KZ Ljubn« letoe uvedla tudi socialno zavarovanje in je danes že 80% zadružnikov so- cialno zavarovanih. Seveda ima ta najboljša gornjesa- vinjska Kmetijska zad-ruga tudi neka- tere hiibe — kot smo že zgoraj omenili, toda ima pa brez dvoma tisto odliko, ki manjka mnogim našim zadrugam — namreč, da ji domačini popolnom za- upajo. V. S. Polletni občni zbor Kmetijske zadruge Šmartno ob Paki Zadnjo nedeljo je bil polletni občni zbor tukajšnje zadruge. Iz poročil po- snemamo, da je bilo glavno delo odbora usmerjeno v to, da bi čimprej dogradili moderno sušilnico za hmelj. Največje težave pa je imel odbor s krediti za to gradnjo. Investicijskih kreditov za ta namen ni mogel dobiti in tako je moral spomladi z gradnjo prenehati. Ker pa je bila sušilnica nujno potrebna ob času obiranja hmelja, zato so z graditvijo znova pričeli, ko je zadrugi priskočila na pomoč OZZ, ki je začasno posodila en in 'pol milijona dinarjev. In tako so hmeljarji v času obiranja že lahko su- šili svoj hmelj v novi sušilnici. Odseki riiso razvijali v zadostni meri svoje dejavnosti, kar bo treba še sedaj, ko ni več toliko dela na polju, popra- viti. Vendar so bili tudi tu uspehi Spo- mladansko škropljenje sadnega drevj» je bilo dobro izvršeno. Tudi hmelja so na območju zadruge pridelali več kot lansko leto in je bila tudi kvaliteta mnogo boljša od lanske. Lep napredek lahko zabeleži zadrug« pri svojem zadružnem posestvu kljub p>omanjlc;i£iju prostorov. Posestvo še vedno ne razpolaga s potrebnimi pro- stori, ki so bili posestvu že neštetokrat zagotovljeni od občinskega ljudskega odbora. To stanje se bo moralo urediti, kajti tov. Zaje, ki mu gre največ zaslug, da je posestvo zabeležilo tak napredek, je podal ostavko, češ da pod takimi po- goji ne more delati. Zadruga je zaključila prvo polletje s 83.615 dinarji izgube, ki pa gre na račun strojnega parka. Da je do tega prišlo, je krivda na ocenitvi osnovnih sredstev. Ce tu ne bodo izvršene te- meljite korekture, potem pač ne smemo govoriti o kakem pospeševanju kmetij- stva. Smešno je, da je bilo staro kolo, ki je stalo zadrugo 15.CO0 din, ocenjeno kar na 60 000 din, ko se vendar danes novo dobi za 30.000 din. Zbor je sprejel tudi osnutek pravil, ki so se morala prilagoditi novi uredbi o kmetijskih zadugah. Pri slučajnostih so govorili tudi o kmetijskem šolstvu. Šolski upravitelj Kotnik je apeliral na navzoče, da ven- dar pošljejo svoie sinove in hčere v kmetijsko šolo. Tako majhnega zani- manja ni videti nikjer, kakor prav tu v Smartnem. Kako potrebna pa je mla- dina izobrazbe, smo lahko videli, ko •smo preizkusili v znanju pripadnike predvojaške vzgoje. Skoraj ne moreš verieti. da je kaj tnkeea mogoče. Končno je zbor izvolil tov. Podgorška Avffusta v šolski svet, ki se pravkar snuje. Z. K. Tako pa ne bo šlo, gospoda mojstra »Skladno s členom 19. Uredbe o va- jencih obveščamo naslovno zbonrnico, kot pristojnemu organu ljudskega od- bora, da smo z današnjim dnem razdrli učno pogodbo, ki je registrirana pri naslovni zbornici pod štev. 26 z dne 1. dec. 1952 z vajenko Leskovšek Pa- niko oziroma z njenim zakonitim za- stopnikom očetom Leskovšek Karlom zaradi neiz,polnjevanja vajenkinih ob- veznosti po točki II. omenjene pogodbe.« Tako sta napisala lastnika delavnice lesne galanterije v Marijagradcu brata Kopač in odslovila vajenko s prepri- čanjem, da sta svoje delo opravila v redu. Prvega decembra pa bo potekla tej vajenld dveletna učna doba; v vsem tem času ni büo nobenih posebnih pri- pomb glede njenega dela in učenja, za morebitne napake ni bü izveden proti njej noben zakonit ukrep in sedaj, ko je prišel čas, da pristopi k pomočni- škemu izpitu, sedaj naenkrat tako od- ločen — seveda pa prav nič premišljen korak — razdreti učno pogodbo. Do izvedbe tega namena bi verjetno tudi prišlo, če pri nas ne bi bilo pred- pisov in organov, ki bodo o tem rekli dokončno besedo. Naši mladi ljudje (in tudi starejši niso mnogokrat veliko boljši) delajo napake — prav zaradi tega, ker so mla- di in ker pri delu nujno nastajajo na- pake. Nepravilnosti pa se dajo in se tudi morajo urejevati drugače — mla- dino je treba vzgajati, in to vztrajno vzgajati, vendar ne na tak način, da nekomu pred cu jem spodnesemo nogo. Odnos do naših vajencev je še vedno v mnogih primerih nepravüen. To ugo- tavljamo dnevno iz raznih prijav in to zlasti pride do izraza pri pomočniškui izpitih, kjer vajenec ne pokaže samo svojega znanja ali neznanja, temveč tudi splošno vzgojo in splošno znanje, ki si ga je pridobü pri nekem mojstru. S to stvarjo ne bo šlo tako enostavno. Najprej bo potrebno še ugotoviti vse vzroke, vse napake, medsebojne odnose in drugo, i>otem bo šele lahko obrtna zbornica naredila črto in rekla svoje mnenje, če se morda celo ne bo r to zadevo vmešala okrajna eirbitraža in inšpekcija dela. Lahko je nekoga obsoditi — težko je pa krivico popravitL Ne bi bilo nič na- pačnega, če bi ljudje pri reševanju ta- kih kočljivih življenjskih zadev po- miislili in delali po starem pregovoru: »Najprej pometi pred svojim, potem šele pred diugim pragom!« К1еб Že zopet smrtna nezgoda pri deluj Cemu le govorimo o zaščiti delavcev pri delu, čemu naši lepi predpisi, če se ne ravnamo po njih. Zakaj imamo tako številne nezgode, iin kako pride družba do tega, da izgublja po krivdi nevestnežev delovne ljudi in plačuje na račun svojega življenjskega standarda tako visoke zneske. V sredo, 3. novembra se je pri novo- gradnji stanovanjskega bloka v Mal- ga j evi ulici zgodila smrtna nezgoda, katere žrtev je postal 23-letni delavec gradbenega podjetja »Graditelj«, Bev Jože. Zaradi nepravüne in pomankljive izvedbe električne instalacije in zaradi tega, ker ni bü betonski mešalec ozem- Ijen, je prišel električni tok v njegovo ohišje in p'reko njega na tri delavce, ki so ga hoteli premakniti. Vzrolii so navedeni in kdo je kriv za to človeško žrtev? Morda delavec sam? Ne! Krivi so vsi tisti, katerim je po- verjeno vodstvo te gradnje in vsi tisti, ki so kot strokovni aki-električar j i bui dolžni izvrševati in kontrolirati strojne In električne naprave ter elelctrično napeljavo. Kaj pa delovni kolektiv? Nekdo bi dejal, da za to nezgodo de- lovni kolektiv »Graditelja« ne zadene nobena odgovornost. Pa ni res. Ko- lektiv mora razpravljati o higiensko- tehnični zaščiti; za to so zlasti odgo- vorni organi upravljanja. Upravnemu odboru je po Temeljnem zakonu o go- spodarjenju z državnimi gocspodarskimi podjetji v 27 členu prav posebno na- ložena naloga o skrbi za delavsko var- stvo. Nič manjšo moralno odgovornost ne nosi za to nezgodo sindikalna po- družnica. Že mnogo strani je büo na- pisanih o tem, da je potrebno v pod- jetju ustanoviti higiensko-tehnično ko- misijo ali določiti posebno osebo, ki bo pregledovala delovna mesta in ugotav- ljala ter predlagala in izvajala ukrepe za zboljšanje delovnih in higiensko- tehničnih pogojev v podjetju. Bili so sestanki, konference — ljudje so po- slušali, v praksi pa je ostalo pri starem. Tudi ta nesreča nam je vzela delov- nega človeka — prav očitno po krivdi odgovornih. Tudi ta nesreča nam pove, da je taka slaba skrb za varstvo pri delu vsega obsojanja vredna, če že ne bi zaslužila ostrejšega izraza. So ena težka, zelo težka izkušnja, ki nas pa le mora nečasa naučiti! Družba in kolektiv ne moreta vrniti ženi moža in bodočemu otroku očeta, pač pa druž- ba lahko in bo tudi preko Zavoda za socialno zavarovanje zahtevala, da bo kolektiv in še posebno, da bodo od- govorni ljudje na tem gradbišču in v podjetju nosili vse materialne stroške, ki bodo nastali zaradi te nezgode. Büo pa bi prav, da tudi naši odgovorni oblastni organi že enkrat izrečejo proti takim nevestnežem kazen, ki so si jo zaslužui. Zavedati se moramo, da gre za človeka, da ga moramo ščititi, če- prav z naj ostrejšimi merami. Kleč Komisija za imenovanje direktorjev in poslovodij pri Okraj- nem ljudskem odboru Celje razpisuje v smislu 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur, 1. FLRJ št. 51/55) masto direktorja „Rud rskega magaz>ra*' Zebukovca Pogoji: Za navedeno mesto se zahteva 8 let komercialne prakse in po možnosti s strokovnim izpitom za nižjega komer- cialista. Vse ponydbe je poslati kolkovane z obširnim življenjepisom, opisom kvalifikacij in dosedanjih službenih mest na Tajništvo oddelka za gospodarstvo OLO Celje do 20. novembra 1954. Sestanek SZDL na Jožefovem hribu v petek je bil pri »Skalni kletic množični sestanek članstva Socialistične zveze za teren Jožefov hrib. Predsednik okrožnega sodišča tov. Sok je navzočim poročal o komunah. Sledilo je poročilo o političnem položaju, predvsem pa o tržaškerri sporazumu. V razpravi o po- ročilih so zborovalci govorili tudi o raznih terenskih prüikah. Iznesli so pritožbe na higienske prilike v trgovini in pekarni v Kraševčevi hiši. Ko so tam zopet pričeli peči kruh, je bilo obljub- ljeno, da se bo k obema lokaloma pri- ključilo še pritlično stanovanje, družini Krašovec pa bi dodelili stanovanje zgoraj. Ostalo je samo pri besedah, storilo pa se kljub intervencijam ni ničesar. Tako pekarna zaradi pomanj- kanja prostora obratuje v skrajno ne- higienskih prüikah. Kruh mora dosti- krat shajati pod kapom, koder hodijo ljudje. Med shajajoči kruh se večkrat zaleti tudi kak pes in druga golazen. Nič boljše zdravstvene prilike ne vla- dajo v trgovskem lokalu. Ker je skrajni čas, da se te nerednosti odpravijo, je bila določena deputacija, ki bo obiskala predsednika občine in mu razložua pri- like, ki tam vladajo. Tiste pa, ki se imeli dolžnost vse to urediti v polnih dveh letih, pa niso storili ničesar, naj pokliče na odgovornost. Zborovalci so iznesli željo, da bi v trgovinah proda- jali koruzne izdelke, ki se le redkokdaj v njih pojavijo. Ce bi prebivalstvo imelo vsak čas na razpolago koruzne izdelke in izdelke drugih žitaric, bi go- tovo ne trošilo same pšenice. Koruziii izdelki so pred vojno ob vsakem času bili dosegljivi v vseh trgovinah. V pe- karnah i e bilo na razpolago kakih pet vrst kruha, tudi koruznega ni manj- kalo. Skoraj 10 let po vojni pa imamo samo eno vrsto kruha. V okolišu je še več razdrtih plotov, ki jih je poškodovala zadnja povodenj. Obljubljeno je bilo, da bodo oškodo- vancem plotove pomagali popraviti. Do sedaj se to še ni uredilo. Obširna je bila tudi razprava o kra- jevni gostilni. Zborovalci so zahtevali, da morajo gostilno čimprej zopet od- preti. V tej zadevi je bilo pojasnjeno, da bo v prostorih bivše gostilne »Skal- na klet« podjetje »Beton« odprlo svojo menzo, da bi se tam hranili delavci, ki bodo zaposleni pri regulaciji Savinje. Ta menza naj bi bila obenem tudi go- stilna. M. C. nov domaČ vinski mošt toči Vinarska zadruga z o. j. Brežice ▼ STOJi kleti ▼ Celju, Dečkova cesta U •d 5 litrov naprej po zelo konkurenč' nih cenah. Na zalogi ima tudi dobr« stara vina. Klet »bratuje Tsak delovni dan v času od 10. d* 12. in od 14. do 17. ure, ob sobotah p« ■eprckinjeno od 9. do 14. ere. POSKUSITE! St«T. 45 »SteTtejiW Twrtaik«, dn« 12. norembr« 1994 Stram 5 Naraščajoča voda opozarja na regulacijo Po d el j časa trajajočem lepem ▼ re- menu, je v torek ponoči zopet začelo deževati Po dvodnevnem neprestanem dežju, so vode v celjski kotlini zopet precej narasle. V četrtek zjutraj je mo- ral Mestni odbor že ukrepati najnuj- nejše mere, da bi v primeru večje po- plave ne bilo prevelike gospodarske škode. Otroke iz niže ležečih bivališč eo šole že dop>oldne spustile domov. Vojska je podrla zasilni most čez Vo- jglajno v Zavodni, da bi ga narasla Vo- glajna n* odplavila. Na gradbišču pri regulaciji Savinje je narasla Savinja povzročila precej škode. V času, ko to poročamo, Savinja in Voglajna še vedno naraščata, vendar, kot