221 tttlfOH.
Cm M vtaai]0v.
HBLICtt
»Stovcsaki Narod* veha
t Ljubljani na dem dostavljen
relo leto......K 24 —
pol leta........ 12*—
četrt leta.......a 6r—
inesec........2 —
-2
v «mlN prejenai:
cek> leto......K 22" —
pol leta........ 11 —
četrt leta........ 5 50
.......1
Dcpisi naj se fraakJnjo. Rotosiat tc ne vračajo uredništvo: luilotl a lic a it J, [\ pr ihJju kvul.
lnscrati  veljajo   peten Močna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 \ ir   za trikrat aJi večkrat po 10 v m  Pri večjih insercijah po dogovoru. I pravniku u naj s><* p« m ha jo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je ^tiininistrativne stvari
Na
na naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ■
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........13
četrt leta........6 50
na mesec.......»   2 30
za Nemčijo:
celo leto.......K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30"
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka Vsravnist vo: Kaaflova sllca šL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefan št SS
Pozdrav 5l3iansklRi
jasi DIH!
14- in 15. avgusta bodo zbrani v
? a*i slovenski metropoli, v na»i beli
Ljubljani, najboljši slovanski delavci a polju človekoljubja in na polju arodnega gospodarstva. Zbrali ae .xk>. da ae medsebojno spoznajo in
•!a začrtajo poti, po katerih ae more -r >no pomagati bližnjiku v nevar-• «ti. katera mn preti od raznih na-
• avnih pojavov — obenem pa, da za-rtajo poti. no katerih se more usne^-
-viirj narodom v ue varnosti, katera m   preti od narodneira sovražnika. V Ljubljani obhaja te dni svojo ' »letnico »Ljubljansko gasilno in re-^ val no društvo«. Celih štirideset let - luje torej to Njegovi ćlani ne arnoati. kadar preti in grozi >rosna   roka   neukrotljivim tlaaaen irnih sil življenju in imetju bližnji-vemu. Člani tega idealnega «lru-va ne poznajo ae sovraštva, ne za-- isti — temveč edinole ono nesebično i jabezen do svojega bližnjika. kateri podrejajo celo lastno življenje. Dobro se zavedajo najvišje človeške dolžnosti, ki veleva: pomagaj svejeanu blii-•jiku. kadar je v nfvarno*ti!   In če bi kdo dane« prebiral žalostno zaro-vino nesree in r>►-zarod našega stol-iega mesta Ljubljane. te«iaj bi videl z   zlatimi črkami mož. ki so kot člani ^ isilnega   in   reševalneira društva« r-z strahu, navdani le z nesebično ubežni jo do svojega bližnjika. tvegali celo svoje življenje, kadar so videli svojetra bližnjika v nevarnosti. Ta zgodovina govori o velikih požarih, o velikem no;resu in drugih ne--rečah in nezgodah.     In kdo je bil prvi, ki je spoznal svojo veliko «kdž-nost do svojega, v ajajočega soeloveka — janskega   gasilnega in rušiva«. Ko so divji plameni nožici i in uničevali imetje tega ali one-.1 ljubi ju nekega meščana, ao prihi-••*li naši vrli oe^jegasci ter reševali rnetje, pa tudi življenje ljubljanskih r rehivaleev—   In ko so nepoznane f men tame sile z divjo močjo prerasle in razdejale naš** cvetoče me-so bili zopet vrli člani tega dm-•\a. ki so noč in dan. brez preneha-
nja, naaaaagali prebivalstvu ljubljanskemu, ki j«' od strahu ohu|tovalo, ko — » -r- j i m nad glavo |h»dirale hiše in strehe. In inarsikak član tega društva je žrtv.vH svoje zdravje, svoje življenje, ko jV pomagal svojemu tr-l»ečemu sohratu In t»*m bodi ob dne-tega znamenitega jubileja |*»sve cen na* >{»oinin . . . Padli «s> kot bojevniki v 1* 1 j***r elementarne moči. v boju, katerega jim ni nanovc-» \ '■ * v ra>t vo rio last ega brata, do >otrpunu» <1" > »loveka. temveč v boju, katerega je napovedovala lju-do trpečega aobrata. Naše pri-pa tudi tistim, ki že leta in le-
humani-
; < ij u. k rt v .i.)'"" M aj %m in svoje zdravje, ki tvegajo tudi svoje življenje za svojega bližnjika.
V teh dneh. k«» >\a\ i v naši beli Ljubljani človekoljubje — tista naj-.-4  . k; : rai i :    Ljubi - • — evoj jubilej, pri hite ▼ to metropolo od slovan-era na od slovanskega jujra bratje, brat je. ki aa> posvetili avo-
ki ao ai ki hodijo mn istim praporjem, na katerem ae blesti Sjeklo: Ljubi svojega bližnjika!« C1ayvseWlju'»r)<«»t U. /družila te dni tisoče in tisoč** neustrašeaia. po-vovalnih slovanski it Zbrali
da izpopolnijo, one ne m pa. SM at za/-rt a jo smer. v kateri Ki «*» moglo njihovo i-|ovekoljubno delovanje še iti v prid človeštva. Duša sloje idealna, asna slovansko ne pozna -ovraštva. In ee brulo v teh dnevih zbrani *>k>\ • ..i jr^sile-. tedaj — ho to zgodilo zaradi teara. ker je hote! naš skupni narodni sovražnik izbrati celo najvišjo mi«el. misel člo-vekolnabia t aanaie aaaščmt politične
do na-niV::i. k;i.i*: naše slovansko sree pozna \ m*-»■••"•i •amo trpečega sr»e!oveka. Mi mu po-Tnaganio kot človeku in naj b»» not. m Nemee. J^th ah Slovan.
To zborovanje slovanskih gasilcev naj pr»kaže kulturni K\r« «la slovanski narodi niso barbarski narodi, temveč kulturni, ki znajo na dostojen r;.< in vjK.«;tevati svojo zviše-no nalogo, katero jim narek • Iju-do b] n jika T- /t- \ anje OaWrasjokih gasilcev naj pa t H po-\ k-:io ognmino. ^atn tojno, nrganizovano armado imajo avstrij-
ski slovanski narodi, ki gre v l>oj za ^\'»j**g^ bližnjika, kadar mu preti nevarnost  neizprosnih elemntarnih sil.
To<la ž«.I !»••/.♦, imamo tudi ljudi, da, »»I«- narode, ki noeejo priznavati, du imamo n i Slovani prn\ i^lo pra-vieo do življenja kakor oni sami, da tudi \ naših srcih plamti ljubezen do bližnjika.
In ned\omtm je najvišja in najsvetejša ljubezen — ljubezen do matere, ki nam je dala življenje. Ti naši narodni sovražniki, predv^m Nem-*-i, nas pa hotVjo odtrgati <m! nase matrre. iztrgati nam hočejo iz sre ljtil>ez»'n iln naših mater ter nas njim odtujiti. Vzeti nam hoetjo na^ materinski jezik, da ne bomo mogli razumeti svoje stare matere, laniv noan priiHiveduje i m »\ i-^t o naši slavni zgodovini, veepiti nam horejo sovraštvo o-» lastnega oeeta. do lastne ii.aT.-r»-. do lastnih bratos in .t. In ee ne gre zlejia. mora iti s silo. .Jemljejo iti i:i grudo, katero je oral se aaaš one, naš ded. Jemljejo nam kruh. s katerim    naj   preživljamo >elw   in svojo
Mogoeno m' j>» organiziral nas narodni nasprotnik. Ogromni nemški kapital, ki je iztisnjen iz žuljev slo-\ -Kih ilelavcev, je stopil na čelu ne ruske » asjajj \ n«- gos|Hniar-ke politike. Xemški kapital je zasužnjil - •* «nV in ^lotisočf" slnvauskili d«*-laveev. ne:e-k\ eleindustrija ?e mila delo tisoeeni in tis<-»eem >|o\.-t.-ski;» obrtnikov, nemška trgovina se je polastila najlepših tržiš«'*. Slovanski naroiii morajo obrestovati in sicer z visokimi obresinii nemški kapital. Poglej;:m v na—1 slovanske kraje. Vedno bolj vstajaj* \ i<u>ki tovarniški dimniki, ki nznanjujejo proti nebu. da je nemški kapital zopet I isuznil ti-oee slovanskih delavcev. \ » dno bolj razteza Nemec svoje grabežljive r k po -|o\ an>ki'tii ozen>lju. Slovanski Kal kan je danes najls>Ijše odj za nemške produkte T«>-
d j ne -amo trgovina in industrija, tudi nas kmet je odvwn predvsem od Qfssšhfga kapitala Trgovci, ki oflktifmjejo kmetu njihove pridelke, einoma N»■•• < i. Tako je \ naše na dno go^(MMi;ir^t \ «> odvisno več ali manj od nemškega kapitala. Nemški kapital je pa pionir nemške eks-pa .ne pojitike, pionir germani-zacije.
'* vuo. »oda vendar smo /ačeli •     a sati ra zim re. \  katerih -e na-
hajamo in katere sino ravnokar opisali. In povsinl |>o slovanskih deže-/ah je zapihal svež veter. Slovanski narodi se hoeejo osvol>oditi iz verig nemškega kapitala, osamosvojiti se hoe-jo ter ustvariti svojo lastno, neodvisno industrijo in trgovino, s po-moejo katere si hoeej<> zopet izvoje-vati on«* trge. ki so naši. slovanski in katerih *-o se Nemci vsled naše brezbrižnosti jKdastili. Ta pns-e- osamosvojitve slovanskih narodov ne traja še doliro. vendar pa smeaio že danes priznati, da je ta pri"K*es obrodil že !epe sidove. Ce pogledamo žilavi in ener2"ieni e#»ški narfxl. tedaj vidimo, kaj pren matično organizo-
vano gospo<iarsko delo. Češki narod je danes na avstrijskem gospodarskem polju faktor, s katerim mora fio|N)lnomn resno računati nemško narodno gosjsotlarstvo. Češki kapital, ki se je v zadnjem desetletju naravnost neverjetno konsolidira! in organiziral, je postal dandanes nevaren konkurent nemškemu kapitalu. Toda tudi mi Slovenei imamo že pre-eej lepih gospodarskih uspehov. C<* I ogledamo naša mesta, v katerih je prej gospodaril nemški trgovec iu nemški obrtnik, tedaj vidimo, kako lepo napredujemo v gospodarski «-mancipaciji. Toda navzlic temu pa ne ilfM'itamo takih uspehov, kakršne bi morah spričo našega števila in spričo našega kapitala.
Avstrijski slovanski narodi se bodo le takrat popolnoma uspešno borili zoper nemški kapital, kadar hod o vsi avstrijski slovanski narodi enotno organizovani. kadar bodo združili vse svoje moči in tako torej z združenimi močmi $li v boj zoper nemško gospodarsko hegemonijo, ki pa povzroča tudi politično premoč nemškega naroda v Avstriji.
To dejstvo so spoznali vsi naši orači na narodno - gospodarskem po-i.;u. In ko so pred leti ustanovili na Dunaju slov. narodno - gospodarsko društvo, tedaj so si postavili za nalogo, na skupnem temelju organizirati narodno - gospodarstvo avstrijskih Slovanov. Letos — jutri in pojutrišnjem se naj začne v naši beli Ljubljani izvrševati ta lepa naloga, ki ima namen gospodarsko stanje avstrijskih slovanskih narodov zbolj-šati, povzdigniti. Avstrijski slovanski narodi naj se na tem slovanskem narodno - gospodarskem shodu, ki se ima vršiti 14. in 15. t. m., spoznajo, spoznajo naj pravo stanje, v katerem se nahaja naš obrtnik,   trgovec in
poljedelec. In ko se bomo enkrat spoznali ter videli posamezne vrzeli,ki se nahajajo v gospodarskih organizacijah posameznih slovanskih narodov, tedaj nam bo lahko ustvariti splošno gospodarsko organizacijo vseh slovanskih narodov avstrijskih, ki naj svoje niti raz p reže tudi v poslednjo slovansko vas. Pri tem važnem gospodarskem delu, ki ne more takoj roditi ogromnih sadov, pa ne smemo biti malodušni, pa tudi ne strankarski, ne smemo sprejemati ludeževih darov od svojih narodnih nasprotnikov, kakor se to. žali nože, kaj rado dogaja v političnem boju, v katerem gre za osebne koristi ne-katernikov. Lju1>ezen do svojega naroda, do svoje rodne grude moramo višje ceniti nego osebne, strankarske koristi. Imamo ljudi, ki iz sebičnosti, iz sovraštva do svojega političnega nasprotnika pozabijo, da so sinovi slovenskega naroda. Lastni jaz jim je več nego korist naroda. Žalostno je, da hočejo taki ljudje igrati osrečeval ce naroda. Toda pride čas. ko bodo taki ljudje izginili. Ravno isto ljudstvo, ki jim je vsled svoje zaslepljenosti zaupalo, jih bo vrglo... V resnih časih bomo zborovali. Po Avstriji razsajajo najhujši politični boji, pa tudi po naših slovenskih deželah bojujemo najhujši boj. Vsled tega se moramo zavedati resnosti č-asa in razmer, v katerih se nahajamo. Kar je mož. katerim je napredek slovenskega naroda na srcu. naj pridejo orat ledino, ki je pri nas še skoraj neizorana. Krepi naj nas zavest, da pri tem delu nismo sami, temveč imamo sodelavce iz vseh slovanskih dežel.
Pozdravljeni torej Vi vsi, bratje Slovani, ki ste prihiteli v Ljubljano, da se očvrstite in organizirate v delu za človekoljubno delo — pozdravljeni tudi Vi. bratje s slovanskega severa in juga, ki hočete postaviti temelj skupni slovanski gospodarski organizaciji, ob kateri se >H>do razbili vsi poskusi našega nenasitnega narodnega nasprotnika. Slovenski narod Vas sprejme z odprtini i rokami, sprejme Vas kot rešitelje. Poglejte lego naših lepih slov. dežel, poglejte naše Jadransko morje — iu spoznati morate, da so ravno naše južne slovanske dežele tiste, kjer bo* odločilna bitka med avstrijskimi Slovani in Nemci in kjer moramo torej koncentrirati svoje moči.
LISTEK.
ttfutnl Jo&ob.
Hladnosrčnemu.   treznemu, ni-
oli gi njenem u in nikoli sočntnenan 'akobu so ae oči inaoUiIe. To pn ae
* tako zgodilo:
I z prehajal se je pod kostanji in :rišla mu je nasproti mlada in i astra oj je ni »poznal, ali ko ji je pogledal natanko v lire.   ae je ves zavodi L
Kaj ti si. Anks? Moj Bog!* Pet sli šest let je ni videl, na ae iu je zdelo, da se je bila postarala 'z. petnajst let. Se napol otrok je bi-ko jo >- poznal: lepa, vesela in -a.kakor snaa solnčni žarek: Zares
* akor sol nemi žarek : kdor jo je pogle-'lal. w je nasmehnil, toplo in sladko
tu je seglo r sree. Zdaj je Kilo dvoje riailak zares ob njenih   ustnicah in v jene oči ao bile udrte.
Sedla sta na klop. On je govoril vremenu,   ona   je risala s solneni-koan   brazde v pesek.   Naposled je zkliknil Jakob, da bi odpahnil se~ aiipljivost. ki je bila med njima. »Tako sem srečen, tako oavobo-
* n. da bi rad gledal same aotarne okrase, take obraze, kakor je bi i tvoj
- Minj leti!   Zdaj j.  *esnsj H i jem in verjemi, da mi je hudo!«
Njene oči s,, k«* zalile, ustnice so se ji narahlo >tn-de t braz otroka, ki ga je sram.   da bi se razjokal na
ce*ti.
»Nikoli nisem mislila, da je mogoče tako ravnati ... še Bdaj ne verjamem, da je mogoče! C*e je res. da s,, vsj ljudje tako ustvarjeni . . . gorje • Saj vi s, kako
«*mo bili mladi in ve-*di; nismo vedeli, kaj je zlo in greh. kaj hinavstvo in pr*-vara . . . Tako je prišel in hi je /♦I mojo rnladoM. utrgal jo je k oVor jabolko a veje in je šel . . Pet let v sem 1 jo zakopanih . . - spomin grize v sre u. da bi to sree vpilo od sramu in žalofrfi . . .«
Pripovedovala mn je prav navadno zarodho. tisto naivno in genlji-v r, novelo. kakor jih pišejo petošol-ei in kakor jih vračajo uredniki z '•pazko: »Star* -tvar. obrabljena snov!« . . . Priasl je, aligsl je jaks4-ko in je šel; to je teh povesti vsebina ia misel.
In vse je bilo po starem, po vrsti m i »o redu.kakor ae spodobi. Mlad in lep človek je bil, vesel, prijazen, ljubezniv, ohlagndarjen z vsemi čed-rostn i. ki si jih sanja srce. Objemal je a trepetajočimi rokami, poljubljat ie i latisnjenimi očmi. prisega! je zvestobo na kolenih. Ob svetilki je vezla pisane prtiee. on pa je bral Hein^jeve enkr^nc verze . . podoba 7M odraslo mladino. Nato sta mialila r.a poroko in na svatbo . . . Nastopile
so liste noei. ki jih i»etošo|ei najraj-«, opisu... zalo ker so zelo ganljive. Mati m hči bdita do po/ne ure, izgovarjata ae o prihodnosti, malo se jokata in malo snujeta, ugibata o pe rilu, o (Hiročni obleki, o pohištvn, o dnevu fioroko. o vsem. kar je že tako blizu in se tako daleč, kakor smrt — pred i*.slednjim vzdihom človek ne ' erjame. da je smrt že v izbi; le nepo-koj je v njegovem sre u in čudno, ne-jasno pričakovanje . . . Ooločili so dan jM.roke. tudi uro in kraj. Nato pa je brala pismo, v katerem je bilo razloženo, da je svet neprijazen, trd in sovra/en. da nemila usoda trga najsvetejše vezi, da ostane v srcu večen spomin, da naj ga nikar ne preklinja v svoji čisti in nedolžni duši kajti ž i v ljenje da je brezobzirno in njegov ukaz neizprosen . . . skratka, i>o-ročil ne je bil natihem z drugo žensko, zato ker je imela za dvesto kron bogatejšo doto. Nato obup in solze in tako dalje, vse no starem . .
Ko je slišal Jakob to zgodbo, so >e mu oči zalile a solzami.
»Varaj vlačugo!« je pomislil. Varaj tisto, ki vara nama in veliko bo tvoje zaslužen je pred ljudmi. Ali ni ga ostndnejšega greha, nego lagati se otroku, zaupljivemu, neoskrunjenem u, ki veruje v vsako lepo besedo kakor v katekizem!«
In zaaelelo ae mu je, da bi stal pred njim tisti človek, trepetajoč, milosti
Ne milosti Judežu!«
Udaril bi ga s pestjo v obraz, na ravnost na tista ustna, ki so lagala zvestobo, ko so bila še topla od poljubov vlačuge.
Anka se je sklonila globoko in je risala v pesek profil moškega lica.
In vendar ga imam rada... in /mirom ga bom imela rada... do konca!«
Jakob si je grizel ustna in je rekel, kakor je bila rekla ona sama:
»Nikoli nisem mislil, da je mogoče tako ravnati ... še zdaj ne verjamem, da je mogoče'«
Ko sta se poslovila, so bile oči obema kalne in motne.
Tako se je zgodilo, da je hladno-srčni. trezni, nikoli ginjeni in nikoli sočutni Jakob pot oči l grenko solzo ...
Ali ko se je vračal pod kostanji proti domu in je sijala skozi vejevje večerna zarja na beli pesek, se je povrnila v njegovo srce vsa osvobojena sreča.
»Pet let suženjstva, pet let zaklenjen v eno samo izbo, priklenjen k enemu samemu človeka 1 Nič več, nikoli več! — O svoboda! Svet, pokati zdaj, kaj da ai in koliko da te je, zato da te objamem a tema močnima rokama!.. .«
Tako js premišljeval in vriskal v svoji
Na mizi je dobil pismo, ki se ja tako-le začelo:
»Dragi, od srca ljubljeni! Še /mirom dragi, še zmirom od srca ljubljeni! Ti sam veš, kako si mi vzel mojo mladost; utrgal si jo kakor jabolko z veje in si šel. Pet let v zemljo zakopanih — spomin grize v srcu, da bi to srce vpUo od srama in žalosti ... In vendar te imam rada, in zmirom te bom imela rada. do konca .. .«
Pismo mu je padlo iz roke na kolena.
»Pa sem si bil zaželel, da bi uda« lil tistega človeka v obraz, naravnost na lažnjiva ustna!« je pomislil...
Ivan Cankar.
v sotuo.
Piše dr. Ivan Lah. (Dalje.)
Zanimiv je t. zv. melijoraeijski oddelek, ki opozarja nase vse mimoidoče tako, da ga ni mogoče pregle-dati.Razne melijoracijske naprave so namreč izvršene na malem prostora tako vabljivo, da ai jih vsak temeljito Ogleda, posebno, kdor jih potrebuje. Kakor navadno vsaka razstava do konca ni gotova, tako je tudi v, Odesi as nekaj paviljonov v delu, pa ao kot reklama okorno
tfii&i všttm pm
flkaunUUUlauaeei A
sitincun
Koliko se Je zadnja leta arov o rilo o nekakem protežiranju Slovencev a strani primorskih sodnij. koli-krat se je poudarjalo, da ao sod nije na Primorju Sloveneasn v jezikovnem omira še najbolj pravične, mia dim juristom ae je celo svetovalo, naj le jrredo na Primorsko!