smo izvedeli r planinah sneži, zato se verjetno ni bati hujše poplave. Morda to naraščanje voda ne bo Ime- lo hujših posledic, opozarja pa, da celj- ska kotlina ne bo imela miru pred to- vrstnimi nesrečami, dokler ne bo do- končno urejen ves vodni siartem. Celjan Branko Sluga je izumil električni grelec na kratkostični sistem Kljub svoji mladosti — na oko bi mu jih še ne mogli prisoditi 30 let — je tovariš Sluga iznašel za naše gospodinje že marsikaj praktičnega. Zal pa spričo skromnega značaja njegovi izdelki ne pridejo številčno na trg in marsikdo xanje niti ne ve. Mladi Branko Sluga je v prvi vrsti samo delavec in ima vse premalo trgovskega duha. Zato so nje- govi praktični gospodinjski stroji ostali večji del samo darila sorodnikom. V svoji delavnici je tovariš Sluga iz- deloval stroje, ki smo jih pri nas še uvažali. Kot prvi domač proizvod je bil pleskarski valjčnik, ki je še pred nekaj leti kot uvoženo blago stal 6000 din, Slugov valjčnik enako dobre kvalitete pa je danes naprodaj r>o 600 dinarjev. Za tem strojem se je lotil izdelave mlinčkov za kavo. Ti leseni in izredno okusno izdelani mlinčki služijo lahko tudi kot okras vsaki kuhinji in imajo še to prednost, da lahko meljemo nanje tudi pravo kavo za kuhanje turške kave. Za tako fino mletje je treba samo v no- tranjosti prestaviti nek vijak. Po vojni je tov. Sluga izdelal stroj za rezanje raznovr.stne zelenjave, pa tudi rezanci bi se z malenkostno izpopolnitvijo dali rezati na tem stroju. V zadnjem času pa je tov. Sluga iz- našel gotovo eno izmed najbolj prak- tičnih novosti za naše gospodinjstvo — električni grelec na kratkostični sistem. Stroj sestoji iz ohišja v velikosti ko- zarca za 2 del. V njem so lamele, skozi katere spustimo električni tok. Ker de- luje ta grelec na principu kratkega stika, račne delovati šele takrat, ko spustimo skozi lamele vodo. Voda le segreje т trenutku, ko vključimo tok in dá 60 litrov tople vode na uro, če jo segrevamo na 60 stopinj. Ce z^elimo bolj vročo vodo, spustimo skozi pipo manjši curek. Nasprotno storimo za manj vročo vodo. Ker dobimo s tem grelcem tudi popolnoma vročo vodo, lahko tudi na »expres« skuhamo čaj, kar je zlasti v zimskem času našim gospodinjam zelo prikladno. Ce gospo- dinja slučajno pozabi izklopiti tok, ni važno, da bi narasla tokovina, saj voda v kratkem času v ohišju izpari ter ■ tem sama prekine električni tok. Razni laiki so v začetku nekam skei>- tično gledali na to novo pripravo, češ da je nevarna. Dolgotrajna uporaba т nekaterih gospodinjstvih pa je doka- zala, da je naprava hrez vsake nevar- nosti, če je strokovno izdelana. Ko je bua predlansko leto obrtna razstava v Celju, so bili razstavi jeni tudi njegovi izdelki. Ob tej priliki je dobil tov. Sluga posebno pohvalno pri- znanje. Mladi strokovnjak ima v glavi še vse polno načrtov. Razna kovinska grosi- stična podjetja pri nas se že zanimajo za njegove izdelke in mu stavljajo po- nudbe, vendar v svoji majhni delavnici ne more serijsko izdelovati zaželenih predmetov. Kazalo bi, da bi pri nas r Celju ustanovili neke vrste p>odjetje za kovinsko galanterijo in poverili vodstva mlademu strokovnjaku. Električni grelec na kratkostični sútem, ki ga je izumil strojni ključavničar Branko Sluga iz Ceija O porušenem miru in druge zanimivostii Leteči KROŽNIKI L« kakšen vrag vas trka. ljudje, da tako neudržano cepite v dve stranki: so — niso, za — proti. Da ne? O. pač! Le poglejte na primer časopisje. Mar ni živelo strpno, T idilični slogi takorekoč ob isti skledi in taisti hrani? Je. In bilo je vseeno, kaj si vzel pred nos. Zdaj? Saj sami čitate. Kajne, da se že dajejo. Kjer se pa dajejo, je vojna. In vsa ne- besna znamenja kažejo, da se utegne črna vojna razbohotiti v veselje in ža- lost, v zabavo in jezo in se bodo ljudje vsaj imeli s čim motiti v vsakdanjih tegobah. Da le ne bi prekmalu kaj treščilo vmes! Joj. to bo še teklo črnila, peli stroji in se dru kolporter ji! Na- klade nezadržno konkurirajo v rasti celo cenam: 80, 100. 150 tisoč! Ljudje se opredeljujejo. Tabora sta si vse bolj zoperniška. Uskokov je vse več in več. Privrženci zatikajo svoja glasila za klo- buke; ločitev bodi očitna: so — niso, ta je za, oni je proti« vrag ga pocitraj nasprotnika! In to vse zaradi... I, taradi česa neki, če ne zavoljo letečih krožnikov. So? Niso? So, da bi te hudič nazadnjaški! Niso. bes te oplazi fantastični! Da, smo že tam. V vrtincu smo in tu ne pomaga več ne rotitev in molitev, ne jasnovid- nost in kratkovidnost, ne modrost in norost. So! Niso! Jaz sem v stvari neutrum. Vem, vem, kako kažete name s prstom: sredinec figarski. brez jasnih nazorov in oprede- litve! Tu ni sredine: verjameš aü ne verj.ameš, si za ali si proti! Sem! Za krožnike sem zmeraj in za cigare tudi! In še nekaj malega smisla imam za polne in dišeče. Le z letečimi sem imel že v življenju nekatere ne- všečnosti, kajti sem poročen in imam ženo. Pa kaj 'bi to! Zdaj gre za jasnost. Le j te, smo že skup! Za jasnost gre, jasnosti pa ni. Je ni ne zastran krožni- kov in cigar, ne žlic in repa tic, ne za- stran meteoritov in bolitov in tudi ne zastran grozljivih Marsovcev in zape- ljivih Vener. Mislim, da zdaj že jasno vidite, kako je t jasnostjo po jasnem nebu. Zatega- delj sem tedaj jaz neutrum in sem od- ločno proti »tednu letečih teles« in »proti letalskemu tednu v vsemirje«. ki ju rajtata prirediti oba tabora kam- panjsko s propagando in poštnimi znamkami po 2 din. Pravim: vi za- jevci dokažite, da lete — končno vse- eno, kdo in kaj — krožniki, sklede, žlice, cigare, kozarci, sekire... Ujemite in ujetnika razstavite ljudstvu na ogled v Celju na polulski šoli, kakor jadranski ribiči morskega psa! Pri moj', bom z dušo in telesom z vami že zaradi tega, ker ste v večini, sodeč po razgrabitvi zadnjega TT, da sem se, počasnež kakor sem, lahko le pod nosom obrisal zanj, Z večino je namreč modro držati in tudi tuliti z volkovi. In vi proti-jevci, dokažite, da, po- ljudno znanstveno dokažite, kaj ta »nekaj« je in kaj ta »nekaj« ni! Kajti na tem, da »nekaj v zraku je«, pa meša ljudem glave in štrene, nekaj je. Za- gotavljam vas. da si bom dal še za čez noč Poročevalca. Prijatelja in celo Ježa pod trudno betico in ostal pri veri očetov. Sicer bo z vero zadrega in se utegnejo nebesa hudo odmakniti v na- daljnji neznani svet in vice tudi. Za- enkrat pač ne verjamem, da je tisti prosluli boUt bü tako muhast, da je kolovratu točno od Ljubljane do Sabca sam samcat, ondukaj pa se je zmislil in povrgel troje do sedmero mladičer v občudovanje beograjskih zijal. Ne. jaz se še ne morem opredeliti. Kar zmorem, je to, da svečano obljub- ljam, da bom trikrat prebral obljublje- no korajžno celostransko razpravo e letečih predmetih med Zemljo in Vse- mirjem v TT, kakor tudi to. da bom hrabro študiral vse še tako plašne znanstvene razprave o nekaterih ne- besnih pojavih v resnem časopisju. Tako nü bo. upam. v teku dogodkoti vse jasno. Med tem pa ne bom držal rok križem, ampak bom pridno varče- val s plačo od prvega opoldne do zad- njega v mesecu skozi vse leto in ne le v tednu varčevanja. Kako bi se sicef mogel udeležiti lepega in poučnega iz- leta k našim vsemirskim sosedom, ki bi ga, kakor menijo nekateri vneti bralci, utegnü organizirati ta ali oni list. Zelo se ga veselim. Da bi se le mogli zediniti zastran cilja; ene bodo skoraj gotovo hotele k Marsovcem, drugi bi pa raje šli na Venero. Ce nas pa že poprej atomska bomba zastonj ponese na druge svetove, zapustim prihranke direktorju podjetja za umanje razbitih kosor Zemlje. Rado Guč. Načrti SZDL v Konjicahi •■Pretekli teden je občinski odbor SZDL v Slovenskih Konjicah obravnaval do- sedanje delo in pripravljal načrt za zimsko sezono. Odborniki so menili, da je potrebno zimske mesece v prvi vrsti izkoristiti za široko izobraževalno delo v vseh smereh. Prejšnja leta je bilo več strokovnih tečajev (gospodinjski, šivilj- ski itd.), kmetijsko nadaljevalna šola pa je dala mnogo praktičnega in teore- tičnega znanja kmečki mladini obeh spolov. Prav zaradi tega pa je bil odbor mnenja, da bi v letošnjem letu moraU to vrzel v širokem izobraževalnem delu ázpopolniti s predavanji, ki naj bi za- jemala teme iz gospodarstva, politike, kulture in drugih področij, še posebej pa hi obravnavali vzgojo mladine. — Za izvršitev te naloge, ki bo zahte- vala dosti požrtvovalnega dela, je bü postavljen poseben aktiv predavateljev (iz vrst prosvetnih delavcev, gospodar- skih in kmetijskih strokovnjakov ter funkcionarjev množičnih organizacij), delno pa računajo na pomoč okrajnih forumov. Predvideno je, da bo na pod- ročju vsakega vaškega odbora SZDL okoli osem različnih predavanj, tako da bi jih bilo na področju vse občine do konca zimske sezone nad 50. V kratkem bo sklican posvet predavateljev, na ka- terem se bodo pogovorili o načinu dela, celotni načrt pa bo še obravnavala kon- ferenca vsega aktiva SZDL konjiške občine. SINDIKALNI SVET V SLOVENSKIH КОТ1САН O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH Sindikalni svet v" Slov. Konjicah je Pretekli mesec sklical v Ločah, Konji- cah in Zrečah posvete iz gospodarskih Vprašanj in tarifne politike. Razprava, ki so jo vodili odborniki KSS. je po- kazala, da se v sindikalnih podružnicah se premalo zanimajo za gospodarska Vprašanja in premalo o njih razprav- ljajo. To je prišlo zelo močno do izraza ^a posvetu v Ločah, kjer so posamez- niki calo menili, da bi morali rešitev za določanje cen. plač in življenjskega standarda iskati v administrativnem yolocanju. kar bi praktično pomenilo korak nazaj. Po širokem pojasnje- vanju z dokazi iz naše prakse pa so le ^^videli, da to ne bi büo prav. V Zrečah so zelo obsodili delovanje prekupče- valcev in navijanje cen, kar škodi naši skupnosti in protrošnikom. medtem ko so v Konjicah predlagali, da bi bodoči sistem nagrajevanja tako uredili, da bo delavec sam lahko izračunal. коИко za- služi na dan ali mesec. L. V. USPEHI ŽIVINOREJE Medzadružni živinorejski odbor, ki združuje v tej gospodarski panogi razen konjišlce še nekatere sosednje zadruge, je skupaj z ostalimi živinorejci letošnjo pomlad dal pobudo za ustanovitev vete- rinarske ambulante in umetne oseme- njevalnice v Konjicah. To iniciativo so kmalu pričeli uresničevati, pri čemer so jim zlasti v finančnem pogledu po- magali okrajni forumi, s strokovnimi nasveti pa znani živinorejski strokov- njaki. Dela so Icar dobro napredovala, pri čemer ima mnogo zaslug tudi upravnik konjišlćega državnega posestva tov. Adolf Tavčar. Ureditev prostorov, ki so nekoliko iz mesta na Prevratu, z nabavo nekaterih instrumentov so doslej stala nad 1,300.000 din, za na- daljnjo potrebno opremo pa računajo, da bodo potrebovali še najmanj бОО.ОО* dinarjev. Predvidevajo, da bodo večino tega denarja prispevale kmetijske za- druge iz svojih sredstev. Pri otvoritvi, ki je bila preteklo nedeljo dopoldne, se je zbralo preko 100 članov KZ in živinorejcev, med gosti pa smo opazüi več živinorejskih strokovnjakov in se- kretarja OK ZKS tov. Simoniča, ki je odboru čestital k uspehu ter istočasno podal dokaj jasno analizo našega go- spodarskega razvoja in zunanje politike. Motorne dirke v Konjicah ATto-moto drnštTo т SIot. Konjicah je pre- teklo nedeljo priredilo uliCne hitrostne dirke 2 motornimi kolesi in dirkalnimi aT.tomobili. Na- »topilo je U motoristoT in 2 aTtomobilista iz raznih кгајет SloTenije. Proga je bila dolga 1300 m s tremi oziroma itirimi zelo ostrimi ovinki, ki 10 od TOzačeT zahtevali dosti izurje- nosti. Rezultati so bili »aslednji: motorna kolesa 98ccm: 1. Mali Tone (DKW) 3:29,9; 2. Brglez Franc (Sachs) 3:41,5; motorna kolesa 125 ccm: 1. Cerič Mlade« (Puch) 5:51,0; 2. Oblak Boris (Rumi) fc:26,l; motorna kolesa 550 ccm: 1. Pepel Ervin (Puch 5:55.4; 2. Bruvic Mirko (TNV) 6:38,1; 3. Oblak Boris (Rumi) fc:41,4; motorna kolesa nad 500 ccm: 1. Cerič Mladen (Puch) 6:1,0; 2. Tašler Jaro (AIS) fc:23,0; 3. Brivic Mirko (TNV) 6:2é,8; avtomobili do 1100 ccm: Pepel Ervin (Fiat) Г:31,0 (en krog 1:28,2); avtomobili 1300 ccm: Malerič Duša« 5:49,2 (en krog 1:7,1). Najboljši čas dneva je dosegel Malerič Dušan iz Ljubljane, ki je naš znani dirkač, s časom 1:7,1. Vsi dirkači, razen z 98 ccm, so vozili na progi po pet krogov. Največ prvih mest je od- nesel domačin, znani dirkač tov. Cerič Mladen, z njegovim motorjem pa je prvo mesto dobil tudi tov. Pepel Ervin z Vranskega. Gledalcev je bilo preko tisoč, k uspehu pa je mnogo do- prineslo ie lepo vrenae in dobre tehnične pri- prave. OPOMIN VSEM DAVČNIM ZAVEZANCEM PRIVATNEGA SEKTORJA NA PODROČJU LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE CELJE Na i)odlagi 8. in 9. člena uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. 1. FLRJ 33/53) opominjamo vse davčne DOLŽNIKE, da je zapadlost plačil-a vseh vrst davčnih obveznosti z dnem 15. novembra 1954. Po preteku tega roka se bodo davčni dolgovi prisilno izterjali. Ta opomin velja T smislu citirane uredbe kot splošen opomin ter po- ziramo davčne zavezance, da pravočasno poravnajo zapadle davčne obveznosti. ' Uprava za dohodke Ljudskega odbora mestne občine Celje Cemu Strah pred reklamo Celje je gotovo eno izmed najbolj lepo urejenih mest v Sloveniji. Se ne- kaj malenkosti, pa mestu ne bo kaj OF)orekati. Med temi malenkostmi je ena, ki bo gotovo razdvajala merodajne v mišljenju. Reklama je v Celju preskromna. Svetlobnih reklam je zelo malo. Tu so sicer težave. Ni jih malo zaradi tega ker se jih namenoma otepajo, tem več zaradi tega ker so drage in ker so za- enkrat slabe kvalitete in kaj hitro gre- do i>o zlu. Sicer pa svetlobna reklama ni vse in neonska tudi ni edina v tej zvrsti. V nekaterih mestih imajo poleg neonske reklame tudi pleskane ali pla- stične črke, ki so osvetljene s snopič- nimi žarometi. Res je, da reklama lahko pokvari iz- gled mesta, če je le-te preveč, če je neukusna in neprimerna, lahko pa me- sto tudi zelo poživi, če je izdelana po načrtih človeka, ki se na tako reč spo- zna. Celje je bilo med zadnjo vojno ix)- škodovano. Porušene hiše so odstranje- ne, novih mestoma niso zgradil in ta- ko so nastale razne zidne ploskve, ki kažejo neko praznino, skratka so priča, da tu nekaj manjka, da je nekoč tam nekaj stalo. Te prazne ploskve ne da- jejo prikupnega izgleda, čeravno so pod njimi lepo urejeni parki in nasadi. Ta- ke zidne površine naravnost kličejo po reklamnih napis'ih, od katerih bi imeli dvojno korist: Poživeli bi izgled mesta in pKDmagali bi utrd;ti v ljudeh sloves naših socialističnih podjetijj. O tem drugem je vredno sprego vor itL 2e od nelcdaj se podjetja trudijo рк)- trošnikom vcepiti pojem za svoje obra- te, izdelke in podobno. Se danes se ta imena krčevito držijo. Minulo je že ce- lih trinajst let od predvojne Jugosla- vije, toda ljudje še vedčio govorijo Stermecki, Mislej, Rakuš itd. Zakaj? Gotovo ne zato, ker so imeli do teh tr- govcev, med njimi tudi do izdajalcev in nemškutarskih krvnikov osebni odnos simpatije. Ne. To je zaradi njihove re- klame, ko je veljal izraz »grem k Ster- mecki« ravno toliko, kot »grem v Ljub- ljano«. Podobno je bilo z zobno pasto Kalodont. Ta firma je postala izraz pri preprostih ljudeh za vse zobne paste katere koli znamke. Tako je bilo z mi- lom, praški, bonboni, čevlji, oblekami itd. Nekatera podjetja, oziroma nekateri izdelki so se doslej že uveljavüi pod novimi p>odjetji. »Aero« barve, izdelki Jugovinil, izdelki »Toper« itd. So pa podjetja, ki se še niso »vrinila v oči in ušesa« F>otrošnikov. Mnoga podjetja si morajo p>omagati s prejšnjimi naslovi v oklepajih. Zakaj? Prodajajo mar manj vredno blago? Ne. Ljudje se še niso na- vadili pa se bodo takrat, ko jih bo re- klama p>ovsod preganjala. Ob puščav- ski cesti od Aleksandri j e do Kaira sem videl na gosto posejano reklamo na ve- likih ploščah in to tam, kjer desetine kilometrov ni bilo nobenega naselja. Zakaj bi torej pri nas ne mogli na po- doben način urediti reklame. Sicer je tu malo težje, ker je še neka nerodnost. Podjetja prerada menjajo ime. To gre v škodo popularizacije pod- jetja. Tehnometal v Celju je že tretjič menjal ime. Bilo bi treba imena pod- jetij dokončno urediti, jih ustaliti, po- tem pa primerno reklamo. Bi büo v Celju težko kaj takega? Ce- lo brez velikih stroškov. Deloma tudi zastonj. Mestni odbor bi določu posa- mezne zidove, bodisi hišne, bodisi ob- cestne v te namene. Potem bi jih zlici- tiral. Povabil bi na licitacijo'velike to- varne tudi izven Celja, na primer Zla- torog milo itd. Pridržal bi si pravico kontrole in dovolitve. Saj so tudi razne lokale uredili kot je zahteval LO MO. Podjetja bi za to reklamo plačala pri- stojbino za določen čas. Lahko pa bi vse to prepustili Olepševalnemu dru- štvu, ki bi s tem pridobilo finančna sredstva kot pri lepljenju lepakov in denar uporabilo za splošno koristne na- mene mesta. Se nekaj pripomb k obstoječim re- klamam. Le-te niso povsod pravilne. Tujec pride v Celje (s temi tujci ne mi- slim samo one izza meje). Kaj ga za- nima predvsem? Najprej hotel, potem Putnik, dalje banka, kino, gledališče in ostale javne ustanove. Banka v Celju ima gotovo premajhne napise, saj so v obeh primerih na srednjevelikih ste- klenih ploščah. Kdor ne ve kje je, je ne najde prej. dokler ni prečital vseh napisov v ulici. Nekatera podjetja in ustanove so izven središča, kamor tuj- ca peljejo prvi koraki. Ta podjetja bi si na primernih mestih zagotovila re- klamo, zraven pa najvažnejše podatke kot vodič. »Hotel Savinja« bo ostal ved- no prikrajšan za obisk, če v mestu ne bo imel primerne reklame. Putnik v Celju ima vsemogoče sike obmorskih mest, nima pa slik in napisov naših najbližjih gostinskih podjetij in izletn h točk, ki bi tujca privabljale. Kako de- lajo to drugje? Ko pride tujec do tu- rističnega urada, mu vtaknejo v žep vabila in prospekte vseh hotelov v bli- žini, na katerih so natiskali vse pred- nosti dotičnih gostišč in vse udobnosti. Tujec bi moral biti v zadregi kam naj gre, ne pa da je vesel, če je zvedel vsaj za eno možnost prenočevanja in biva- nja. Reklama torej le ni tako ničvredna stvar. Kaj pravite? ZA SMEH IN DOBRO VOLJO CHURCHILL O PESIMIZMU IN OPTIMIZMU Premier Churchül je nekoč razlagal svojemu najožjemu sodelavcu Antonij u Ednu, kako si predstavlja optimiste in pesimiste: — Ce stoji na mizi do polovice polna steklenica žganja, potem je optijmist tisti, ki pravi, da je polovica žganja še v njej in pesimist tisti, ki zagodrnja, da polovico žganja že manjka. Odkritje spominske plošče padlim partizanom na Rosuljah Organizacija Zveze borcev na Ljub- nem si je že pred enim letom zadala nalogo, da uredi skupen grob padlim borcem-partizanom, ki so bili pokopani na rosuljskem pokopališču in izven njega. To lansko zamisel so uresničiU šele te dni. ko so 16 neznanih borcev XIV. udarne proletarske divizije, nekaj pa tudi Slandrovcev, prekopali in jim uredili skupen grob. Odkritja spominske plošče se je ude- ležilo veliko domačinov, šolske mladine in zastopnikov množičnih organizacij, prišli pa so tudi zastopniki šoštanjskega olcraja. Neznanim junakom, ki so v tem le- pem savinjskem kotičku pustili svoja mlada življenja, je pri odkritju spomin- ske plošče zaigrala nazarska godba ža- lostinko, šolska mladina se jih je spom- nila z ganljivimi deklamacijami in re- citacijami, sekretar partijske organiza- cije Ljubno tov. Rok Klemenšek pa je njihov spomin počastu zlepim, izbranim govorom. V tem skupnem grobu počivajo samo tiste žrtve, ki so padle v letih 1941 do 1945 v Ljubnem, za ostale žrtve pa, ki ležijo razkropljene po vseh gozdičkih in obronkih ljubenske občine — teh je gotovo okrog 300 — pa bodo Ljubenci uredili partizanski dom v Brunetovi hiši. Na pročelju doma je zamišljena velika spominska plošča z imeni borcev in umrlih v taboriščih, v notranjosti pa bodo uredili muzej NOV in splošno am- bulanto. V. S. Komisija za imenovanje direktorjev in poslovodij pri Okraj- nem ljudskem odboru Celje razpisuje v smislu 89. in 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51/53) masto posIdvojje trgovine „Savinicai" Polzala Pogoji: Za navedeno mesto se zahteva 8 let komercialne prakse in po možnosti s etrokovnim izpitom za gospodarskega poslovodjo. Vse ponudbe je poslati kolkovane z obširnim življenjepisom, opisom kvalifikacij in dosedanjih službenih mest na Tajništvo oddelka za gospvodarstvo OLO Celje do 20. novembra 1954. stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 12. novembra 1954 Stev. 45 IZ CELJA... Okrasitev zunanjosti liiš v mestu je precej napredovala Na pozive Olepševalnega in turističnega dru- štva oziroma njegovega cvetličnega odseka so si razna podjetja, državne ustanove in v znatnem itevilu tudi zasebniki na svoje stroške nabavili evetlične zabojčke in okna s cvetlicami okrasili. Posebna komisija je imela nalogo opazovati to okrasitev in je sedaj, ko se leto bliža h kraju, ocenila in razdelila skromne nagrade. Prvo nagrado dobi Sodišče v Celju na Trgu svobode — znesek 1000 din; drugo nagrado dobi Centralna lekarna v Vodnikovi ulici — znesek *00 din; tretjo nagrado Celjska mestna hranil- nica na Titovem trgu — znesek 800 din; četrto ■agrado Celjska tiskarna v Prešernovi ulici — anesek 700 din; peto nagrado poslopje bivšega Pokojninskega zavoda v ulici Tončke Čečeve (lastniki balkonov prvega nadstropja) — znesek 600 din; šesto nagrado Kropič Ivan v Razlagovi ulici — znesek 500 din; sedmo nagrado dr. Cerin Josip, zdravnik v Cankarjevi ulici — znesek 500 din; osmo nagrado Ščuka Cvetko, profesor T pok. v Stritarjevi ulici — znesek 500 din; deveto nagrado Zapušek Rado v Cankarjevi ulici — znesek 500 din; deseto nagrado železni- ška postaja na Titovem trgu — znesek 500 diu. Skupaj je bilo razdeljenih 6500 din, ki jih je imel cvetlični odsek v ta namen iz skromnih sredstev društva na razpolago. Zal, da ni bilo več denarja, da bi tako nagradili še več drugih stanovalcev v mestu, ki so prav tako poskrbeli za okrasitev svojih oken in katerim bomo, vsaj upamo, drugo leto tudi lahko dodelili nagrade. Nagrade so majhne, toda volja. je dobra. Le- tošnje nagrajence prosimo, da pošljejo svoje zastopnike ali pridejo sami v pisarno Olepše- valnega in turističnega društva na Titovem trgu št. 3, kjer bodo prejeli nagrade. Za prihodnje leto je društvu tudi obljubljeno, da bodo cve- tlični zabojčki dosegljivi po znosni ceni. Vsem ljubiteljem cvetlic izreka cvetlični od- sek Olepševalnega in turističnega društva v Celju iskreno zahvalo s prošnjo, da ostanejo naši akciji še v bodoče zvesti. Cvetlični odsek Olepševalnega in turističnega društva Celje Kje ie kdo pokopan na celjskem pokopališča ? Navada je takšna, da se spominjamo svojih umrlih sorodnikov in znancev. Zunanji izraz takega spomina je pač tak, da se od časa do časa podaš na njihov grob, ga primerno urediš in olepšaš. Primeri pa se, da sorodnik ali znanec pokojnijkovega groba ne more sam obiskati, in naprosi koga, ki pa točno ne ve, kje je imenovani pokopan, da poskrbi za ureditev ter olepšan j e groba. Tak primer je bil tudi letos pred Dnevom mrtvih v Celju. Oseba, sta- nujoča v Celju, je vedela le za priimek in ime pokojnika ter za mesec in leto smrti (mimogrede povedano, umrl je letos). Iskanje po pokopališču je to ose- bo pa'ivedlo do groba, kjer sta priimek in ime sicer odgovarjala, le letnica po- kojnikove smrti ni bila prava. Da se reši dvoma, je šla v pokopališko pi- sarno ter zaprosila grobarja