Iz vsega tega govoričenja in deloma pisave s strani časopisja je pa sledilo, da se je vsevprek primorske sodne razmere smatralo za pravo sveto deželo napram *odnim razmeram na Kranjskem in Štajerskem.Verjelo ae je vse slepo, ne da hi se kdo prej prepričal, kako stvari pravzaprav stoje.
Resnici na ljubo, še bolj pa dobri stvari v blagor, moramo konstatirati, da stvar ni taka. ne tako razveseljiva, ampak naravnost: razmere
na Primorju so za Slovence prav žalostne.
Evo vam v ilustracijo sodnih razmer, glavni primer, sodišče v Trstu.
V Trstu tedaj, kjer imamo okrajno, deželno in višje sodišče, potem pa se obrtno, trgovsko in pomorsko sodišče, si bo pač vsak po pravici mislil, da z ozirom na pereentualn*-razmerje Italijanov in Slovencev \ Trstu in Primorju, bo tudi sodno o>oh-je lako porazdeljeno. Kako bi se vsak zmoti i! Razmere so pač še hujše kot na Štajerskem!
Pa bodo dejali nekateri: Pred • i - limi leti pa pismo imeli ničesar, danes se pa vsaj deloma že slovensko rešuje!
Pač žalostno, da so se tedaj pu-«.       Slovenci tako jezikovno prezi-
-
»»sem reševanju, je pa naravnost zanič Ijivo za naš lepi slovenski jezik.
Ali mislite morda, da je to kakšna >lovenšeina?! Lahko rečem, da poznam slovenski jezik z v s** m i nje-govinmi dijalekti, ampak v tako *>tr-žaško sadno slovenščino« se pa človek kljub vsi svoji dobri volji ne more poglobiti. Le naj gre enkrat dragi i ttatelj poslušat v sodno raz pravno dvorano, kadar se obravnava slovensko«.
Ce zna kdo razvozi jat i. kakšen jezik (seveda slovanski!* govori nekateri svetnik, pa zasluži, da se ga proglasi za najboljšega filologa.
Ni to ne slovenski, ne hrvaški, niti ne pokvarjen tržaški dijalekt, sploh ni to niti kakšna vsaj bolj razširjena spakedranka. je pač to posebna lingua ščava« dotičnega gospoda italianissima.
Poslušati pa citati slovenske protokole, je pa naravnost za počV!
fblanski Zane. Boltatu Pene in ^ si Kočevarji se gredo lahko skrit s svojo leno slovenščino pred klasičnimi slovenskimi razpravami v Trstu.
Morila bo kdo temu oporekal. Kad verjamem, da se onemu, ki po-sl uša že leta in leta to kolobocijo.leta ze ne zdi tako čudna, ker se je je ae t ri vadi I. ampak človek, ki pozna h pot o slovenskega jezika in je oava-jen tudi slišati lepo slovenščino, ae pa naravnost alinei in s»- mora zgražati na« I takim m reva rjen jem svoje-ira materinega jezika.
T^i zakaj so takšne razmere!
Zato. ker ae nihče ne da dobi slovenščina zasluženo zato. ker z višjesodnih mest no gledajo na slovensko ljudstvo in i »rezi rajo slovenske prosilce.
K» r je bila v zadnjem ča«u po-treba po poznanju slovenščine vedno
stal ao se da
ti ljudje da je joj.
je airer
spode, toda kaj ae je storilo vence! Ali ae je anto par slov enakih ■eaauk
Kaj ae!
Stari lanki sodni vrgli na to »prokleto ae naučili loaaiti par ao odrinili 8lovence. m rev arijo danes naš
In danes!
Sodišče je naravnost preobloženo, potrebno slovenskih strank je toliko, da se skoro niti vseh odpravljati ne more. Ali mislite, da ae kdo zgane?
Nihče!
Italijanski svetniki sami tarnajo, koliko je posla, ampak rajši delajo vsak dan pozno v noč, kakor pa <la bi se tudi sami zavzeli za razširjenje Mrvila sodmjskih mest. ker se boje. da ne bi morda kakšno mesto vendarle moral zasesti »prokleti šča-vo«. Pojdite pogledat na okrajno, pojdite na deželno srnini jo, j>ovs«mI se stoka nad preobloženjem z delom in jiovsod so i a i no ssovenski oddelki najbolj obloženi, toda nikdo, ne višje-eodni, ne deželni predsednik se u« zgane, niti ne kdo drugi, ker bi se pač moralo kaj storiti za — šćave.
Pa si ae oglejmo takozvanoga - • uskega« sodnika. Revež se ukvarja s stranko, da se bog usmili, in če stranka le malo zna italijansko, .ili po nemško, bo raje ajavui ila m oasf ni jeziku, katerega sodnik v saj dobro razume, ii.ne« . oa m s tem pridobi tudi njegovo naklonjenost
Zato pa ni čuda, če se stranka .'<t ču t i i. ko končno res naleti aa kak-~- - _v. - ■ • • skega praktikanta al. pa avskultanta. da pra\i: K; i vi znate tudi slovensko?«
v eno! Ali ni prva in najvišja naloga državne uprave, da da narodu vsaj sodnike, ki ga sodijo v njegovem jeziku, ki poznajo njegovo dušo in ž njim tudi čutijo!
Sedaj pa poglejte se ubogega slovenskega praktikanta!
V}*> .c mora tolmačiti Lahom, ki s, t r trdijo,   da znajo ;o, slovenske obtožbe, razsodbe, raaliiaaja itd., poleg   tega mora -ati laške protokole, reševati laške vloge, potem pa še nemški dopisovati s c. kr. uradi. — Xe glede na to pa Lah te v a. da anajaj \s,ik S!>v«--razumeti in pisati tudi perfektno
No, proti temu bi sicer še nanaša r ne rekli, ko bi jih slavna sodna .     *    *       n.-igradi la Ampak. .-       ~       v enei d» ia. je naravnost
skandalozno.
8so vence predvsem preterirajo. • ez i    go tajaj  se jih pa vsaj toliko usmilijo, da jih pošljejo v pu-
■ - ■ r    I   T;. >ra>   ta i   ijr v kak-tmtm rovinjakem gnezdu premafije vati o svoji usodi.
Končno bi še šlo pošiljati Slovence v one kraje Istre, kjer bivajo Slovene;. toda pošiljati je med Hrvate, kjer jim vendar kolikor toliko dela hrvaščina težko« . ali pa celo m**d Italijane, j«- pa nerazumljivo.
Zato pač ai - uda. da Slovenci, fcatere j * »s11 jajo v dele italijansko-hrvaške I-tre i po več letih aodne služI »e iz ti j*- izstopajo! S tem je se-veain lep čas aauVat in asorda aaasogo i . . ene toda I > se za-nje zmeni ?!
mm krst ne!
Temu nasprotno se pa r ravnost i:> zaslišano favorizira Itah ne.
Italijanski praktikant, ki ne zna iie slovensko. n<* hrvaško, ampak to|«-e )e aa sila nemško, avan/ir.- hi-
tro ia as* je is
v Tr-
ik, an pa
ven*** toliko unr fraz
ko član, če že ne
del kov!
Nase ljudi pa, ki poanajo vse deželne jezike, se   pa pošilja v kakšno
zakotno gnezdo.
In nižje osobjel
Tu je istotako. Tu se šopirijo napihnjeni mazzinijaaei, ki komaj čakajo, da morejo slovenski stranki zabrusiti v obraz:   »Tu ne razumemo
ščavo!«
In kadar se »popoln uje jo mesta, se na Slovence niti ne ozira in tako je naraščaj vedno italijanski,   ki se
pa razlikuje od starejših uradnikov s tem. da je še bolj šovinističen.
Pa naj potemtakem še kdo trdi, da se Slovencem v Primorju godi pr*i\ na Kaj šele, da so le zanje sodne razmere dobre!
(V pojde tako naprej, kakor kaze sedaj, je |>ers|>ekt i va za nas prav žalostna.   Sicer b«»  tudi   za naprej
reševalo >l« »venski  morda se več k««t doslej, ampak kasna bo ta ul>og;< v ensčina '
Kaz\en tega pa, ali bo moglo imeti ljudstvo zaupanje v take sodnike, l> i niti njetfoveifa jezika dobro ne razumejo, kaj s. le z njim čutijo!!
V najkrajšem času bi moralo tudi pravosodno ministrstvo posvečati v pozornosti primorskemu nads. »«lis«-i; /a ra<ii zidave novega p« sloj« ih jii še poseltej radi ureditve neznosnih sedanjih razmer
Zato je pa tudi v interesu vse slo-venske javnosti. d;i s«- tudi ona malo bolj |h»briga za srnine razmere v Primorju in podreza poseUm. v tr-. isk'» sršen« <v i» gnezdo.
I>anašnje razmero se morajo spremeniti, ker sedanji sistem je očito naperjen proti Slovencem!
Mi moramo \ ^o odločnostjo zahtevati to, kar nam po v^j pravici tudi gre!
_ Dr. X.
uačrt novega bazenskega ;akona.
Dr. Alojzij K o k a 1 j. XIX. Izsiljevanje *n rop.
V svojem 26. poglavju obravnava nart skupaj kana i vi dejanji izsilo-vanja in ropa. To se nam zdi ui»icet no, ker imata izsilovanje in ron precej sličnih avojstev.
Kaznivo dejanje izsilovaaja je pa podano tedaj, ako kdo v to >vrho, da bi sebi ali komu drugemu naklonil neupravičen dobiček, prisili svoji) žrtev h kakemu dejanju, trpenju ah opustitvi t»m    potom, da    dela silo
ji zrtv i ali pa kaki blizu .roječi s.», j ako ji grozi s protizakonito -kodo na telesu, prostosti ali imetju, z napadom na njeno enst. s kazensko ovadbo ali z odkritjem take skrivnosti, katere objava jo sposobna iz-podkopati družabno stališče ogrožene osebe. Posledr. • \ tMi izsilovanje,
so mor- /-iLr- - i z grožnjo, da ae hode izdalo tako nevarno tajnost, je v ti izrecno izrazen i ohhki  nov o. a
mora  nepogojno odobravati. Ka-
i za do -edaj opisano izsilovanje je pa lahka ječa od   4 tednov  do >
let.
Ce je pa izsilovalee grozil z zelo težko škodo, ali če je storilec ze večkrat zanvil, ali c#- s,« nhrtoma iz-i»c»zablja na tujem imetju, potem jra »*• p« kamo\ ati s tozko ječo od enejrn
do pat lat, Ce je pa storilec končno spravil ogroaenta a svojim dejanjem r pasjskaai močno stanje, potem ga pa snrjane kasen od enega do deset let.