za potrebna pojasnila. BÜ je zelo vljuden, vzel knji- go, poiskal — nekaj je pač poiskal — ter peljal omenjeno osebo k nekemu popolnoma zapuščenemu in zanemar- jenemu grobu. Ker pa ima pokojnik tu- di v Celju še živeče sorodnike, je bü izgled groba že na prvi pKJgled sumljiv. Kljub temu pa je grobar vztrajal na svoji ijzjavi in se še celo točno spo- minjal, kdaj in kateri pokojnik je bü v ta grob pokopan. V Celju živeči svojec pa je vztrajal, da je poskrbel za ureditev groba in da je na njem tudi napisna plošča, le da je letnica smrti 1945 namesto 1954 za- menjana. Razgovor z omenjenim gro- barjem je bü dokaj btiren, vztrajal je na svoji izjavi, vedel je celo povedati, da je v grobu s pwravünim imenom po- kopan nek otrok in ves razgret v svoji osebni užaljenosti izjavu, da bo zahte- val odkop obeh grobov v navzočnosti sodne komisije. Toda, kdo ima prav? To je bUo treba nujno rešiti, ker Dan mrtvih je bü tu.] Torej še brzojav tja in brzojavni od-j govor: Celjski sorodnik ima prav. Podi težo dokazov je moral grobar kloniti.. .1 Zaključek. Vrsta nepotrebnih potov.l nepotrebni stroški za dvakratno ure-- janje grobov in še brzojavni stroški. To je eno. Drugo pa je vprašanje, če si pri takem redu sploh siguren, ali je v gomili FK)kopan oni, ki ga objokuješ in mu celo postavljaš nagrobni kamen. V .izogib vsaki pomoti navajam, da je bil grobar, ki je zadolžen za vodenje mrliške knjige bolan, nadomeščal pa ga je njegov sin. -šk- SMRTNA NESRECA V MALGAJEVI ULICI Na stanovanjskem bloku v Malgajevi ulici se je te dni zgodüa nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Pri stroju za me- šanje betona je nastal stik električnega toka visoke napetosti. Pri prestavljanju stroja je prišel delavec Jože Bele iz Creta s tokom v dotik in mrtev obležal. Pri nesreči je bil laže poškodvan še en delavec. SOBNI POŽAR V Tovarniški ulici št. 2 je v petek ponoči nastal sobni požar. Gasilci so kmalu prihiteli na kraj požara in pre- prečili, da se ogenj ni razširu in po- vzročil večje škode. Gibanje prebivalcev v Osiju v času od 2. do 6. 11. 1954 je bilo rojenih 34 dečkov in 23 deklic. Poročili so se: Trebižan Alfred, obratovodja iz Litije in Ham- povčan Vida, zobna asistentka iz Litije; Cijan Frane, kmetijski tehnik iz Planine pri Kranju in Ažman Jožefa, računovodkinja iz Zg. Do- brave; Brence Albert, delavec iz Celja in Pre- grad Marija, delavka iz Celja. Umrli so: Jurhar Terezija, otrok iz Vrbja pri Žalcu; Regoršek Martin, delavec iz Celja, star 62 let; Beve Jožef, delavec iz Celja, star 23 let. PRIČAKUJEMO PRAVICINE RKSITVK Na Bregu, kjer je mrtvi rokav Savinje, so bile io lota 1941 njive, ki so dale lep dohodek Bre- žanom. Ze leta 1936 je banska uprava izdala odločbe za razlastitev teh njiv. ker je nameravala re- gulirati Savinjo. Zemljišča so ocenili in obljubili plačilo. Do plačila pa ni nrišlo, tudi do regula- cijo ne. Razlastitev je šla v pozabo, zemlje- knjižni prepis ni bil in še zdaj ni izvršen. Lastniki parcel so plačevali še naprej davek in •bdolovali zemljo. Leta 1941 je okupator začel regulacijska dela, ne da bi rešil vprašanje last- ništva in ne da bi dela dokončal. Prizadeti smo pričakovali, da bo nova ljudska oblast pravično rešila to vprašanje in dala prizadetim v za- шen.iavo zemljišča iz sklada ljudske imovine, vendar tudi zdaj ne najdemo razumevanja. Po- adravljamo nadaljevanje prepotrebne regulacije in pričakujemo, da se bo le našel nekdo, ki bo rezil to vprašanje, ki nas teži že več let. ____ Prizadeti. MARTIN JELOVSEK — 70-LETNIK V soboto, 13. t. m. praznuje 75-letnico rojstva znani mestni vrtnar v pokoju Martin Jelovšek. Celjanom je jubilant dobro poznan še iz časa njegovega služ- bovanja v Mestni vrtnariji. Za okras mesta si je tovariš Jelovšek mnogo pri- zadeval in mu je med drugim uspelo spremeniti zapuščeni rob gozda v lepo urejeni park, ali kakor so ga imenovali stari Celjani, v »celjski raj«. Staremu Celjanu želimo še mnogo let! novogradnja na ljubljanski cesti Te dni so med zgradbo »Agroservisa« in bodoče Vajenske šole začeli kopati temelje za bodočo večnadstropno hišo, katere investitor je Gozdno gospodar- stvo Celje. V pritličju bo podjetje imelo poslovne prostore, v nadstropjih pa bo- do stanovanja. Stavbo gradi podjetje »Graditelj« iz Celja. Prometne nesreče Iz Celja je vozil proti Rimskim To- plicam voznik C-kategorije Jože Sršin, zaposlen pri »Gradisu« Ljubljana, to- vorni avtomobil, last istega podjetja, brez tovora. Ko je privezu v Laško na križišče, mu je prečkal cesto gluhonemi Ivan Gorišek, star 42 let. Zadel je v sprednji del avtomobüa. Avtomobil ga je odbil v levo stran. Pri tem je dobu lažje poškodbe na glavi in na levi roki. Nesreče je kriv Gorišek, voznik pa se bo tudi zagovarjal zaradi prekoračenja brzine skozi naselje. STARŠI, PAZITE NA SVOJE OTROKE Po mestu se je zadnji čas razpaslo kolesarjenje otrok s skircami. To je že prava nadloga. Zgodilo se je že, da je komu kak otrok pridrčal naravnost pod noge. V soboto bi se na Cankarjevi cesti skoraj zgodila nesreča. Avtomobil rešilne postaje je vozil pravilno po desni strani, z leve strani pa je s skirco pripeljal naravnost pred rešilni avto 7-letni Boris Mihelič. Le prisebnost voznika je preprečua nesrečo. Na avto- mobüu je bil razbit žaromet od držaja skirce. Rešilni avto je fanta takoj od- peljal v bolnico, kjer so ga pregledali, vendar ni büo nobenih posledic. Primer naj bo opomin staršem, da ne puščajo svojih otrok na ulico, posebno pa naj preprečijo brezsm-iselno vožnjo s skir- cami po ulicah. SPOROČILA UREDNIŠTVU I 2EBELJ V MESU Nedavno sem pri jedi našel v mesu Ma obeh straneh zaostren žebelj in le temu, da vsako stvar dobro pregriznem, ee imam zahvaliiti, da ga nisem pojedel. Meso je žena kupüa v mesnici »Delika- tesa« v Prešernovi cilici. DVA PRIMERA ZA DOBER TEK... V gostilni »Branibor« je nataka- rica odpila vino iz kozarca 2 del, ker ga je büo baje preveč in tak kozarec postavUa pred gosta. Na tak палп pod- jetje ne more imeti, izgube zaradi pre- polnih meric. Ker ni imela pri roki ustrezne pri- prave, je natakarica pri »Belem volu« izvlekla zamaiek z zobmi. (Soroîilo ne detajlira, če je potem steklenico •brisala, primemo pa to gotovo ni.) Na Menjni planini gradijo nov planinski dom Planinsko društvo Gornji grad je v zadnjih nekaj letih postalo izredno de- lavno. Zlasti pa se je razgibalo delo v tem letu, ko je začelo društvo graditi na Menini nov planinski dom. Da bi jim dovoz gradbenega lesa zaradi ne- urejene ceste ne zaviral dela. so kar na planini sami postavili planinsko žago, ki jim je zre2:ala potrebni gradbeni les. Za letos so pripravüi vse najpotrebnej- še in zabetonirali temelje, prihodnje leto pa bodo, čim bo zima mimo, na- daljevali z gradnjo. Za nov planinski dom bo gotovo naj- bolj zainteresirana smučarska zveza, saj so tod po vsej Menini prekrasni smučarski tereni za vse discipline in smučarji bodo lahko smučali že kar v neposredni bližini koče oziroma doma. Istočasno po vsej planini gradijo tudi leix> planinsko cesto, ki bo pozneje baje zvezana tudi z Vranskim in Črnivcem. Kot prikupno in praktično novost za turiste in izletnike, predvsem pa še za tiste, ki hočejo poceni letovati, priprav- lja turistično društvo v Gornjem gradu ob gozdnih obronkih v neposredni bli- žini Gornjega grada celo kolonijo weekend hišic, ki jih izdeluje domače zadružno podjetje. Te montažne hišice investira turistična zveza. Izdelujejo jih po določenih načrtih, nekaj pa tudi po osebnih željah. Štiri lične eno- in dvo- stanovanjske hišice so na tem mestu že postavljene, do prihodnjega leta pa bo tu že kar cela kolonija. V. S. Iz sodne dvorane Kaznovana tatova kolesi 23-letni brezp>oselni instalater Ivan Glušič je specialist za krajo koles. Iz dvorišča podjetja »Hmezad« v Žalcu je na škodo podjetja ukradel okrog 18.000 dinarjev vredno moško kolo. V Razla- govi ulici je trgovskemu pomočniku Francu Peta ver j u vzel moško kolo ne- ugotovljene vrednosti. S hodnika stavbe OLO v Celju je Nuši Uran jek ukradel žensko kolo, vredno okrog 25.000 din. V Zidanškovi ulici je hotel ukrasti kolo Francu Molju. Ta tatvina pa se mu ni posrečila, ker so ga zasačui. Sodišče je Glušiča obsodilo na 1 leto zapora. — Prijatelj tujih koles je tudi tesar brez zaposlitve in stalnega bivališča Peter Sribar. Iz veže zadružnega doma v škof j i vasi je ukradel Ivanu Joštu moško kolo. vredno okrog 20.000 din. Šribar je bil obsojen na 4 mesece za- pora. Usinje sli Je iprilastila Marija Gošnjak je bila kot delavka zaposlena v tovarni usnja »Konus« v Slov. Konjicah. Od decembra 1952 do maja 1954 si je v tovarni postopwma prilastila usnja v vrednosti okrog 37.000 dinarjev. Ker je bila škoda po- ravnana in še zaradi drugih olajševal- nih okolnosti je sodišče obsodilo Marijo Gošnjak na milo kazen 20 dni zapora. Preživnine niso hoteli pla.čevati 58-letni Jakob Pušnik iz Lok v celj- skem okraju ni hotel plačevati preživ- nine za izven zakona rojenega sina Martina Vidica. Kazen 20 dni zapora (pogojno). — 27-letni Stanko Zolgar iz Pristave ni plačeval preživnine za svo- jega izven zakona rojenega sina Mirka Esiha. Obsojen je bil na 2 meseca za- pora (pogojno). Silvi Esih mora plačati zapadlo preživnino 23.000 din. — Zaradi enakega dejanja neplačevanja preživ- nine bo sedel 1 mesec delavec Ivan Flis iz Vin, občina Strmec, star 30 let. Tudi on ni hotel plačevati preživnine za svojega nedoletnega sina Edvarda Bla- zinška. Pavli Blazinšek mora plačati zapadlo preživnino v znesku 9000 din. — In še Viktor Stem, ključavničar, za- poslen pri Hidromontaži v Mariboru, je eden tistih, ki se izmikajo plačevati preživnino. Obsojen je bil na 10' dni zapora (pogojno). V Novi vasi sta se zaradi družinskih prilik sprla oče Šeško in njegov sin Ivan. V prepiru je oče sina težko po- škodoval po glavi in trebuhu s sekiro. OBVESTILO Pripravljalni odbor za proslavo na Ostrožnem »Štajerska v borbi« bo pre- nehial z delom 25. novembra 1954. Zaradi tega obveščamo, da je skrajni rok za dostavo vseh računov 20. no- vember 1954. Račune z obrazložitvijo dostavite v pisarno Pripravljalnega odbora v Ljub- ljani, Tomšičeva 9/II ali ustrezni sekciji tega odbora oziroma Finančnemu odseku Narodne banke v Ljubljani, Titova 1/IV. Glavni odbor ZB NOV Pripravljalni odbor »Štajerska v borbi« Likvidacija Ljubljana. Tomšičeva 9/II. KRONIKA NESREČ Em.a Maj er iz Kamne gorce pri Pod- platu je padla in si pri padcu zlomua medenično kost. Ivan Vesenjak, matičar pri občini Rogatec, je padel s kolesa in se teže poškodoval. « Vojni invalid Luka Lipovšek iz Arcli- na je padel s kozolca. Pri padcu si je zlomu rebra. « Karel Plldek. delavec v Steklarni v Rogaški Slatini, si je pri delu zlomil ključnico. Franc Jezemik iz Lemberga je padel po stopnicah. Dobil je F>oškodbe na glavi in obležal nezavesten. • Na Teharski cesti je bila od motorne- ga vozüa poškodovana neka deklica. Poljski delavec Franc Podkoritnüc iz Letuša pri Braslovčah je pri obtrga- vanju korenja padel. Pri padcu si je zlomil nogo. * Simona Šprajca z Ljubečne je konj z nogo udaril v trebuh. Utrpel je no- tranje poškodbe. * Delavka Marija Zdolšek iz Košnice je na cesti na Polulah padla s kolesa. Utrpela je pretres možganov. Frida Bizjak, dijakinja, stanujoča na Savinjskem nabrežju, je v kuhinji padla in si zlomua nogo. « V neki gostilni na Blagovni so se stepli fant.lg. Antona Gabra iz Sv. Re- zali j e pri Šentjurju je v pretepu nekdo trikrat zabodel z nožem. ... IN ZALEDJA Ali predajajo v Strsnju železniške karte v gostilni? Ce se voziš na progi Grobelno—Ro- gatec, vidiš na postaji v Stranju napis: »Karte se dobijo v gostilni.