Želeli bi, da bi bil načrt v definiciji kaznivega dejanja izsilovanja izrecno označil kot kazniva tudi ona izsilovanja, katera se radi posvetnih stvari zagreše v s poved niči in aa prižniei tedaj, kadar ae hoče noseči volji vernikov nasprotujoča dejanja, trpenja ali opustitve z grozi t vi jo takozvanih večnih kasni. Taka zloraba spovedniee ia prižaice v posvetnih stvareh bi se nedvomno morala kaznovati kot izsilovanje. Dvomimo pa, da bi se v sedanjih časih našlo v naši ljubi Avstriji toli pogumnega in neustrašenega moža. ki bi kaj takega predlagal in tudi dosegel.
Kaznivo dejanje ropa je pa tedaj podano, ako si kdo v to svrho. da bi sebi ali tretji osebi naklonil neupra-\ ieen dobiček, prisvoji tujo stvar na ta način, da premaga ali prepreči odpor drugega a pravo pravcato silo ali pa z grožnjo takojšnje sile. Kazen za tak rop je pa težka ali lahka ječa od enega do deset let.
Kazen težke ječe od dveh do petnajst let je pa tedaj prisoditi, ako se je dejanje izvršilo v družbi, nadalje na ladji, ali na takem vozilu, katero se premice z elemen*;- a o silo ali končno na bojnem polju proti ranjencu. Ravnoisto kazen je pa ^ ■* naj izreči, ako je imelo dejanje za posle-
>]]<■•.   težko   lt-|< Min     poškodbo, tez.ko
škodo na zdra\ju ali eelo smrt aii ako je bilo združeno s posebnimi mukami za oropam a. Ravnoista kazen j dene tudi onega roparja, ki je večkrat zagrešil rop ali ki smatra »•ajiade na tuje imetje nekako za svojo obrt.
v - • ~ ju pa obrav-
kazniva dejanja goljufije. Pri tem pa postopa načrt tako. da nam p« laja    pred    ■ definh i jo
kaznivega dejanja goljufije in našteva kazni za tako goljufijo in da nam potem Še opisuje nekatere posebne vrste goljufije. kakor goljufije pri zavarovanju, goljufiva zapel javan ja k izseljevanju in sleparstva: končno pa jemlje načrt še ozir na rodbinsko razmerje in na denarne kazni. Definicija kaznivega dejanja coljufije se pa v bistvu sicer mnogo ne razlikuje od definicije enakega kaznivega dejanja po danes veljavnem kazenskem zakoniku, vendar se nam zdi skoro točnejša in boljša od poslednje. Po teh splošnih opazkah naj pa preidemo takoj k podrobnostim.
Kaznivo dejanje goljufije je pa
po načrtu storjeno tedaj, ako je kdo v drugem obudil kako zmoto ali pa zvito uporabil njegovo zmoto in ga potem pripravil do takega dejanja, trpenja ali opustitve, ki škoduje njegovemu ali drugega imetju, prinaša pa storilcu ali tretji osebi neupravičen dobiček. To kaznivo dejanje se kaznuje z lahko ječo do šest mesecev. Ce je pa storilce to dejanje zagrešil v svojem obrtu z uporabo napačnih ali manjvrednih mer ali utež. potem ga pa zadene kazen lahke ječe od Štirih tednov do treh let. Le-ta ostrejša kazen nam ugaja, kakor bode ugajala tudi vsem poštenim trgovcem in rbrtnikom. ker se bode s to ostrejšo kaznijo lažje prišlo v okom onim goljufijam pri meri in uteži, katerih se žalibotr še vedno poslužujejo nekateri nepošten jaki v trgovskem in obrtnem stanu, da morejo na ta ne-fosten način tekmovati z onimi poštenimi trgovci in obrtniki, ki prodajajo svojim odjemalcem dobro in pošteno robo po dobri in pošteni meri in uteži. Le ta ostrejša kazen pa ne glede na ta posebni slučaj zadene turi i onepa storilea. s    čepar dejanjem
vsoto 100 K
a ne 500 K.
C
Umtthe razmere no Bleda.
Vsako zdravišče ima svojo komisijo, to je odbor, ki ima dolžnost, skrbeti, da se tujcem, ki prihajajo na letovišče, naredi življenje prijetno in ugodno in da se jim ustreže, ako je količkaj mogoče. Zdraviška komisija ima torej dolžnost: 1. napravljati nove, kakor tudi vzdrževati obstoječe, razvoj zdravišča pospešujoče naprave, pota; 2. vplivati na topliški komfort in občila; 3. vplivati, da se odstrani vse. kar škoduje dobremu imenu zdravišča in kar gostom greni bivanje v zdravišču; 4. vplivati na cene in tarife; 5. skrbeti za dušno zabavo in razveseljevanje zdraviških gostov.
Kako naša zdraviška komisija izpolnuje te dolžnosti, bodi v nasled njih vrstah razloženo.
Do leta 1901 je zdraviška godba igrala dvakrat na dan v zdraviškeni parku in enkrat na teden v hotelu »Petran<'. Tedanji hotelski posestniki so se pritožili in zahtevali, da bi se tudi njim prepuščala godba. Da se stvar sporazumno uredi, so se takrat povabili dotični hotelirji na sejo zdraviškega odbora. Po vseobčneni razgovoru o uporabi godbe, je odobrila zdraviška komisija enoglasno in v soglasju z navzočimi interesenti, da zanaprej godba igra samo enkrat na dan v zdraviškem parku, izvzem-ši v četrtek, ko igra v hotelu »Pe-tran<'. To se je zgodilo leta 1901. Od takrat so se pa pri nas razmere močno izpremenile. Železnica se je odprla julija 1906 in prinesla v* takoimem vano »Zako« novo življenje. Ko prej razen ene gostilne in ene privatne vile ni bilo nobene hiše, so se zidali v tem času dva velika hotela, tri gostilne in 15 vil, v katerih je 160 sob za tujee. Z ozirom na te velike izpro-membe se je pritožilo pet hotelirjev, da se prepušča zdraviška godba enkrat na teden brezplačno hotelu »P(-t ran«, ne da bi se oziralo na drug« hotele, kateri plačajo ravno toliko, ali pa morebiti še več god bene in zdraviške takse, vendar se gostom v teh hotelih stanujočih. nudi jako malo ali skoraj nič. Za zdraviško godbo se porabi poleg godbene takse še skoraj vsa zdraviška. To je seveda vzrok, da se zanemarjajo za zdravi šče važne naprave, zato nas nasi le* -viščarji pogostoma in opravičeno povprašujejo, zakaj pravzaprav plačujejo takso 50 vin. na dan. Tujci, stanujočih v hotelih in vilah okoli kolodvora opravičeno tožijo, da nimajo nikdar kakega koncerta, saj iraa;o iste dolžnosti, kakor oni na Mlinem. in torej tudi iste pravice. Zato imenovani nezadovoljni hotelirji stavijo predlog, da se godba za ta dan po dražbi prepusti onemu, ki bi stalil največjo ponudbo. Ker je odbor v vednih denarnih zadregah, bi znesek, ki bi se na ta način dobil za godbo, dobro došel. Na ta predlog hotelirskih posestnikov-, ki so hoteli odboru pripomoči do novih dohodkov, katerih krvavo potrebuje, je ta odgovoril, da ostane pri starem sklepu od dne 8. julija 1901 in da očitanje, da so to godi vsled kake protekcije, kakor neutemeljeno kar najodločneje zavrača. Ostane pri starem v interesu zdraviškega občinstva, katero koncerte pri »Petra mi« poseča z največjim zanimanjem in v velikem številu, ki deloma poseda pred hotelom, deloma pa v številnih čolnih prisost-
oosrečeni n. pr. Šu»tova kavkaski konjak. K. in C. veliki samovar. tvornica za sode itd. Stro jama je v i Meti na razstavi kakor povsod: stroj za strojem, večinoma za polje-deljstvo, razni motorji ef#». Poleg tega je zelo zanimiv tek*t:lni oddelek in oddelek za igrače. Kakor na vsaki razstavi. ^ tudi na ode,ki razne restavracije — med njimi je glavna . sk;i češkim pivom. Tudi ve*el po-av. Zvabila me je vas* tndi vinska . •: - tkt. da -o v < njj tudi ».obra vina. vseh do k one a nisem : to4r>l pokuMti; kolikor sem jih po-? nsil. niso bila aič po^bnega. Ali ai morete misliti rn»tavo brez češkega niinarja: \e morete misliti. Zato > tudi na odeski razsta. i češki uii-nar (Rusi mi pravijo Moba-naja ali \m kar je gotovo nekaj poseaaaagn gastronomija! pri nas mu menda še nismo našli primernega izraza. On je v češkem užinarju pristno »češke zlioži« in tudi pristne češke gospodične, se man me samo po sebi. Človek, ki prihaja iz Prage, je eoto-vo vesel, ko sreča na razstavi dvoje tako važnih pristno čeških podjetij: pivovarno in uži nar Poleg tega prodaja na raastav'i Turek ptistno tur-ikrarne ti nudijo vse svo-. s čajem se lahko pokrep-čas in s sladoledom ohladit, lla rna-jtavi v Odesi mora biti tndi neiz-»perikmaker ( konj se bodo i znebili te neumne besede, ki
anati človeka po vseh ruskih mestih :n tako značilno spominja preteklosti i  in neizocribni gramofoni.
Ker je bila nedela, je bila razstava zelo polna ljudstva. V poseh-nean paviljonu j»* igral um*tniski or-\.< -ter. ki je izvajal \ ~- oK k» zelo dovršeno, sredi rasstave pa je fontana metala v zrak raznobarveaio razsvetljene vodne pramene, kakor je bilo na londonski raa>ia\ i. Splošna Bjesnanjtjajen aanaalvP nudi gledal« u i morja zanimiv pogled.
Kdor sj hocf kupiti na raz »ta v i Vhj za -f*#uiin. najoV v paviljonih krasne izdelke iz ponarejenega srebra ia zlata. V celoti no ai vae razstave kolikortoliko podobne: Kdor je še bil na razstavi, najde malo no veara. velikeara f<omena pa je za ljudi, ki ae morda niso imeli prilike videti izdelkov moderne industrije.OnV-ska razstava dela čast mentu. kaže zanimiv razvoj južnontske industri-ie. kaž<> -mi-el za napredek; morda I »o pokazala tudi. da je danes v Rusiji mnogo židovskega in nemškega kapitala, proti kateremu bi bilo treba staviti domača industrijska podjetja
Odhajal sem iz Odese z onim parni kom.na katerem ao ae peljali ruski delegati in Sokoli aa slovanski kongres in na sokolski mlet v Zofijo. »Kroleva Olga« je bila van v zastavah. Odhod je bil naznanjen ob devetih zjutraj, odeli snao iole on asu. To-
l»ko časa potrebuje namreč policija, da revidira pas* .
Odeš« jf trgo\sko mesto, zato se ni vznemirjala niti zaradi slovanskih delegratov. niti zaradi Sokolov. Zjutraj s*- je vendar sešlo mnogo ijaatstva v pristaniške. Delavci mornarji in razni težaki s<> stali od daleč in niso radi snemali svojih čepek r.iti pri »Bože earja hrani« niti pri Hej. Slovane^. Kaj je njim vse to? Vsak ima svoje delo. Onega našega r>dkritega, srčnega navdušenja na Ruskem menda sploh ne poznajo. Res je težko navduševati ae, ako človek ne ve, zakaj bi ae navduševal. Mali , upadm slovanski narodi so potrebovali pouličnega navdušenja, da so dvignili mase na boj za narodno idejo. V Rusiji tega ni bilo. Zato tudi t. zv. slovanska ideja na Ruskem se ni prišla med mase; niti med inteligenco ne. Zanimajo se zanjo le nekateri in še ti jo v mnogem pojmujejo po svoje. Tudi sokolstvo je šel© v začetkih: goje ga večinoma Cehi, ki imajo po vseh ruskih mestih svoje kolonije. Zato ho mnogi brez zanima rja gledali »Krolevo Olgo«, ko je odhajala na morje. Gledali so navdušenje in ae niso navduševali. Kaj js njim vse to. Druge misli jim polnijo glave, druga i prešanja jim stavi življenje. In končno, ob bregu morja čiovek pogosto m potrebnje niti misli, niti vpfnannj Kakorkoli, koli.«.
frno morje.
Lep je pogled, ki se nudi potniku, kadar ladja zapušča pristanišče. Zdaj se mu navadno šele v celi krasoti pokaže mesto, ki je morda v rjem preživel nekaj dni. morda brez t osebnega zanimanja. Zdaj šele se mu zazdi, da je zamudil to in ono. da si ni ogledal morda stavbe, ki se mu zdaj iz daljave kaže tako lepa in zanimiva, da ni stopil zvečer na breg zunaj mesta in drugo. V mestu se je morda dolgočasil, zdaj se mu zazdi, da je prezgodaj odrel.
Tako sem gledal nazaj na Odeso in njeno pristanišče. Sedaj se je šele v odelo, kako krasno leži na morskem bregu, kako se ponosno dvigajo nje stavbe, kakor da bi se hotele bahati daleč čez morje. Dolgo smo gledali tako nazaj na mesto, kajti »Kroleva Olga« je velika ladja in dolgo ni mogla priti v poln tek.
Želel bi si voziti se še enkrat po tako mirnem krasnem morju, kakor je bilo takrat dno morje. Dasi se je že nekaj dni zaporedoma temnilo na jugu in so vsi prerokovali, da bomo imeli slabo vreme, se je vendar razgrinjal nad morsko planjavo čist jasen dan in veter, komaj da je poigraval a valovi. Ko je že izginila Odesa za bregovi^mo videli na vzhodu temno linijo: tam je Krim. Počasi ao izginili bregovi.
Na krovu »Kroleve Olge«
te: včasih poje pesmi, včasih piše potopise. Odkar je zapustil domovino, je prehodil skoraj cel svet: prey»oto-v al je Krim in Kavkaz, pozna malo-rusko stepo, bil je na trrobu Sevčen-ka. na Poljskem je bil in na Litvi, pozna Finsko in Švedsko, bil je na najvišji gori na severu in ne vem kje še. Govori vse različne jezike celo litovsko razume, toda slovensko je že skoraj pozabil, kajti celo vrsto let ni govoril z nikomur. Pripovedoval mi je o svojem življenju in potovanj". Tudi on je prišel iz kasarne na poljanskem nasipu. Videl je mnogo sveta, mnogo narodov, njegovi zapisniki so polni. Xo, Petrnška potuje še vedno naprej; kam, kdo ve. Potovanje je ujegova najvječja sreča; zato potu jo sjedaj tudi v Bolgarijo. Spomnil sem se na imena: Kočencvskv, FrK-Vraz ... No, čemu govoriti o tem.
Pet ruška ljubi Rusijo slepo, ka* kor jo ljubijo mnogi, ki mi ne moremo razumeti njih ljubezni. Ljubi jo kakor svojo domovino, ljubi jo kljub vsem slabostim in napakam. Jezi se na Fince in na Ukrajince in zagovarja Rusijo napram njim. Nekoč so pa menda v Odesi oelo po krivici zaprli — niti to ni omajalo njegove ljubezni. Njemu je zastonj zapisal pesnik Nekraaov one znane besede: Kdor ne pozna sovraštva in jeze, ta ne ljubi svoje domovine.
vuje koncertu, pa hoče upoštevati nore razmere in da godbo enkrat na   teden v btiffet
»Triglav« pod kolodvorom ok jezeru, ako ae ho tudi dobivalo vrne, kar občinstvo navadno zahteva za j užino in ako hotelirji hočejo odskodovati
prod bo. To je zgodovina prepira zaradi godbe. Treba je nekaj pripomb in pojasnila. Odbor pravi, da ne more sklepa iz leta 1901 premen it i in odvrniti godbe hotelo »Petran«. Takrat je bil tak sklep kolikortoliko opravičen. Ali kar se je zgodilo pred devetimi leti. ne more ostati nespremenjeno na večne čase. Sicer se bo lahko kotel Petra- skliceval na servi-tnt„ to je pravico do godbe, katero
• u ne moremo nikdar več vzeti. Tu-ifi v Za ki je bil prej servitnt. to je: loben tujec ni plačeval nobene takse, ker ni bilo stanovanj, in seveda ne tnjrev Zdaj je pa tu. kakor kaše letoviški list št. 4 od 13. do SI. julija > -eh gostov 1 ?:ts. od teh jih je ostalo
na§ v Zaki in na Rečici TlO. to je 'lih -tO'   . Vsi ti tujci plačajo takso, niraviško in jr»*lheno. Kdo jim more - meriti,  da  tirjajo  vse udobatosti, katere nzivajo oni na Mlinem. torej r\ godbo in koncerte, kakršne ima -. I    Petran«? Kako so naši gostje - zadovoljni.prepričajte so sa ni i. 1 Vite med nje in vprašajte enesra ali -'iceara.  boste videli in slišali na -tna ušesa zabavljanje čez zdravi -si odbor, ki ne zna oziroma noče tuj-«^m v Zaki |»ostreči in jim življenje *i prijetno. Ni skrbi, da bi se tn-tukaj ne dobil primeren prostor :a koncerte, ki bi tudi privabili vsa-krat najelegantnejše obenastvo. Dn pa godbo bilo treba plačevati, ne n čudimo se **ll»oru. da se more » resnih stvareh šaliti in staviti
> t*ogoj.
Pa tudi v drnrih oz i rib ni v Za-
• »c v redu. T>a ima zdraviški od-■ skrbeti tudi za razsvetljavo ce>t. znano. Poglejmo, kako opravlja to jo dolžnost. Woamo pravo egip-»ko temo. Svetilnice od jezera do
dvora so 4. ki pa ne gore vsak čer. Od kolodvora do hotela »Evro-ni nobene luči in tujec je v ne-mosti. da *c ponoči prevrne čez 6 etrov globoko škarpo. V bližini ho-»la »Triglav« in »Evropa«, ki i masku naj 70 sob. v katerega dohaja i v veliko tujcev, ni nobene svetil-Ob jezeru proti Gradu tudi ni nobene Inči. še celo ob sobotah ne. ko imajo tujci sestanke v - Zdraviškem domu . K:    ► prijetno mora biti v te-i tavati t>o cesti, vedoč. da je jezero vino t »ar metrov proč. si lahko mis-tno. To so razmere, ki kažejo, da - in naš** -ji»^t»- zdraviški odbor na-
• - in vedoma zanemarja in prezira. Takso, ki je pri 40rr tujcev goto-
• \»dika. rad pobira pri nas. isto pa j »o rabi drugod. Prav ima nek m odri-in. ki j*- v gostilni pri    Lovcu^ re-V« 1:   Luči vam zato nočemo naprav i-*;. da bi tujci ne ostali i»ri vas. am-:»ak prišli k nam.-        Nek Dunajčan noče plačati in se hoče pritožiti na ministrstvo. On pravi: Takse ne pla-am. ker ni opravičena. Čeprav sta kolodvoru dva velika hotela, več vil. ni tukaj niti kopališča. n   hočem kopati,   moram iti v ; ali solnr-u precej težavno pot v
• -imenovano zdrav išče. ali pa na-drajr voz. ali še dražji čoln, za ka-
• sr.! ni nobene tarife. Ako pridem ! tan« zvečer domov, se občuti prav
rijetno pomanjkanj*- razsv^tlja-i je tudi na tej strani jezera ob odvoru prav domače  (ganz land-kar je sicer prav in prijetno, ne opravičuje ne    zdraviške, gudhene takse. V svetovno znanih h. kjer imajo vse najboljše •   z;* tujce, ni imenovana tak-d    tako visoka,    kakor tn. pritožuje Dunajčan. ki rad i je in posti denar, ako se mu na » nudijo primern«* prijetnosti olajšave. Va v*ak način bo morala zdravi-komisija ustvariti za tujce ob ko-orn take razmer.. da bodo zado-in da ne 1*. pritožb. Da ne bo po protekciji, naj godita igra zdravišk'-m parku in nikjer brezplačno. Ako so pa tnaK Petrami    brezplačni koncerti, i mamo na nase   goste v Zaki
> pravie., jih zahtevati. Saj vsi pla-
enako visoko takso. Drugače 'reha znižati zdraviško takso, god » pa za nas |»opolnoma izbrisati. Klane odboru š,. vedno dolžnost, 'beti za razsvetljavo v Zaki. se aav » ob sebi razume, < 'e pa nas hoče iz zdraviskega okraja, je nam prav. bruno lahko sami skrbeli »sin, -kropljenje cest, razsvetlja-in pokazalo »*■ ho. da bomo bolje vrievali prevzete dolžnosti, kakor i iz vran je zdraviški odbor.
iz tantal t Ranil.
V nedeljo, dne 7. avgusta posedlo je pevsko društvo »Zvon« iz ^martnega pri Litiji Kamnik in po-
Čitalnice, Sokola in Lire. £el, da se le red k ok rat sliši o hrt stik pevskih štev. ki ne služijo izključno le vi. temveč, katerih glavni namen je, okrepiti brat »ko organizacijo tudi med pevci drugih društev, vzbuditi smisel zs plodonosno tekmovanje v napredku, učiti in učiti se. Zdi ae mi. po resnosti nastopa in programa sodeč, da je pevsko društvo »Zvon« v prvi vrsti mislilo na zgoraj omenjene nI je. Namen moj ni, opisovati veselio* v celem obsegu, (hnejiti se hočem le na pevski del.