« Marsikdo je že pripomnil, da je treba ta napis odstraniti, ker tu že od leta 1948 ne obstoja več gostilna. Čeprav se na hiši še pozna napis »Gostilna Pezdevšek«, lastnik zatrjuje, da gostilna ne obstoja več. I Pred nekaj dnevi pa je tržna mšpek- cija ugotovüa. da ta napis kar ustreza resnici in da še vedno obstoja gostilna seveda ilegalna. Marsikateri progovn. delavec je pustil pri Pezdevšku že pre- cej sv 0]e plače. Ni slučaj; da jo Pezdev- šek terjal neko ženo, da plača c^olg za možem, ki znaša р-гко 4000 dinarjev. Gcstilna je tudi vodila evidcr-co o dolž- nikih in izkazuje tb evidenca preko 1Ü0 000 din d^ga. Vrednost prodanega vina za gotovino pa gotovo muogc pre- kaša navedeno vsoto. Gostilniške storitve je baje izvrševala žena Pezdevška, o čemer pa mož ni vedel ničesar!? Kalcšno kvaliteto vina je prodajala, pa je težko ugotoviti, ker jc gostilničar v pravem pomenu besede »ilegalen«. Stranka, ki se je napüa na up. verjetno ni imela zahteve po kva- litetnem vinu in tudi samorodnic ni odklanjala. Od kod pa vino? Ali res iz krajev preko So tie? Kam je šlo v Celju nabavljeno grozdje? Baje na Hrvaško, toda Pezdevšek se ne »spomni imena«. Prevoz za to grozdje je plačal Pezdev- šek. Vprašanje je, na kakšen način mu bo kupec povrnil stroške, če ne pozna njegovega imena! To uganko so v glavnem rešui organi tržne inšpekcije, končno besedo pa bo izreklo sodišče. —ki IZ SMARTNEGA ob PAKI ZVEZA BORCEV PRIDNO DELA Občinski odbor Zveze borcev je na zadnji seji razpravljal o važnih orga- nizacijskih in drugih) vprašanjih. Sklo- nu je, da bo pozval vse, ki imajo pogoje za vstop v ZB, da se čimprej vpišejo. Odbor bo predlagal občinskemu ljudskemu odboru, da se 6. julij pro-' glasi za občinski praznik. Na ta dan, leta 1941, je šel kot prvi v partizane Letenja Jože-Kmet in nekaj dni po- zneje njegov brat Vlado in drugi. Dne 29. novembra t. 1. se bo vršil prekop petih borcev, ki so pokopani v Gorenj ah, v skupen grob. 27. aprüa pa se bo izvršu prekop Letenja Jožeta, ki je sedaj pokopan v Radmirju. Zanj so v teku priprave, da bo proglašen za narodnega heroja. Prav tako bi se iz- vršil prekop njegovega brata Vlada, ki je sedaj pokopan v Železni Kapli na Koroškem. 2 K. IZ ŠMARJA PRI JELŠAH Prejšnjo nedeljo je bila v Šmarju otvoritev železniške postaje, ki je lahli;o res v ponos Šmarčanom. Postaja je od izdelave načrta ido dograditve delo Šmarčanov. Seveda pa ni dosti manj- kalo, da do otvoritve sploh ne bi prišlo. Na večer pred otvoritvijo je nastal požar v postajnem poslopju, kjer je nastala škoda za okrog 150.000 dinarjev. Da je škoda malenkostna, gre zasluga delavcu, ki je pravzaprav s svojo po- žrtvovalnostjo preprečil nadaljnji požar, medtem ko je sam dobil težke opekline. Pri otvoritvi so bili prisotni zastopniki železniške in poštne direkcije, čudno pa je, da ni büo nobenega zastopnika okrajnega ljudskega odbora. V tem letu bodo zgradüi še novo skladišče. šentvid pri grobelnem V tem tednu ibodo pričela priprav- ljalna dela za zgraditev železniške po- staje v Šentvidu. Izgledi so, da bo sedaj končno odstranjen železniški vagon, ki je doslej služil za postajno poslopje. IZ ROGAŠKE SLATINE DPD Svoboda Rogaška Slatina je priredila šestmesečni tečaj angleškega jezika za začetnike. Zanimanje je ve- liko, saj hodi k večernim predavanjem, ki so dvakrat v tednu, kar 22 tečajni- kov. Predava profesor Kolar. Pridoblje- no znanje bomo s pridom upKDrabüi za razvoj tujskega prometa v našem sve- tovno znanem zdravuišču. M. C. V TRLICNEM PRI ROGATCU se je te dni primerila nesreča, ki je terjala življenje 7-letnega Jožeta Po- točnika. Fant je zlezel na neko zidno ograjo. Iz zidu se je cdkrušil velik kamen. Odkrušeni kamen je fantu padel na trebuh ter mu prizadejal težke no- tranje poškodbe, ki so povzročile smrt otroka. IZ ŠTOR Občinski ljudski odbor je prevzel od bivšega KLO Teharje več hiš, ki so bue v zelo slabem stanju. Občinski ljudski odbor je našel sredstva in se.lotil z vso doslednostjo popravila teh stanovanj- skih hiš. Posebno slabi izgledi so bili pri hiši štev. 29 na Teharju. kjer se je bilo bati, da se bo začela podirati, ko bodo zapela kladiva in ostalo orodje, da bi izvedla težka popravila. Z vestnim delom pa je uspelo hišo tako popraviti, da je danes najlepša na Teharju in močno povzdigne izgled naselja. V hiši so urejene kleti, izlivi, vodovod in sa- nitarne naprave, tako da imajo danes stranke v tej hiši res lepa, udobna sta- novanja. V sosednji hiši pa so urejena tri nova stanovanja iz poprej neprimer- nih prostorov. Obe hiši sta dobili drvar- nice, pralnici, smetiščne jame, vodo in popravljeno električno napeljavo. Pre- ureditve so bile izredno nujne in zato je tako uspešna izvedba res hvale- vredna. Občinskemu ljudskemu odboru pa bi bila potrebna izdatna denarna sredstva za graditev novih stanovanjskih hiš, ker je stanovanjska kriza v tem industrij- skem središču, ki se tako naglo širi, izredno pereča. O tem ibodo morali raz- misliti še merodajni činitelji v Celju in omogočiti v Štorah ali na Tçharju na- daljnjo graditev stanovanjskih hiš. Podjetje za eksploatacijo livarskega peska v Štorah bi morda prvo pristo- pilo h graditvi stanovanj, če bi jim to omogočili. Treba je vedeti, da so v Štorah rodbine s težko bolnimi jetični- ki. ki pa nimajo ustreznih stanovanj. Tudi Železarni ni omogočeno graditi večjih stanovanjskih hiš in so letos zgradili na Pečovju tri zidane barake. Četrto grade ob glavni cesti v Štorah. To -^ač ne daje temu industrijskemu naselju lepega izgleda. Po drugi strani pa se prepočasi rešuje stanovanjsko vprašanje. Potrebna bi bua tudi iz- vedba kanalizacije in primerna uredi- tev glavne ceste skozi naselje od Po- cajtovega mostu do konca Prožinske vasi. To so vprašanja, ki bodo zadajala resne skrbi ibodoči veliki občani. MARTIN TROBINA — 90-LETNIK Kdo ne pozna v Šaleški dolini in zlasti še v Šoštanju vedno čuega ia veselega Martina Trobina, finančnega preglednika v pokoju? Devet križev že ima, pa je še vedno mladostno svež. Posebno je še vesel, kadar je v družbi svojih treh otrok, ki so vsi glasbeno izobraženi in, kp se pri njem snidejo, zaigrajo ter zapojo z jubüantom v kvartetu, da občuduješ. \ Življenje našega jubilanta je bHo včasih kaj trdo. Skoraj ves svoj službe- ni čas do prve svetovne vojne je prebil v Slovenskem Primorju, v Trstu in v goriških krajih, kjer je deloval v trudu, poštenosti in predanosti za slovensko ljudstvo in njegov dobrobit. Ljudstvo ga je zelo vzljubilo, ker je čutuo in spoznalo njegovo ljubezen, preprostost in vdanost. Kakor sam pripoveduje, je| büo tudi v teh krajih hudo za časa narodnostnih bojev. Bil je vedno na-| vdušen narodnjak in dolgo vrsto let j sodelavec slovenskih kulturnih in pro- svetnih društev. Z vsem srcem je delal in pel pri slovenskih pevskih društvih in njegovemu globokemu pevskemu in glasbenemu daru se moramo zahvaliti za marsikatero slovensko pesem, ki je v teh krajih donela in bodrüa Slovence. Osvajal pa je slovenska srca tudi z lepo slovensko besedo. Ob redkem jubileju se pridružujemo i vsi, ki poznamo dobrega, poštenega ixi \ zaslužnega Martina Trobina. čestitkarr in mu kličemo: Se dolgo vrsto zdravih | in veselih let pri svoji družini in v našii sredi! T. J. IZPOD BOHORJA Ko prideš preko Senovega, Raštajna in Jelš na poznano turistično točko Oslico pri Bohorju, imaš lep razgled na vse strani: Savinjske Alpe, Donačko goro, proti Zagrebu, v vznožju Bohorja pa vidiš partizanske kraje Zagorje. Le- sično. Planino itd., ki se svetijo v elek- trični lučL Edino naselje Log. ki je tik ob Bohorju in je bilo partizansko za- vetišče, še do danes nima elektrike, kljub temu, da so bili v Logu prvi de- lavci za elektrifikacijo na Kozjanskem. Pred nekaj tedni pa so elektrotehniki izmerüi trasno omrežje Loga in prebi- valci že kopljejo jame in pripravljajo drogove. Primanjkuje pa nam denarnih sredstev za plačilo tehničnega materiala in delo tehnikov. Zaradi tega upamo, da bo OLO Celje videl potrebo elektii- fikacije tega naselja ter dodelü denarno pomoč, za kar se prebivalci Loga že vnaprej zahvaljujejo. L. J. GIBANJE PREBIVALCEV V celjski okolici v času od 2. do 9. 11. 1954 je bilo roj«*Ü 14 deklic in 9 dečkov. Poročili so se: Šeško Ludvik, tovarniški delavec iz Vodu« i* Romih Leopoldina, poljedolka iz Gorice, Sût nica pri Celju; Velečič Stjepan, elektromontei iz Vratnega in Trobentar Ljudmila, poljedclk« iz Verač; Divjak Franc, poljedelec iz Dolenjcifi Leskovcu in Volavšck Neža, poljedelka iz Veral Jagodic Anton, proRovni delavec iz Dolgo ,еог< in Sket Marija, poljedelka iz Dolge gore, občil« Ponikva pri Grobelnem; Križnik Rudolf, dolave« iz Zgornjih Scic in Vrečun Elizabeta, poljedelfa iz Sv. Ožbalta; Sovič Franc, progovni delavec i Spodnjih Laž in Ribič Ana, kmečka hči iz Zgor njih Laž; Žuraj Drago, mizar iz Planinske va» in Koželj Marija, poljedelka iz Planinske vasi Šalamon Anton, tovarniški delavec iz Latkoti vasi in Praprotnik Alojzija, tovarniška delavlü iz Polzele; Laharnar Franc, rudar iz Griž i' Koštomaj Marta, tovarniška delavka iz Zaloi Krašovic Alojz, skladiščnik iz Polzele in Pr» protnik Ivana, šiviljska pomočnica iz Polzel« Pšaker Anton, kolafski mojster iz Polzele ij Sitar Stanislava, gospodinjska pomočnica iz P»' zele; Smole Stanislav, kovaški mojster i/, T» harja in Mlaker Matilda, poljedelka iz Ponik»« Klinar Martin, rudar iz Svetine in Zimšek A* tonija, gostilničarka iz Svetine; Polak Fra«* livar iz Stor in Seitl Marija, gospodinja iz Stol A rtič Jožef, delavec iz Trličnega in Bele Vikjl rija, kmetovalka iz-Dobovca; Bele Stefan, Л lavec iz Trličnega in Korcs Antonija, kmci* Talka iz Trličnega. Umrli so: Selič Ivan, kmet iz Trnoga, star 66 let: Hrt bovšek Stefan, kmet iz Dolge gore, star 72 1?' Gorinšek Kristina, kmečka hči iz BrezJM. ' 14 let; Ovčar Barbara, i)rcvžitkarica iz I' stara 74 let; Urankar Marija iz Sela, st : let; Kolone Jožefa, gospodinja iz Polzelo, staf^ 57 let; Kocjan Martin, prevžitkar iz Dola. st* 88 let; Andrenšek Janez, prevžitkar iz i''' njega Mestinja, star 78 let; Vouk Jakob, ' jenec iz Zibiške vasi, star 75 let; Kokot ! prevžitkarica iz Škofije, stara 66 let; Ivan. kmet iz Buko\žlaka, star 45 let: Lucija, gospodinja iz Kompol, stara ' Klampfor Alojz, upokojenec iz Rogatca, 75 let; Dobovičnik Marija, poljedelka iz Dobr** stara 65 let; Slemenjak Filip, upokojenec ' Brezen, star 69 let; Toter Marija; zasebuic» Titanja, stara 98 let. Stev. 45 »Savinjski vestnik«, dne 12. novembra 1954 Stran 7 Jurček Krašovec: S ро(ошја na Bližnji пШ SFINGA — NAJIMPOZANTNEJSI KIP V ZGODOVINI Kot predstraža piramid, ki so postavljena na manjši vzpetini nad nilsko dolino, stoji v podnožju griča veličastna sfinga. Zgradil jo je Kefren, Keopsov sin, ki si je za grobnko postavil srednjo piramido. Sfinga je tudi bila grajena kot si(rAbolićni stražar svetega prostora okoli Kefrenové piramide. Pred 5000 leti je od sfinge do piramide bila spe- ljana široka cesta. Pozneje je to cesto in celo sfingo zasul puščavslii pesek, tako da Herodot sploh ni vedel zanjo, ko je hodil okoli piramid. Dane:-, je ta najveličastnejši kip v zgodovini človeštva odkrijt. Kip Svo- bode v New Yorlcu je menda tudi veličasten, toda sfinga ga gotovo zamrači po impozantnosti, starosti in načinu, kako je bua zgrajena. Zamislite si figuro leva, ki ima sprednje noge stegnjene naprej, zadnje podvitc, kakor pač te velike mačke .ležijo. Glava tega leva je človeška s pokrivalom, kakršno je upodobljeno na vseh portietüi fara- onov. Ves ta trijp je sklesan iz ene same skale, razen prednjih nog. Ves kip je dolg 74 metrov, visok pa 20 metrov. O sfingi kroži več razlag. Verjetno bo držalo to, da je s to velikansko plastiiko hotel staro- egipčanski kipar upodobiti Kefrena zelo simbolično. Obraz — ženska lepota, pokrivalo kralja — torej pametnega moža in levji ti-up -r- simbol moči'. Ce je Michelangelova »Monna Liisa« zares tako skrivnostna, potem je tudi sfinga. Njene oči so uprte v daljavo, nekaico neprizadeto, skoraj si"epo. Ustnice ima čvrsto stisnjene, kar razodeva trdoto in hkrati smeh- ljaj. Skoraj bi rekel, da je zato tako brezčutna, ker je svet med tem že tolik.o doživel, da bi ne mogla biti drugačna, četudi bi kdaj drugačen izraz odseval z njenih lic. Kogar je kdajkoli privlačila mikavnost zgodovine človeštva, mora tu razgibati svojo domišljijo. Veličastnost dobe, ko je Egipt cvetel in bil na višku svoje moči, je neizpodbitna. To je bua doba, ki je pomenila velile kulturni napredek za človeštvo, čeravno je bila takratna oblika vladavine kruta. Poleg kultur v Aziji in takrat še neznani Ameriki, poleg omilcanih Asircev, dalje takrat vstajajočih Grkov, je bil Egipt središče človeškega napredka, saj so v tistem času vsi ostali narodi, med njimi tudi vsi, ki so danes na moči, bili v globoki primitivnosti. Razvoj človeške dmžbe je od vsakega ljudstvo zahteval isto pot skozi razne oblike dinižbenui odnosov. To je büo neizogibno, zatorej je stari Egipt v tem razvoju prednjaču in dal pogoje za hitrejši razvoj diaigih na- rodov, ki so prišli z njimi v stik. V poznejši dobi zasledimo tesnejše stike Egipčanov z Heleni ali Grki, vendar so slednji povzeli več od Egipčanov, kot Egipt od Helenov. Tako so Grki povzeli kult Izide in Ozirisa, ki je prešel tudi na Rimljane. Z njimi se je ta misterij razširu po vseh rimskih pokrajinah do Britanije in obal Cmega morja. Izidijni templji so stali tudi v Celju, Ptuju in drugod. Torej, so se prav tu na naših tleh klanjali takratni prebivalci istemu božanstvu, kot klasični Egipčani pod vročim afriškim soncem. Ce so Grki poznali visoko kulturo Egipčanov, so tem bolj morali strmeti Rimljani, ko so prevzeli vodstvo pred Grki in najprej s Cezarjem 1 pozneje pa z Antonijem zavzeli Egipt in dokončali vlado polgrške Kle- opatre. Našli so narod in deželo, ki je ustvarjal veličastne spomenike svoje dobe takrat, ko se še Rhnljani niso zavedali, da bo na s.imbolični osnovi mita o Romulusu in Remu pod volkuljo kdaj nastala tako močna rimska država. Egipčani so ostali zvesti svojim običajem, svoji umetnosti in arhi- telcturi do kraja. Zgodüo se jim je tako, kot se je pozneje Grkom in Rimljanom. Novi narodi so začeli pisati zgodovino. Egipt je zemlja, ki v tisočletjih doživlja vzpon in propast različnih velesü vseh dob. Najprej Egipt sam, pozneje Grki, nato Rim. Stoletni gospodarji osman- skega cesarstva, so po zaslugi Siptarja Mohameda Alija Lzgubüi oblast nad Severno Afriko. Pod novimi islamskimi vladarji je Egipt premagal Napoleona, okusu nadvlado Britanije, katere se je v zadnjem času stmkovito otresel. Po 2000 letih bojuje Egipt spet boj za samostojnost in to brez krone. Naj bo kakorkoli. Egipt na bo nikoli več predstavljal v svetu to, kar je v času faraonov. V KAIRO — ODLOÄIEK O ETIOPCIH Zavidal sem turistom iz Evrope in drugih delov sveta, ki so imeli toliko denarja, da so ga lahko tudi po neiminem zapravljali. Za zabavo se pustijo prevažati z velblodi, konji in osli. Pustüi so se nositi na vrh Keopsove piramide, dasiravno bi se lahko sami povzpeli. Ne da bi kaj prispeval, sem opazoval, kako je mlad Beduin v desetih minutah prišel na vrh piramide in nazaj, seveda tujci so ga obsuli z drobižem. Bü bi zadovoljen samo z drobižem, ki so ga tjavendan razmetavali. Namesto v Kairo bi se odpeljal ob Nilu navzgor v Kamak, dolino kraljev, v Asuan, k templjem Ramsesa II., ki jih je dal sklesati v živo skalo. Toda moje potovanje v Egi/ptu se je končalo. Sedel sem v tramvaj in se za- peljal v glavno mesto današnje egiptovske republike. Spotoma sem v časopisju zas.ledü drobno vest o predvidenem obisku etiopskega cesarja v domovini. Spyominjam se, da so nekateri v Celju zaradi primitivnega znanja zgodovine neprimerno sodili o tem narodu. Za naše ljudi je včasih Afrika preveč posplošen pojem. Zaostalo, do nedavnega ljudožersko Afriko, južno od ekvatorja, so stlačui v isto vrečo s predeli, ki so bui na vijsoki stopnji že taikrat, ko se za našimi pi-edniki izgubi še vsaka zanesljiva sled. Etiopija je bila v starem Egiptu večkrat del kraljestva, drugače pa vedno tesno povezana z njim. Vrsta etiopskih kraljev je bila istočasno na prestolu v spodnjem toku Nila. Med portreti faraonov najdemo obraze popolnoma bamitskega tipa. Nekateri etiopski faraoni so bui zelo modri in močni vladarji egiptovske države. Etiopci so večkrat vdrli do Aleksandrije, medtem ko Egipčani v spodnjem delu nüskega toka niso nikoli premagali junaškega naroda v planinah in visokih planotah, ki je rojstni kraj »svetega Nüa«. Zato lahko štejemo etiopski narod za enega redküi ljudstev, ki so se skozi tisočletja obdržali in bili, iz- vzemši kratka obdobja, vedno svobodni. Rimi jam niti poskušali niso priti do njih. Niso jim bui kos Aslrci, ne Perzijci, ki so dostikrat vdrli v Egipt. Enako neslavno so končali v teh višavah nasledniki središčnega ozemlja nekdanjlili velikih Rimljanov. Ali veste--- 1. Kje najbolj in kje najmanj kadijo? 2. Kaj o pariških Tuilerijah? 3. Ali veste, koliko ur grade sodobno vojno letalo? 1. Najbolj kadijo v ZDA, kjer znaša povprečna letna poraba to- baka na prebivalca dobre 3 kg in pol, najmanj pa v Italiji, kjer ne znaša povprečna poraba tobaka na prebivalca niti cel kilogram na leto. 2. Tuilerije, palača, zgrajena na zemljišču nekdanjih opekarn (tuileries), je dala v XVI. stoletju sezidati Katarina Medicejska in so bile poslej bftuališče franco- skih kraljev, dokler se niso pod Ludevikom XIV. preselili v Ver- sailles. Med Revolucijo je palača postala sedež upravne oblasti in je dobila ime Narodna palača (Palais National). Napoleon in njegovi vladarski nasledniki vse do Napoleona III. so zopet stano- vali v njej in je tedaj prevzela svoje staro ime. Med komuno le- ta 1871 je bila požgana. 3. Dandanes je potrebnih okrog 1,440.000 strokovnih ur za izde- lavo sodobnega vojnega letala. CELJSKE BODICE DEKLE IN RIBICA (Prosto po narodni) Dekle je k Voglajni šla tja v Zavodno vesela. Vodo je zajemala, je ribico ujela. Ribica prosila je: »Oj, pusti me umreti! V tej strupeni brozgi mi ni moči več živeti! Zlahta mi pomrla je v odplakah industrije. Le še smrti si želim, sem sita nemarnije!« Deklica usmiljena ni ribice spustila, muke ji je skrajšala in hitro jo ubila. KOKODAK! Stiri jajca za stotak! Kurji standard zdaj je tak, ni vesel ga človek vsak. Kokodak! Kokodak! Ze petelin kakor pav kure vodi domišljav. Kvišku kura dviga rep, kupcu se poveša žep. Zlata zdaj je kurja rit, jajc lahko si hitro sit. Stiri jajca za stotak. Kokodak! Kokodak! S6 bodo zopet enkrat od srca nasmejali! v soboto nas bo obiskalo Veselo gle- dališče iz Maribora (DPD »Svoboda« Tabor-Maribor), ki je na svojih gosto- vanjih po najrazličnejših krajih naše domovine želo salve smeha. Napoveda- nega dne bodo v dveh predstavah (ob 17. in 20. uri) v dvorani Ljudskega odra člani te skupine priredili veseli večer, ki bo Celjanom nudil lepo sobotno raz- vedrilo. Na sporedu so zabavne in hu- moristične točke — ki jih Celje še ni videlo — skeči, dvogovori in drugo. So- deloval pa bo tudi orkester Veselega gledališča.' Nasmejani Celjani pa bodo še bolj nasmejani, če jim bo pri zaključku predstave potegnüa sreča pri žrebanju lepih daril, ki so jih darovala celjska in mariborska podjetja. Vstopnice se že prodajajo pri blagajni Ljudskega odra in bo treba kar pohi- teti, če nočete zamuditi veselega ve- čera in še bolj razveseljivega dobitka. TISOČ METROV DEBEL LED Na obeh polarnih tečajih je večna zi- ma. V morju plavajo velikanske ledene gore. Znano je, da te ledene gore ne plavajo po površini vode, temveč, da je v vodi devet desetin njihove veli- kosti, zunaj pa komaj ena. Med temi gorami štrlijo nekatere sto metrov nad vodo, to se pravi, da je debel led tudi po en kilometer. VROC OTOK Na svetu ni velüío delujočih vulka- nov. Rekord pa nosi tihomorski otok Java. Ima 117 vulkanov, od katerih je 97 delujočih. Kaj smo videli in doživeli vHOLANDlJI (Konec) SLOVO OD HOLANDIJE IN NJENIH GOSTITELJEV Prav tako kot sprejem sam, je bilo tudi slovo Holandcev od nas nad vse iskreno in toplo. Naš gostitelj in pri- jatelj Boelsma pa nam je za slovo pri- pravil še posebno presenečenje. Ko smo bili drugi večer njegovi gostje, smo po večerji dalj časa obsedeli pri njegovi inizi. Nekam preradoveden se nam je zdel, ko je nenadoma začel vsakega po- sebej izpraševati po njegovem življe- nju in družinskih prilikah. Vsak od nas je tako nekam površno razgrnil pred njega svoj »curicullum vitae«, nazad- nje pa je tudi gospodar sam začel prav odkritosrčno pripovedovati svojo mla- dost in družinske razmere obeh zakon- cev. Teh izpovedi kot tujci in kot Slo- venci, ki smo radi bolj zaprti, sprva nismo pravilno razumeli. Naslednji dan pa mi je gospodar pojasnil ta običaj, ko sem po popoldanski kavi obsedela za mizo gostoljubne zakonske dvojice. »Menda ne boste zamerili — je za- čel gospodar — da sem vas sinoči iz- praševal po vašem življenju. Gotovo ne veste, da je pri nas na Holandskem navada, da tujcem, ki jih spoznamo za vredne imenovati jih naše prijatelje, razkrijemo vse svoje življenje — toda isto zahtevamo tudi od njih. To izpove- dovanje, ki se vrši skoro v obredni svečanosti, nas približa drug drugemu in nam daje pravico, da vas imenujemo svojega prijatelja. Vaše odkritosrčne izpovedbe — pozitivne in negativne — dajejo poglavarju družine pravico na odločitev, ali vas sprejme v svoj do- mači krog kot prijatelja, ali pa samo kot tujca. V trenutku pa, ko začne tudi gospodar sam izpovedovati svoje živ- ljenje, je to dokaz, da vas je iskreno sprejel kot svojega člana družine in s tem ste lahko njegov gost, kolikor časa želite.« Nas je družina Boelsma iskreno in toplo sprejela v svojo sredino kot goste in prijatelje, vsekakor pa smo bili ob slovesu prijetno presenečeni, ko smo hoteli poravnati dolgove za celoteden- sko izvrstno oskrbo. Ker sem jaz še hotela videti Francijo in Pariz, sem zapustila prijazna zakonca Boelsma ne- kaj dni pred ostalimi in stopila prva k računu. Začudeno sta me pogledala, ko sem jima ponudila denar. Bilo mi je zelo nerodno, da bi v tuji deželi za- pustila dolgove — skušala sem jima to pojasniti, toda nič ni pomagalo. »Kaj ne veste, da je Holandcu velika čast gostiti tujca!« je končno dejal gospodar in skoro s prezirom pogledal na ponu- jeni mu denar. Da pa bi mi »olajšal vest«, je končno privolil, da vzame za spomin 3 nove jugoslovanske 50 dinar- ske bankovce. To je bilo plačilo za ce lotedensko neoporečno oskrbo. Morda pa je gostitelj Boelsma vedel, da to ceno visoko presega naše spoštovanje in občudovanje njihove dežele in nje- nih iskrenih prebivalcev. v. S. KOLIKO JE STARA NAŠA ZEMLJA Po najnovejši metodi merjenja trde stene našega sveta ali zemljine skorje, s pomočjo radioaktivnosti, so učenjaki približno ugotovili starost naše zemlje. Baje je zemlja stara pet milijard in 300 do 500 milijonov let. Doslej so se po- služevali samo ugibanj na osnovi geo- loških in fizioloških metod. Torej ima naša zemlja res veliko let na »plečili«. Bilo bi zanimivo vedeti, če je naša zem- lja mlada, če je v najboljših letih, ali pa, če se že stara? NAREDITE VESELJE SVOJIM SORODNIKOM IN ZNANCEM V TUJINI Marsikdo ima sorodnike in znance v tujini, hi vedno v pismih opozarjajo: pišii mi novice iz domačega kraja. Koliko bi si prištedili pisa- nja in razmišljanja, če bi te sorodnike in znance enostavno naročili na naš list, ki tedensko prinaša poleg političnih, gospodarskih in kulturnih novic tudi novice čisto družbenega značaja kot rojstva, poroke, smrt, nesreče, sodne vesti itd., itd. V pismih bi se lahko posvetili veliko bolj družinskim razmeram in tistim dogodkom, ki jih sicer zaradi preob-, širnosti pisanja ni mogoče več tako podrobno opisova'ÚL Vsi rojaki v inozemstvu so nam doslej že dostikrat pisali, kako nestrpno pričakujejo naš list in kako tesno jih povezuje z domovino in tukajšnjimi dogodki. Glede naročnine ni posebnih potov in skrbi. Znanec plača letno naročnino v našem dinarju, ki znaša komaj 1000 din. Morate razumeti, da je treba dati na vsak časopis znamko. Cim plačate naročnino za va- šega sorodnika ali znanca in nam posredujete njegov točni naslov, bo že začel dobivati naš časopis. Brez dvoma vam bo za to zelo hvaležen. tudi fantje pri vojakih se zanimajo za prilike v domaČem kraju Slišal sem moža, ki ima sina pri vojakih, ko je dejal: »Najtežje mi je to pisanje. Fant pravi, da mu je dolgčas, če ne dobi pošte. Jaz pa mu raje pošljem kakega jurja. Težko se spravim k pisanju!