»Zvon« je nastopil pod vodstvom g<*M* Knula Lajoviea, ki je brat i -t'elja Antona Lajov ica. Četudi trg, \ m g« »M ilničar, je vendar ob svojem suhoparnem in du nam orne m • •pravilu našel časa. baviti se s glas-, ho resuio in |«ožrtvovulno. Navzlic raznim izgubam na drag«»cetieui času, ki pomeni še p< »sobno za trgovca denar, je vendar prevzel pevovodstv •» pri šmartin-k. in Z\«»nu . ter imel, kakor čujem, v zadnjih 14. dneh ll* vaj. Čuditi se moram pevovodji in nič manj pevcem, priprostim ljudem, ki se po večini žive z dešoaa svojih r«»k Omeniti s»-m m«»ral to vsled t» ga. ker sam vem, kak«» t»žk.* u-zhobnati pevce k pevskim vajam, in ker naj »duži to za ■ igli d marsikateremu pevca - rnlačnes«. TV n sa i zbor šteje okoli *tT> |ievk in pevcev. Sopra! - • 'koliko slabotni, ali pa je mani 111 in zveneč. Tteaniji os si-.•r maloštevilni, a zla>Tt eilcsj nu je - sv jo zmairov ito višino uara\u«»»t imponiral. Bas-»m pa ni kmalu para. Ves pevftki amateri jal se mi je zdel vendarle nekoliko izmučen, kar pa je lahko umi j ivo. če pomislim na številne vaje in dolgo pot. Pomaga pa zboru iskrena ljubezen do petja in
\ ,'•»•• do pev.»v»vdje čez vse zapreke. 1 —»v»V"» bi truii. da je to najboljši mešani pevski zbor. kar sem jih čul na Kr; — in. razven Ljubljane. Zaf -e mi zdi primerno govoriti več o njena.
Na programu je bilo najnovej-\ Sel «ral»« v o delo. lahek in •Čudovito srčkan pevski valček » klavirjem »Dobro jutro . Slišal sem to akladbo že v k«»ncertu (ilasln^n«" Matice v Ljubljani, in nič manj mi ni ugajala sedaj. Prepričan «*om. da bo postala skladba kmalu stalna pevska točka pri vseh boljših mešanih pevskih zborih. Veselilo me je zlasti to. da se i k ■»nasalja Lajovic ne I« »v i za • rimi. fosilnimi zbori. kakor še ninogri pev« li. Skladba
je tako ujrajala. da se je moral konec na komo zahtevo ponoviti, ob k<»nen koncerta pa še enkrat  vsa -kladkn.
il sem iz ust izobi aacni ev. da se v Kamniku ni še -1 i-alo Takeca
*ani   iskreno g.  pevovodji. zboru, zlasti i »a še gosp. dr. A. Schwabu.
T»/ji ni bili H*ndb»vi Križarji na morja . Siišal m jih sedaj prvikrat v r.ntrinalni priredbi /.n mešan zbor. Skladba je obširna in semtertja zelo težka. Sicer ne Mav i na glasovni obseg posebnih zahtev, a TeTi t« -žavnejše je sentejanje dinamičnih in tempoviJi izprememb. Videlo je re-produkciji. d;i je hla-tn«» zgrajena, da bi ji bilo treba se nekoliko pilo. m<> rala bi ^»«. recimo^i irkoljko u ležat i. Vendar pa je bilo v-e lepo /.aokrons-no. brez omahovanja, prehodi isti. tok (tiadek. molitev   prisrčaaa, viknu?
•r a hoten in zmagoslavje ja^n či-sto
TretjV* tof-ko »ta Tvorili dv r^lni  p»-smi: »Ma    Gorenjske i in »B**z je ustvaril zem
in naravno harmr»nizovani |»o Bjaprtzabneii   St   F^irnatu   Izruga j»*» m ica se je p* la po mojem okusu nara v ne jše, kot prva. Tale »holndi i« ki moral biti veselejši, zavriskan, a ne preveč |h     »a!on»ki  .    Tak^>. knk'-r privro gorenjski »biMri studenci« na »'dnčno plan.    Zmarnn*sn^. brezob zirno. \ bf.j »ta l»ih        pesmici; zi va   protislika   oštarijskim nan»d-auna*.
Končni -kupni /U.r roških zIh. rov »Zvona* in »Lire« G u kitu i »Ma> vanski brod   pa ni mogel bili U.ljši Zl»<»ri, ki jih ]»oj«» razna društva pri |»ov»kih s|«\nrr»tih    skupno. ne -mojo biti nikdar dolgi m Težki, pred vsem pa morajo biti pri vsakem društvu do pičiee enako liaštiidiraui. Iz tisoč in še več grl fieti zbori zamore jo biti le himne, ki jik poana vsak otrok, ali nalašč za to komponirane kratke, jedrnate »kladU- brez kompli ci ran i h prehoilov in dinamskih kapric. Pa ta točka je bila še nekako izven koncerta; nekaka manifestacija pobratimstva »Zvona« in »Lire«.
Vsi poslušalci srno želeli, da bi »Zvon« še kaj zapel, a čas odhoda je bil blizu. Krepko smo si stisnili roke in ae poni orali, z željo, da se čini preje /opet vidimo.
Tudi tukajšnje pevsko društvo »Lira« je nastopilo s nekaterimi zbori, a je rade in vesele volje prepustilo v svoji priznani skromnosti drage mu in ljubemu gosta prvo in odlično mesto, obljubi v ši. da kmalu in po ljnbt
na je
Ne da ki hoteli morda a tem pripisovati kako posebno važnost tej slavnosti s tem, da ae ž njo sploh pecamo, dovoljujemo si vendarle podati naši javnosti nekoliko vtiskov s slavnosti, bolje rečeno s cerkve no-paradne - telovadno prireditve »Okrožja vifkavskih t>rh>\ < v Aturijah.
Govoril.* m' je poprej mnogo o tem, in vse je pričakovalo, da se bodo na-1 Orli na teh »vročih tleh«, kakor se je izrazil »Turski župnik, Kromar v svojem pozdrav nem na govoru, pokazali z impozantnim na stopom toliko po številu, kolikor po načinu prireditve Vsa ta pričakovanja pa se niso uresničila. Prišli so »Orli« sicer »z vročimi srci«, kakor je rekel njihov zaMopnik v odgovoru na župnikov nagovor, a ta vroča srca niso našla na vročih tleh ničesar, kar bi stopnjevalo v n>čino njihovih src. Ze kraja, katerima je bila name njena vsa -la\no»t. to je Ajdovščina in Sturije, sta vplivala na nje, kakor aaraei »tuš«. Vseh »Orlov« v kroju je bilo kakih 1 lO. Prej se je napovedalo mnogo večje število. Na ajdov -kom kolodvoru se ni izpregovorila pri vsprejeinu niti l>e»edica. ni bilo čuti ni »nega pozdravnega klica. Na-
!•   \-   r-ak<ila četa sk»»zi trg Ajdov ščino, k i k • • r bi šji    Inki    za p«'gre-l»oin. Trije klerikalni hišni ]»osostni-ki       raz»»l»esili z.a-tave: ljudstvo pa
r . 'ovedno in mirno g]edal<» te slabe jNisncmov alee S«-kolov«. Nadejali so - - Tovo \ Sturijah navduše-I.«-.1»» trn sprejem,*; saj veljajo Stur je kakor ena naj k lerika! nejših ohč-in na  Kranjskem. \   koji ima prvo in
lnj«» bcMMlo tat;>i /upnik. To<la Tudi tu. izun na * • rkv i. župnišču. občinski   hisi, pr riarju  in dveh
ali treh zasebnih ln-ah ni bilo nikjer ,a»tav, kljub v» m: . 'a»-i ji. Mih« »♦• j.* Basralo »toriti pri srcu prirediteljem slavnosti, da so tudi v Šturijah postala tla Tako silno \ r a. Prebival-»* \ o j,- ». ' popolnoma in i rno i n hladno.
Slediia točka programa: ^dopoldan »k- ha božja«. Ministrirala sta dva Orla v rdečih -rajeah. v zvoniku t»a -o trije njihovi sobratje pritrkavali n;' zvonov«-. <Kaj V>i rekel dr. Mahnič. če bi moral pred leti kaj tak»ga gledati ?!» Ta točka, kakor tudi naslednji točki:    k»»ilo< in
popoldai -kri služba b< ja«. e»o se izvršile brez |Mv»*d»nega hrupa in brez kakega \ aži.»-. -etra dogodka. Popol-aane aarse vršile prante vaje, vaje na drogu in bradlji, ter v petih slikah neka otnška igra s sabljami po taktu vojaške godbe. To zadnje so se nekateri o»mclili imenovati moreški Kdo ^( j!«^ bi smejal! Ideležba je bila jak■» -I. *a bilo je okolu 1*00 ljudi, vnčinoma ž»*nske. T 1 vadbi se je p<>-alo, da Orli sicer skušajo posnemati v k. i« do pičiee. a videlo se je tudi. da |>osnotek. kakor navadno. I« s|alx» ilosoga original. \ ršilo se je nato srečkauje in krepčanjc id> zvokih vojaške g«xlb«^.
K vlaku ob s. uri 4'» min. zvečer »•» /opet korakali združeni Orli »kozi Ajdovščino na postajo. Ljudstva* jih jo zopet ravno tako mimo ni hladno gledalo, kakor oh prihodu. Na p«staji zopet ni bilo ni enega po-zdr. • tra klica iz občunstva. da-i mi si »Orli«   sami v vagonih kričali:
Na   dar. »Orli«!«
v a splošn<» lahko mVmo. da nas ta nastop Vipavskega okrožja Orlov    lahko pusti popolnoma hladne.