« Da, fantu je potreben denar, toda s tem mu radovednosti po do- godkih doma še nismo olajšali. Kaj, ko bi oče enkrat plačal le 500 din in poslal upravi našega lista sinov naslov, pa bi bil fant tudi zelo zado- voljen. Fantom, ki so naročeni na naš list, vsako leto ob večjih prazrúi- kih objavljamo brezplačno pozdrave sorodnikom in znancem, če vsem ne morejo pisati čestitk. Zapomnite si, da naročnina za vojake kjer koli v državi ne stane nx,č več, kot je običajna letna naročnina. ZACELI BOMO PRIOBCEVATI POVEST O CELJSKIH GROFIH V BESEDI IN SLIKI »Savinjski vestnik« prinaša pred vsemi drugimi slovenskiìmi listi največ domačega gradiva in je zaradi tega med našimi naročniki zelo priljubljen. Opozoriti moramo, da vsa leta število naročnikov polagoma raste, čeravno nismo nikoli sprožili večje akcije za razširitev, ker nam večja naklada ne prinaša nobenih finančnih koristi, marveč le izgubo. Toda ker je naša dolžnost, da približamo list vsem našim ljudem, se bomo v bodoče še bolj trudili, da bo »Savinjski vestnik« zadostil vašemu okusu, da bo vseboval pestro vsebino in da bo drugo leto stalno izhajal na 8 straneh. Poleg tega bomo že letos začeli objavljati povest z ilustracijami o Celjskih grofih. Ta povest bo prvič izšla v taki obliki, zato bo naše bralce gotovo pritegnila k branju. Ker bo tiskana vselej v podlistkih, jo bodo naročniki lahko izrezovali in spravljali. stran 8 savinjski vestnik, dne 12. novembra 1954 Stev. 45 Telesna vzgoja Težave in problemi v telesni vzgoji in iportm Peti plemum CK LMJ je k*m*e pretekleca me- ■cca razprarljal o nalo^ak ljudske mladine pri »adaljnjem razvoju telesne TEjoje in športa т maii državi. Referent tevarii Drulorić je т iz- èrpnem poročilu prikazal p*lec dotedanjih Tid- ■ih uspehoT vrsto napak, ki zavirajo uspešnejši razvoj telesne vzgoje ia Ìp«rta. Dejstvo, da se T aaši državi aktivao nkvarja s telesno vzgojo le 2,5 % prebivalstva, aam kaže, da smo še Jaleč od pravilnega vrednotenja telesne vzgoje. Problemi, ki se postavljajo pred vse naše druž- bene organizacije za izboljšanje stanja v telesno- Tzgojnih in športnih «rganizacijah, so predvsem: 1. nezadovoljiva aktivnost srednješolske, pred- vsem pa delavske in kmečke mladine v naših društvih; 2. slabi materialni pogoji za razvoj telesne vzgoje in športa (objekti, rekviziti in • rodje) fn Bezadeveljiv* števil« str«k*vnih ka- drov; 3. nepravilna vzgoja alasti v športnih or- ganizacijah. Ze telesna vzgoja т šolah mt ustreza potrebam maiega časa. Okraji in sveti za prosveto in kul- turo pogosto nimajo dovolj razumevanja za pro- bleme telesne vzgoje šolske mladine. V vsej državi imamo le 860 kvalificiranih moči za po- učevanje telesne vzgoje. Na 800 dijakov pride 1 predmetni predavatelji Patreba pa bi že danes bila še po 2300 predmetnih učiteljih in profe- serjih telesne vzgoje, da bi ladostili le dvem rednim uram telesne vzgoje tedensko v vseh ■asih šolah. Imamo vrste šol, kjer sploh nimajo pouka telesne vzgoje, kar velja še posebej za ■aše strokovne šole. Zate bo treba podvzeti resne korake za šolamje večjega števila kadra ca to stroko. V dosedanjem tempu usposablja- жја novih kvalificiranih moči bi potrebovali točno 15 let, da bi zadevoljili potrebam po dveh urah tedensko telesne vzgoje v naših šolah I Se večji problem predstavljajo materialne te- iave za uspešnejši razvoj telesne vzgoje ia iporta. Manjka športnih ebjektov in rekvizitov prav tam, kjer bi jih lahko mladina v največji meri uporabljala. Naši upravni organi, sindikati in LMS so se doslej v vse premajhni meri tru- dili za izboljšanje teh pogojev, prav tako pa tudi niso podvzeli potrebnih korakov, da telesno vzgojo in šport približajo aaši delavski mladini. Imamo vrsto delavskih naselij, delavskih centrov T bližini večjih tovarn, kjer delavska mladina mima na razpolago nobenega športnega objekta. Vse kaže, da naše uprave podjetij, delavski •veti in delovni kolektivi niše pokazali pravega razumevanja za reševanje teh problemov. Ker je problem športnih objektov najbolj pereč, bi ga morali reševati pametno. Investicije bi mo- rale biti orientirane na tiste objekte, ki bi slu- žili širokemu krogu ljudi za telesno-vzgojno in športno udejstvovanje. Tu mislimo predvsem na izgraditev zelenih igrišč z atletskimi stezami, Kkakališč, enostavnih igrišč za športne igre itd. Prav v Slovenji so naša podjetja odvajala težke milijone v izgradnjo hipermodernih kegljišč, ne da bi pri tem pomislila na gradnjo koristnejših •bjektov za športno aktivnost svoje mladine. Ne zadovoljuje nas šolska telesna vzgoja, le majhen odstotek delavske mladine se ukvarja 8 športom, še slabše pa je z našo kmečko mla- dino. Na vasi primanjkuje kot povsod drugje sposobnih kadrov za vodenje telesne vzgoje, na drugi strani pa ni potrebnih prostorov za na- črtno vadbo. Na tisoče je bilo zgrajenih za- družnih domov z velikimi dvoranami, ki bi naj služile vsemu kulturnemu udejstvovanju vaške- ga prebivalstva. Te dvorane bi lahko izkoristili tudi za telovadnice. Zal je danes le majhen del teh dvoran v zadružnih domovih namenjen kul- turnemu in telesnovzgojnemu udejstvovanju kmečke mladine. Marsikje jih uporabljajo za skladišča. In navsezadnje ai sredstev za nakup •rodja in rekviiitev. Vsi navedeni problemi zahtevajo nujnih ukre- pov, da bi v doglednem času izboljšali doseda- nje nezadovoljivo stanje v naši telesni vzgoji in športu. Vsa investicijska sredstva je treba eporabiti pri gradnjah tistih objektov, ki bodo služili šolam in organizacijam privatne inicia- tive. Ljudska mladina bo z novim letom orga- nizirala velike delovne akcije pri gradnjah raznih športnih objektov in to s skromnimi sredstvi, ki jih bo skupnost lahko odvajala v te namene. Te akcije se bodcr vršile po vsej državi — v mestih, industrijskih naseljih in vaseh. Delo pri gradnjah novih športnih ob- jektov bo mladino brez dvom^ tudi v večji meri iainferesiralo za šport in telesno vzgojo, ker bo želela te objekte tudi uporabljati. Problem kvalificiranega kadra za telesno vzgojo bodo morali zadovoljivo rešiti izvršni sveti republik. Da bo prišlo do koordinacije, sodelovanja in skupne politike med sedanjimi šolami in inšti- tuti, p* je neobhodno potrebno formirati nek državni organ, ki bi se naj ukvarjal z edin- stveno politiko šolanja kadrov, s planiranjem gradenj za telesno vzgoje in ipert in zaradi usmerjanja dela vseh organizacij na telesne vzgojo in šport. Organizacija Ljudske mladine je ■ rasprave na zadnjem plenumu dokazala, da prevzema nase veliko moralno odgovornost za izDoljšanje materialne baze in vzgojnega efekta v telesni vzgoji in športu. Prepričani smo lahke, da bodo rezultati tega razpravljanja in prevzete ob- veznosti pokazali tudi v območju celjskega okraja vidno izboljšanje. _Nogomet__ TOCA GOLOV V CELJU Rekordno je bilo število gledalcev v nedeljo na Glaziji. Sam ne vem, čemu so prišli v to- likšnem številu. Ali zaradi zadnjih neuspehov Kladivarja? Pa kaj bi ugibal. Razveseljivejša je ugotovitev, da že dolgo nisem videl tolikšnega števila zadovoljnih in srečnih obrazov, ki so prekipevali od veselja od takrat, ko se je pri- čela tresti mreža Mariborčanov, pa vse tja do 90 minute, ko je Marinček s sedmim golom za- ključil to uspešno tekmo. In še po zaključeni tekmi, ko se je množica razlila po celjskih ulicah, si slišal le komentarje o >čudežnem< rezultatu. Tudi v Ljubljano sem moral kar tri- krat sporočiti redakciji Poleta doseženi rezultat, v katerega pač nihče ni veroval. Na eni strani prekipevajoče veselje Celjanov, v nasprotnem taboru, ki je bil zastopan s številnimi ljubitelji iz Maribora, pa potrtost do skrajnosti. Tako vesela pesem klopotcev-ragljic, ki so jih naj- bolj navdušeni navijaîSi prinesli s seboj iz Ma- ribora in ki nas spominja na prelepo jesen, na trgatev itd., je utihnila že kar v prvih minutah igre. Kladivar je namreč tokrat zaigral v ve- likem stilu in je krenil takoj v napad. Nepre- stano je bombardiral vrata Železničarja in vra- tar gostov je imel polne roke dela. Včasih se mu je Sreča nasmejala, da je žogo ujel, kar v prvih minutah igre se je celo dvakrat odbila od prečke (Marinček je obakrat le za malenkost previsoko usmeril žogo v vrata), dokler je ni slednjič Marinček poslal v mrežo — 1 : O z« Kla» divarja. Kdo je tedaj pomislil, da jo bo moral Fišer še kar šestkrat pobrati iz mreže! In ven- dar je domačim uspevalo skoraj vse. S hitrim tempom, odkrivanjem, menjavanjem mest, točnim podajanjem in preciznim streljanjem so povsem zmedli nasprotnika, da skoraj ni prišel >do sape<. Za Marinčkom je bil na vrsti Rojnik, ki je bil hitrejši od srednjega krilca, nato je pre- igral še vratarja in poslal žogo v prazna vrata — 2:0. Tik pred zaključkom polčasa je Piki zvabil vratarja nekoliko predaleč iz gola, žogo je podal prostemu Kokotcu, ta pa brez okleva- nja v gol — 3:0. V drugem polčasu je Kladivar nekoliko po- pustil. Izgledalo je, da bo končno le pričel Železničar s svojo ofenzivo. Sicer je bilo vmes nekaj razburljivih dogodkov, več pri vratih Železničarja kot pri Kladivarju. Končno se je po 27 minutah igre zopet odprlo in finiš je bil silovit. Napadalci so uprizarjali napad za na- padom. Kombinacije so bile res dovršene in žoga je šla precizno z noge na nogo, dokler se slednjič ni znašla v mreži. Nosilec vseh akcij je bil neumorni Piki, ki je bil daleč najboljši fintanje je bilo dovršeno in pravi užitek še za tako razvajenega nogometnega gledalca. Vedno je našel prazno mesto, kamor je poslal upo- rabne žoge soigralcem, da so jo končno usmerili v vrata. Zadnjih 15 minut se je kar štirikrat silovita potresla mreža. Najprej je zopet Rojnik bil hitrejši od Brajdiča, nato je Marinček bil uspešen s silovitim volej udarcem, za njim je Rojnik zaključil lepo kombinacijo napada s strelom iz obrata in končno je zopet Marinček še enkrat zadel v črno ter s tem zapečatil ka- tastrofo Železničarja. Rezultat 7:0 (3:0) nam marsikaj pove. To je bila tekma dveh neenakih nasprotnikov. Kladivar je povsem nadigral svoje goste. Železničar pa je predstavljal razbito četo. Kljub visoki zmagi je Kladivar še vedno na zadnjem mestu. Situacija pa ni več tako >ža- lostna< in še so izgledi, da si Celjani opomorejo. Ce v preostalih dveh srečanjih ne bo sreče, saj sta na vrsti dva težka nasprotnika — Split v Splitu in Reka v Celju — pa bo v spomladan- skem delu v H srečanjih še dovolj prilike, da si vidno izboljšajo položaj na lestvici. Treba bo le ponoviti takšno igro, kot so jo pokazali v nedeljo in brez dvoma potem ne more biti bo- jazni za odhod v nižjo skupino tekmovanja. RUDAR IN KOVINAR - OBA PORAŽENA V osmem kolu naša dva zastopnika nista osvo- jila točk. Velenjski Rudar je bil težak boj т Lendavi proti Naftj, kjer je tesno podlegel s 4:5 (1:3). VelenјсапГ so se znašli šele v drugem polčasu, ko je Nafta vodila že s 4:1 in so v silovitem finišu uspeli zmanjšati razliko na 4:5. objava VSEM DAVČNIM ZAVEZANCEM - OBRTNIKOM KATERIM SE BO DOHODNINA ODMERILA NA PODLAGI PAVŠALNE DAVČNE OSNOVE Na pcxllagi določil 78. člena uiredte o doliodnmi (Ur. list FLRJ št. 56/53) sporočamo vsem tistim obrtni- kom privatnega sektorja katerim ee bo odmerila do- hodnina po pavšalni osnovi, da je razgrnjen razpored y javni vpogled na posebni oglasni deski poleg sobe štev. 75. in sicer od 15. novembra do zaključno 1. de- cembra 1954'. Vpogled na predlog odmere je možen v&ak dan od 7. do 12. ure dopoldne. Uprava za dohodke Ljudskega odbora mestne občine Celje kaj so videli celjski šoferji v inozemstnu Četrtega dne rano Mjutraj $edemo » avtobus, ki nam ga je poslala tovarna Sayet-Daimler-Puch, da nas popelje v njene obrate v Thonsdorf. Tudi tukaj so nas precej vljudno sprejeli ter тихт v spremstvu glavnega inženirjo in ene- ga mojstra razkazali vse tovarne, kjer izdelujejo svetovno znane motocikle znamke »Puch«. Imenovana tovarna pa ima še dva velika obrata, auíomobilskin, »Steyer-Doimlerc te nahaja ob zgor- njem Podonavju, obrat, kjer izdelujejo dvokolesa, pa v predmestju Graza, lo- čeno od obrata za motocikle. Tovarna »Steyer-Daimler-Puch* kot celota z vsemi obrati zaposluje okrog 13.000 de- lavcev. Iz ruševin od leta 1945 so do danes postavili popolnoma novo tovar- no, ki je na najbolj moderen način urejena in opremljena z nekaj tisoč tehnično najboljšimi obdelovalnimi stroji za vse načine dela. V imenovoni tovarni izdelujejo vse doma in so od- visni od uvoza le za dobavo pločevine,, raznih kovin in gum. Proizvodnja je urejena na tekoči trak, ki je višek teh- nike in iznajdljivosti. Pravzaprav lahk^ fiodiš ob njem in kar vidno ti mečejo »Puche 125, RL 175, SV 175, SVS 250, SGS ali 250 TF« s tekočega traka. Dnevna proizvodnja znaša okoli 12$ komadov, mesečno pa okoli 3000 raznih zgoraj navedenih tipov. Tovarna izde- luje še razen redne proizvodnje tudi motocikle po želji naročnikov. Ima tudi tri svoje stalne vozače, ki se udeležu- jejo vseh mednarodnih dirk in so si d* lanskega leta priborili že 1230 zlatih, 220 srebrnih, 115 bronastih medalj. 4 OSK in 200 prehodnih pokalov. Morali smo si priznati, da nov izde- lek Pucha res osvaja svetovna tržišča, saj kljub povečani proizvodnji v pri- merjavi z letom 1937 tovarna ne more sproti izpolnjevati vseh naročil, ki jih sprejema iz vseh strani sveta. Malo pred vhodom v tovarno so se- zidali stanovanjski blok za 62 družin z v NAMIZNOTENIŠKIH IGRALCEV Namiznotenišk* sekcija pri DSD >Svobod*c т Celju je šele na začetku svoje poti. Poleg red- nih treningov, ki so vedno polnoštevilno obiska- ni, je sekcijsko vodstvo preteklo nedeljo pri- pravilo odprto klubsko prvenstvo, ki je bile glede na udeležbo pravzaprav neoficielno prven- stvo Celja. V tekmovanju posameznikov je na- stopilo kar 55 igralcev, kar je za začetek iz- redno lepo število. Zadovoljila pa ni samo ude- ležba, marveč tudi kvaliteta, zlasti pri mladincih. Do veljave so prišli doslej neznani igralci, ki jim že rutinirani tekmovalci niso predstavljali kdo ve kake ovire. To velja zlasti za malega Jazbeca, pa tudi Hočevar in Hauber sta poleg Založnika in Hrastnika pokazala dosti znanja. Med člani so še vedno igralci številka 1 tisti, ki so pravzaprav že pred leti končali s siste- matičnimi treningi in jim ping-pong več ali manj pomeni le zabavno udejstvovanje na >star« lcta<. Tako sta se v finalu znova srečala Coh in M. Božič. Pri ženskah je ugodno presenetila Meškova, ki je z lahkoto v finalni igri opravila z Rebevškovo. V posameznih disciplinah so bili doseženi na- slednji rezultati: MLADINCI — polfinale: Jazbec : Hauber 2:0. Založnik : Hrastnik 2:0; finale: Jazbec : Založnik 2:0. V tolažilni skupini je zmagal Umnik pred Koštomajeni, Finkom in Dečmanom. ČLANICE — pollinale: Rebevšck : Hartman 2:0, Meško : Kolenc 2:0; finale: Meško : Rebev- šek 2:0. V tolažilni skupini je bila najuspešnejša Lebnova, naslednji mesti pa sta zasedli Vebrova in Vida Alegro. CLAM — èetrtîinale: Coh : Butinar 2:0, Bovha : Jazbec 2:0, Rebev.šek L. : Hrastnik 2:0, Božič M. : Končan 2:0; polfinale: Coh : Bovha 2:1, Božič : Rebevšek 2:0; finale: Božič : Coh 2:1. V tolažilni skupini članov je zmagal Morn pred Vrbančičem, Lebnom in Hočevarjem. MOŠKE DVOJICE — polfinale: Božič-Rebev- šek : Ulaga - Božičnik 2:0, Rehar - Vrbančič : Hrastnik - Belej 2:0; finale: Božič - Rebevšek : "Rehar-Vrbančič 2:1. Smučanje V NEDELJO - SLALOM »NA SUHEM« Smučarsko drušjvo Celje prireja v nedeljo, 14. t. m. na smučiščih pod Tovstom ob 10. uri zanimivo tekmovanje kot predpripravo za smu- čarsko sezono — tekmovanje v slalomu >na su- hem«. Tako kot v zimskem času bo treba tudi v nedeljo premagat^ progo, popejauo z vratci, v dolžini dobrih 5Qb'm za člane, za članice pa približno 300 m.' Za mladince in pionirje bo proga še krajša, ^sekakor časi ne bodo tako dobri, ker v čevljih in brez smuči človek ni tako hiter kot v snegu. Kljub temu pa zahteva to tekmovanje precejšnjo mero kondicije in spretnosti, zato ga tudi uvajajo kot novost pred zimsko sezono v vseh smučarskih društvih in klubih. Celjski organizatorji tega slaloma so predpisali tekmovalcem kompletno smučarsko opremo — seveda brez smuči! Čevlji, smučarska obleka in palice pa morajo biti sestavni del vsakogar, ki bo nastopil na tem tekmovanju. Prireditelj pričakuje množično udeležbo iz Celja in vseh bližnjih krajev celjskega in šoštanjske- ga okraja na tej prvi smučarski prireditvi т novi sezoni. d LETNI PREGLED PO DRUSTVIH so v nedeljo, dne 7, t. m. izvršili gasilci celjskega sektorja. Komisije so. razen v dveh primerih iлdustrijskih gasilskih druátev, naále poslovanje in operativno delo v vzornem redu. - * OBJAVE iN OGLASI RAZPIS Kazpiinjeme meito konorernef* račnaovedje *« itiriurno dnevno zaposlitev. Prošnje je n*- sloviti n* Mestni >4r*vBtveni dom, Celje, Vodni- kov« nlie* 1. KONCERTI Sepranietk« Cvetka Sončkov* in baritonist Du- šan Popovič it* prejela letos na mednarodnem tekmovanja prvo nagrado. V Celju koncertirat* ▼ eredo, 17. novembra ob 21. nri v Narodnem domo. Prodaj* vitopnic je т GUsbeni ioli. RADIO CELJE т*1*тп* 4elžin* IN metrov *Ii 15M KHi (prenos iz Liublj*ne in dom*č* poročila) PREGLED VAŽNEJŠIH ODDAJ Nedelja, 14. novembrn: 13,M Celjske novice 15,N Zelje yoelniniccv ii Celj* 13,3t želeli Kte — posluš*jte! 15,15 Lahk* glasba 15,3« Po naši lepi deželi ift.N >Nezn*ni t*lenti€ (ј*тпв nagradne tekmovnnje) 17,M V plesnem ritmn > 17,3» Radijska ifr« (ропотИет) Í8,M Promenadni koncert 19,N R*dijski dnevnik 19,3t Z*b*vna flasba, vmes rekUm« Ponedeljek, 15. novembr*: !*,#• Celjske novice Ift.it Obj*vc, reklame in želje ii Celja li,3« Želeli ste — poslušajte! 17,!• V ivetn opernih melodij 18,01 Radijsk* univerz* 18,15 Igrajo veliki zabavni orkeetri 18,3i Zdravstveni nasveti 19,3« Z*b*vn* glasba Torek, Ifc. novembra: Í6,M Celjske novice li.lHI Objave, reklame in želje iz Celj* U,3I Želeli ste — poslnšajte! 18,e* Kulturni pregled 18,1« KUD iz Dobrne poje nmetne in narodne pesmi 18,3t âportni tednik Í9,M Radijski dnevnik Sreda, 17. novembra: 16,00 Celjske novice lt,ie Objave, reklame in želje iz Celja U,3* Želeli ste — poslušajte! 17,00 Poročil« 18,00 Ljudje med seboj 18,15 Glasbeni mozaik 18,50 Mednarodna radijska univerz« 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame Četrtek, 18. novembra: 16,00 Celjske novice 16,10 Objave, reklame in želje iz Celj* 16,30 Želeli ste — poslušajte! 17,10 Popoldanski simfonični koncert 18,00 Okno v svet 18,50 Modni kotiček 18,40 Narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor 19,00 Radijski dnevnik Petek, 19. novembre: 16,00 Celjske novice 16,10 Objave, reklame in želje 16,50 Želeli ste — poslušajte! 17,10 Popoldanski simloničiii koncert 18,00 Družinski pogovori 18,10 Madrigale poje Ljubljanski komorni zbor 18,50 Iz kolektivov za kolektive 18,45 15 minut z Avgustom Stankom 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame Sobota, 20. novembra: 16,00 Celjske novice 16,10 Objave, reklame in želje iz Celja 16,30 Želeli ste — poslušajte! 17,10 Glasbene uganke 18,00 Jezikovni pogovori . 18,15 Otroške pesmi na besedilo Lojzeta Beltrama 18,30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18,40 Igra tamburn-ški orkester pod vodstvom Matka Šijakoviča 19,00 Radijski dnevnik 19,00 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Poslušalce opozarjamo, da sprejema naročila za želje vratar Ljudskega odbora mestne občine Celje, Gregorčičeva ulica 5, vsak dan od 7. do 14. ure. RAZGLAS Na območju LO MO Celje ter т bližnji okolici se je pojavila nalezljiva kokošja bolezen >ko- košja kuga«, ki je vsem rejcem kokoši dobro poznana kot neozdravljiva ter v kratkem času povzroči pogin kokoši okuženega dvorišča. Ker se bolezen hitro širi, je dolžnost vsakega reje«, da prijavi vsak primer obolenja kokošje kuge. Kdor ne bi prijavil kužne bolezni, bo kaznovan na podlagi Zakona o varstvu živine pred žival- skimi kužnimi boleznimi (člen 72) z denarn» kaznijo 10.000 din. Pozivamo vse rejce, da se takoj prijavijo z* cepljenje kokoši pri mestnem veterinarju т mestni klavnici oziroma na LO MO Celje т soki itev. 11, oddelek za kmetijstvo. Iz Tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve PRODAM šivalni stroj znamke Singer z okroglim čoluičkom, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM parcelo na Ljubljanski cesti. Infor- macije v gostilni Širše. PRODAM sobno peč, štedilnik in police. NasloT v upravi lista. PRODAM dobro ohranjene r«zno pohištvo. — Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM novo dvostanovanjsko kii» z lastnim vodovodom in električno napeljavo, 30 minut od Celja. Cena 1,600.000 din. Zimšek Anton, Celje, Mariborska cesta 22. PROÜA.V1 skoraj nov plinski štedilnik s pečico in kuhinjsko pohištvo v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM etažno stanovanje. Celje, Cest* na ISCEM VrAZNO SOBO. Pomagam v gospodinj- stvu v dopoldanskih urah. Naslov v upravi. ISCEM takoj zdravo, suho, pe možnosti oprens- Ijeno sobo v pritličju (visokem pritličju) z vs» oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod >Soliden<. ŠIVILJA ISCE SLUŽBO. Naslov v upravi lista. SPREJMEM MESTO TRGOVSKEGA VAJENCA. Naslov v upravi lista. ISCEMO KNJIGOVODJO za honorarno zaposli- tev. Nastop takoj. Državno podjetje Šivalnic*, Celje Razlagova ulica 8. SPREJMEM VAJENCA ZA ČEVLJARSKO STRO- KO. Čevljar Zupane, Store. SLU2BO ISCE kjerkoli absolventka 6 razredov gimnazije. Naslov т upravi lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 14. 11. 1954: dr. Sevšek Maks, Celje, Ljubljanska cest* 36. H 1 W O KINO UNION, CELJE Od 1. do 19. 11. 1954: >V VRTINCU« — ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18. uri, ob nedeljah ob 14. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 9. do 14. 11. 1934: >KALNE VODE« — argentinski film Predstave dnevno ob 18,13 in 20,15, ob ncdeljak ob 16,15, 18,15 in 20,15. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljub- ljene mame MARIJE BLAGOTINSEK roj. Regoršek izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ji pomagali v njeni bolezni, ji lajšali trpljenje, jo z venci in cvetjem pri pogrebu počastili, zapeli žalostinke ter kakorkoli lajšali našo neizmerno bol in nam izražali sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni primariju dr. Jožetu Flajsu ter ostalemu zdrav- niškemu in strežnemu osebju internega oddelka celjske bolnišnice. Žalujoči družini Blagotinšek, MasJo in sorodstvo.