0 kak« tu u>pcbu istega se sploh ne da arovoriti. IV» pač tak približno, kakršen je fittnncijalen u»»p«»h, namreč fMK| nič|o.  po klerikalni naj»ovedi je
1 i r o 1 ta t .i-t..p namen, naskočdti na pr» 'o., trdnjavo Ajdovščino in ntr-•1 t 11 Stu rje. In resnično je napravilo vti»k. ko Orli marširali skozi \jdov'š«-iiio ,T1 neprestan«» na vso n »k- frob#»ntali. kakor da mislijo, da »o I raebi. ki so s trobentami premagali Jeriho. Občinstvo v Ajdovščini pa je bilo pripravljeno na po-lnxl junaških Orlov, in se je vrlo držal«, parole, ki se je bila izdala, da ». namreč ne da vsiljivcem niti najmanjšega povoda za kako pritožbo. Mirno in hladno so bili sprejeti, isto-tako mirno in hladno so bili odslov-1'en? Klerikalci so lahko uvideli, da za nje ni tal v Ajdovščini in da se jim tudi v Sturijah tako hudo maje jo. da 1nhI»» kmalu zatrobentali svoj > Moiiiento mori! ■<
Za^llannnl MVKta
i Mprta pot je Min dosedaj našim demokratičnim voditeljem. Smeli so I »ocen jat i vse mogoče, a sedaj, ko so uvideli, da jim ne gre več tako gladko, je tega kriv »Sokol« oairoma po-samni njegovi člani.
ker
eelo, da kljnk ta-
krat podpirali če ima še tako poceni blago. Mi ki pa danes radi vedeli, kaj je tisto kon-aumno »drštvo še storilo za ljudstvo. Krika je bilo ie dovolj, koristi pa še nobenih.
Cokel in arišaj nmravnik sta si
prava prijatelja. Razumeta se prav
dobro, zlasti, če ae snideta v kazini, kjer ae pobira za »Siidinarkoc. Vse drugače je pa z dr. Zarnikom. Njega hoče naravnost izzivat, češ: »Gospod doktor, ali še smatrate za častno, podpirati tisto liberalno stranko, ki imenuje delavce, pri katerih ste vi v službi, tatove in tolovaje?« — (Kdaj smo mi imenovali poštene delavce tako!!)
Mi pa vprašamo: Delavci, ali še smatrate za pametno, da nosite kron-ce tistim, ki vag izkoriščajo? Kdaj se bodete iztreznili in spametovali, da ste svoje krvavo zaslužene novce dajali le pijavkam, s katerimi »se debele.
Oče t obal je na shodu tako sveto zatrjeval, da se ne bo nobenemu nič zalega storilo, kajti socijalisti so mirni in dostojni ljudje. Vprašani o samo očeta (obala, če mu je le znano, da so narodnega delavca Ha-l»eta na shodu z nožem napadli ?
Ali so res demokratje? Nek član
Sokola« je bil bolan. Ko je že nekoliko okreval in je šel slučajno mimo
Sokol»kega doma . je >el malo notri pogledat. — Tu ga je pa zalotila .roka pravice«. Cepin, in hitro ga je sel v ^voji »vohodni« jezi denuncirat k odboru bolniške blagajne — in revež ui dobil zato niti vinarja.
Radovedni smo, koliko plača Cepinu rudniška bolniška blagajna, ko tako vestno poroča, kdo da gre mimo
Sokolskeira doma«. — Kaj poreče k temu ^odrug C'obal kot načelnik okrajne bolniške blagajne, da njegov nasiavjjeiicc spicija za uruge in pri tem morda zanemarja svojo služ-bico.
Zasmehovalcc Sokola v Rdečem Praporu« se je sam javil na shodu. To je oče t obal. ki je pa še omenil, da mu je dopis skrpal Etbin Kri-tn. Torej Kristana je izdal Cobal. da je k« »t bivši »Sokol blatil sokolsko idejo. Tudi dobro!
Ktbin Krnakan je prišel v ponedeljek v Zagorje. Kaj so ukrenili v tako kratkem času. nam ni znano. Gotovo pa je. da ni prišel kar tako brez vsakega vzroka. Mogoče se je hotel o uspehu svojega sodruga informirati.
Menda se mu blede. Xa shodu je Cobal pravil delavcem, da sta »Obrtna zadruga" in Gostilničarska zadruga' v Zagorju samo za to. da ubogega delavca izkoriščata, s časom bo-bodeta pa postali kartel. Kaj ne, za pnša! _
Politična l30bro5bo srednješolskega flljDSlVfl.
Srednješolska vzgoja je v premnogih ozirih hudo nazadnjaška, i . vzame človek v roke srednješolski disciplinarni red. se mora naravno; zgražati in nazadnje re< ne ve, kaj je sploh dovoljen«) sredivjt šolskemu dijaku. Prav fx>sehno hudi so oni paragrafi, ki govore o privatni dijaški sHinoizobrazbi: dijak ne sme brati drugih knjig razun onih. ki jih dobi * šolski knjižnici (ki je pa mnogokrat taka. da se bogu smili!), ne srno brati i>olitienih listov, n«^ sme /ahajati v čitalnice, n,^ sme zahajati v kavarne, kjer bi mu seveda prišli v roke politični listi. In to vse je pre-IMivedano dijaštvu v tistih letih, ko se pripravlja na izpit zrelosti, na prvi lesrak v živ ljenje, ki zahteva celega moža! In tako so zgodi, d^ sicer tak maturant natanko ve. kakšen je bil Ozarjev most ali pa Babilonski stolp ter Noetova barKa, ne ve pa niti kakšen je avstrijski parlament in koliko je v njem kranjskih poslancev. I>a seveda ne pozna političnega /i vi jenja že celo prav nič. se razume samo ob sebi. Nikdo seveda ne zahteva, da bi se dijaštvo pečalo z aktivno politiko, ampak toliko se pa že sme zahtevati, da bi iz srednjih šol ne hodili ignorantje.
Merodajni činitelji so sami izpre-videli. da je v tem oziru treba kaj ukreniti in zadnja konferenca srednješolskih ravnateljev se je obširno bavila s tem vprašanjem. Referent, vladni svetovalec dr. Waniek je predlagal, naj se zgodovina razširi za pouk o državljanih in njih pravicah in dolžnostih. To naj bo priprava srednješolcev za javno in politično življenje. Doslej ae poučuje zgodovina tako nekam do 1. 1867. Najnovejša »doba pa vedno odpade. In tako ne vedo abi t uri jen t je o važnih stvareh, o dnalizmn, o okupaciji itd. skoro ničesar. Ravno ta doba od l. 1867. dalje je pa zelo važna. Zato je treba, da jih učitelj a njo temeljito sesnani. — Dr. Waniek torej smatra historično Metodo in uvajanje mladine t politično življenje nndnjhi po
poli
okraska* — pravi dr. Waniek —* »ima posebno v Avstriji nenavadno vzgojno ceno. Hočemo vzgojiti mladino tudi nar., Nemce nem. Slovane slovan., pouk pa podaja zgodovino vseh, da »srce toplo čuti za narod, glava pa ostane hladna pri sodbi o celoti, kajti niti Nemec niti Slovan ne more z glavo skozi zid in vladati je v Avstriji silno težko.« — Veliko bi bilo seveda pri takem pouku odvisno — kakor je to povsod — od ueitelja-Ta bi moral pred vsem paziti, da bi ne zašel v strankarstvo.
Od referata dr. \Vanieka pa do uresničenja njegovega predloga je seveda še daleč, ali začetek je storjen, merodajni činitelji so izprevide-li, da mora srednja šola dijaštvo vzgajati za praktično življenje. Na to se je doslej žal velikokrat pozabljalo.
Et meminisse luvct!
Dne 18. junija 1896. sprejel je cesar takrat nanovo izvoljenega župana Ivana Hribarja v kraljevskem dvorcu v Budimpešti. Mi smo o tej avdi-jenei poročali v svoji 139. številki dne 19. junija 1896, kjer smo povedali, da je vladar župana Hribarja jako milostno sprejel ter mu v zelo laskavih besedah povedal, da ga je njegova izvolitev razveselila in da jo je prav rad potrdil.
Glede na to takratno poročilo se je napotil danes naš urednik h gospodu žtipann Hribarju ter ga je prosil, da naj bi mu, ako ima takratne besede cesarjeve zapisane, prepis do-tičnega zapisa dal na razpolago. Zupan je ustregel prošnji našega urednika ter v svojih zapiskih poiskal beležke, katere si je takoj, ko je po av-dijenci dne 18. junija 1896 prišel v hotel, zapisal. Po teh beležkih dejalo je Njegovo Veličanstvo:
Es freut mieh, dass die Wahl gerade auf Sie gefallen ist. Ich habo viel rti h ml ich es von Ihrer Energie und Tatkraft gehort, und glaube. dass Sle der Mann sind um Laibach aus dem Schutte zu neben. Ich habe Ihre \Vahl deshalb sehr gerne be-statigt.
Program slovanjkeso ns-radnoSKPOdorsIiesa sh do v L]uM!ani.
Slovanski narodno - gospodarski shod v Ljubljani dne 14. in 15. avgusta se vrši v veliki dvorani »Narodnega doma« po tein-le programu:
V nedeljo, dne 14. avgusta 1910. ob pol 9. dopoldne
otvoritev narodno - gospodarskega shoda.
Shod otvori predsednik »Slovanskega narodno - gospodarskega dni-»tva na Dunaju dr. Jan L e n o c h. 1'vodni referat ima dr. V. Š i 1 e u v . deželni odbornik moravski v Brnu. Razdelitev udeležencev po sekcijah. V nedeljo popoldne ob 3. posvetovanje v sekcijah:
a» V splošni narodno - gospodarski sekciji;
b) v kmetijski;
c) v trgovinski in
d) v obrtniški.
V ponedeljek. 15. avgusta, ob 9. dopoldne
proklamacijska seja kongresa. Referati:
Poslanec Jos. J i r o u š e k iz Prage: O zadružni obrtniški organizaciji v kraljestvu Češkem;
konsulent Karel A n d e 1 iz Brna: O razvoju in današnjem stanju organizacije češkega obrtništva na Moravskem in o ustanovitvi državne zveze slovanskih obrtnikov;
poslanec Viljem V o t r u b a iz Brna: O današnjem stanju češke trgovine in o organizaciji češkega tr-govstva na Moravi:
delegat »Deželne jednote trgovskih gremijev v kraljestvu Češkem«: O razvoju in današnjem stanju češkega trgovstva v kraljestvu Češkem;
občinski svetnik Engelbert Franchetti iz Ljubljane: O rokodelski organizaciji slovenski;
poslanec dr. Fran Novak: O trgovski organizaciji slovenski;
ravnatelj Jan S e d 1 a k iz Prage: O kmetijskem zadružništvu v kraljestvu Češkem;
poslanec prof. H r a s k v : O sedanjem stanju češkega kmetijstva;
delegat »Zveze slovenskih zadrug« v Ljubljani: O sedanjem stanju slovenskega kmetijstva in za-družništva;
poslanec don Fran Ivaniše-vič iz Dalmacije: O gospodarskih razmerah jugoslovanskih (hrvaško-srbskih);
predsednik »Narodno - gospodar* ske jednote« dr. Chudoba iz Prage: O cdljn in sredstvih slovanske vzajemnosti na gospodarskem polju;
ravnatelj podružnice »Uatredny bankr «oaak?ok aporitelen« v Trstu Pokori/: O akrvanakem banko?-
s\ti. Jai Mila ti Brna: O kmetijstvu na Jloravskem ia
prof. Kre j za is Brna: O »gospodarskih raj merah ji»ujo«lovsnskih.
Predložitev resolaeij ia volitev priprav Ijancga odbora ma nstnnovi-tev skupnih gospodarskih organiza-rg ta vso drtavo.
prihodnjega
Dopisi.
»krav (Odgovor kSIo-venen».» Na podli »Slovencev« napad s dne 3. julija ia 6- avgusta t. L »•dgovarjam sledeče: Hinavskim er-nnhom ni za nobeno drugo stvar, kar kor edinole za to, da bi uničili neljube jim obrtnike in trgovee. Kdor ne trobi v njihov rog.tega hočejo Kristusovi nasledniki uničiti. To je njihovo edino veselje in tudi edino delo. Od lanskega leta imam se nekaj črnega vina. Da ga hitreje razpečam. da se mi ne pokvari. <*em napisal na listek v treh jezikik ceno tistega vina in sem listek nalepil na okno v svoji gostilni. Crnuh, ki vidi vsak dan, ako izstopi na kolodvoru, že leta in leta um hišah razne d v o- in t iv»jezične napise na hišah, »e ni nikdar čutil potrebe, da bi napisal kako črko zo-l»er dotične napise.   Ko je pa črn u h
ljem
pri meni trojezični a ko j sestavil strupeni »lopi*, ga je »Slovenec« sev»eda z v sprejel. Saj je tem rajši
r»odel. Črnemu črn uhu je nimam gostilne, ampak kovalnieo in da moram v nedeljo ob 1. popoldan zapreti. Torej bi pri naj-♦»oljsi volji ne bil mogel »Sokolom« noalirti « svojo zono ftako imenuje Slovence* moja u^ora \ uta ». liiso
/.itr
rudi
tu moj
u svetimi pod«»bami in cvetli-
• ami. ne da bi ona ali pn jaz hotel privabiti črnega črn u ha na svojo župo. Trd, ■■pn ilen Slovence sem. po--1 režem pa v več jezikh. ker jik tudi več znam. samo črnemu čmuhu bi ne mogel postreei v latinskem jeziku, ker ga ne znam. Kako l«-»m Iju*.' r skegn župana gospoda Hribarja prenočil, ko niti en»» sobe nimam, to naj mi pove podla in okrekljiva klerikalna duša. Moja firma in odlikovanje / zlato in srebrno kolajno je že več let pisana v <dov*>n*keui jeziku. Srre-dn »frilo vence ve mn* dopisniku ni na tem. kak napis ima kdo. jrre »e mu •-dino za to. da unići svojega nasprotnika. Dvomim, da bi bil tako Kristus nčil. Skli in peče va«. ko vidite -v izložbenem oknu lepo, na platno olikano sliko, slovanskega mučenika Husa. kateregp v največjih mukah na grmadi tolaži in Poljubuje Kri-stna.
Jeseniški H a n p t m a n. Ia Črnomlja. Kdor je bral članek v
• Slovencu z dne julija t. L pod naslovom: > Črnomaljske novice*, »dohiti je moral v t is k.da »dotični ni imel namena spraviti v ja-
to novice, temveč tudi blatiti, žaliti
n sramotiti \»e ti*te. ki se nočejo na klerikalne frake obešati in ki nočejo
atajiti čuta za poštenoM. Ne brigal: bi se za njegove novice, da ni zavil resnuee o tistem travniku, ki leži nasproti bodočemu kolodvoru in na katerem so »nameraval i t liberalci zidati »Sokolski dom . Hudobni p,~ je hotel varati javnost, odvaliti hudobni čin, ki sta ga storila dični žn-oan Skubic in vrli dr. $turm s tem, da   sta preprečila kup imenovanega
»-avnika za Stavbinsko jn naselbinsko zadrugo v Cmomjlu-c, ter Morila nepregledno    škodo za razvoj mesta
n njega okolico. Ta zadruga je sklenila kupiti imenovani travnik, da orične izdelovati eementno '»peko za
id in streho ter drug**, za stavbo potrebne lietonske izdelke. Vse to vršilo hi <e s pomočjo strojev, katere bi gonil motor ter zaeno drobil p*~sek in gramoz. S to napra\o * »d pomoglo bi se neznosni draginji stavbnega materijala, katerega cene so menda tako visoke, kakor nikjer na Kranjskem. Omeniti nam je samo pesek, ki star- » » / jO K kubični meter opeka za zid. ki nima predpisane velikosti. 52 kron tisoč; opeka za irtrriko dovažati se mora od daleč. Posledice teh visokih een sta\bnega materijala ao, da se mesto ne more razvijati in siriti, kajti zida le tisti, ki je v to ta-korekoč prisiljen. Stanovanj ni ne za obrtnike, ia manj pa za uradnike, in kdor si hoče ustanoviti lastno ognjišče, mora izg niti / V raja. Tem razmeram hotelo s*- je z gori navedenim podjetjem od po moć i. Ker se je kup imenovanega travnika prepre-i i I, zidati bodo morali Craomaljei se nadalje z dragim stavbnim materijalom. To bodo čutili posebno takrat, ko bode občina prisiljena zidati najemninsko hiso. Takrat bodeta morala segati tudi župan Skubic in dr. Sturm, tal da z drugimi meščani vred, globo v žepe. To bo tudi vzrok, ria bode občinska dokiada še mnogo
večja kakor 60%% Crnosaaljei! je vas pravi prijatelj in kdo je tisti, ki deluje v vas propad. Ogibajte so jik, kakor gndje zalege.
Dnevne vesti.
4 r>ofasar Jug, osnovala! j »Skale« in jako neroden profesor na ljubljanskem asestnom liceju, ja ob času, ko je zborovala aaataljaka »Zavesa« V • m mesta, sklical tja zaupnike renske napredne stranke, da bi iruenovaJi kandidata za dopolnilno državnozborsko \olitcv. Kaj je opravil, ne vemo. To pn vemo. da tako ne Ihi slu naprej. Ali imej slovenska napredna stranka svoje oficijalno vodstvo, ali ae pn naj prepusti sne Jugu. ki ima, kakor knas, za to vsa prnmar na svojstva! Pa smo sk%raj pcept ios> ni, da ta jug ae ne bo odnesel naše stranke!
Plut iMitn! Na |*obaliii*ki na-pad.katerega priobčujejo Plut in tisti, ki se skrivajo za njim v današnjem ^Jutru*, odgnsroril je goaffk »ar. Ivan Tavčar a tem. da je \ loži I obtožnico pri deželnem sodi-, s, i»rugut- » temi ljudmi anaka vso im« ;: • mra\L<<.
— Zakaj an klerikalci odpovedali udeležbo na na rmln»-tosjHKlarskcm kongrese t Ko ae je na Dunaju pripravljal si«ivaiiski narodno-gospo-darski kongres, so prireditelji stopili tudi k Stlovssaakim klerikalcem in so jih povabili na sodelovanje. Klerikalci, ki se na Dunaju kažejo vedno
m
v
ker ki a
ive ultra Slovane, s. li povabila odkloniti, seveda pri ostalih Slova -njih slovanstvo prišlo v luč. Iskali pa so seveda prijet ne-
n r ..r. »n; *aj vendar ni tako lahko ntngoče. da bi smvg neki k 1 eri kal-» i. zagovorniki in p* »dpi ranci k ran j-
- tmk h mn ak- ga remštva odkritosrčno sodelovali pri an, narodno - g«s»podarskeni To bi se reklo naravnost v •rikalno - nemško skledo pljuvati! In bali so se. da bi si ne zaigrali plaslasnanse milosti kranjske spni h ase. — Vse be«e«iovaxije v voe-najšn . ajasj % anunsanasj aa »ano-♦*nče in nič drugega Mi smo kleriklaeem prav hvaležni, da so kar nami poskrbeli za ilustracijo svoje slovanske ideje ravno v trenutku, ko kanto zbrani v Ljubljani odlični manje iz vseh avstrijskih slovanskih dežel, veseli na* pa odpoved klerikalcev tnali za to. ker bi nam bilo res neprijatno* km aatno s klerikalnimi denuncijanti sedeti pri eni mizi in z zavezniki Nemcev razpravljati o slo van-», fau^eunnnutem vprašanju . . . Da klerikalci sploh od začetka niso •)o mislili na sodelovanje pri kongres nakažejo sledeča dejstva: Na pr\o sejo pripravljalnega odbora ljubljanskega je bilo povabljenih kleri-eev ravno toliko, kolikor naprednja-kov t i so se povnbi 1 u odzvali skoro polnoštevilno. od klerikalcev sta prišla pn samo prof. Jare in S k e r -bine; prof. Jare je pn vsako aonde ležbo odklonil, češ. da nima čnsa Iče mu le t»» seveda kdo verjame|. Po-slaijee Po v še je izjavil, da ne referira; namesto njega je obljubil referirati |»oslaoec dr Pegan Ko se mu je dejal m\i bi »voj ref» »t opisal in ga daj na razpolago. K kor «o rili vsi drugi referent je »reški r< ferentje sr> dali referate . lo na--niti — se je dr. Pegan kra^ omalo firera I, da ni'V«vir ne »piše. . nima nič časa in da bo r (. ^-resn /e k o j povedal- \ ideti. da dr. Pegan u
sploh ni bilo na t »ngresu nič ležtj^če.
« . hi in   klerikalna   pojiti k a.
V* * rajšnji .Slr»veiicc" je prinesel nekak ekarer; * / članka, v katerem je praški 1'iiion » !.»r»#Jil dr. ^usterši-lovo pr»litiko. »S*veda je »Slovenec« !• Ion i »lčal   t.?   me»ta. d»loma
jih je [»a prav jio svoji navadi zavil. Zakaj m- pove Slovenec«, da (*Vlii nočejo \e» i m »d pirat i strankarsko-političnih interes«, \ klerikalcev. S tem j** »lovolj i*ovedaoo. Mi smo vetlno naglašali. da so nasi klerikalci tudi v pTislednji parlamentarni kam janiji zasledovali edinole strankar ske interese. Cehi ao nekaj časa mirno prenašali, čeprav **o ae nekateri z vso močjo upirali temu. Toda / oziroin na parlamentarne razmere in a oziroin na ostale sestopu i k« jugoslovanskih narodov s«, «!-• konca sesije molčali. Toda zdaj ol» koncu zasedanja *o odločno pcoedah, «h« Isslo utvari iz-premenile. S tem so dali Hr. ftnatcrnicu migljaj, da se ali (»okori - ali i»«. da pobere kopita ter gre tja, ka-uor ga vleče srce in kamor pravzaprav »pada. v naročje najbolj komuni [n rane politične stranke — v naročje dunajskih krščanskih soci-jak-ev. Tudi dogodki zadnjih časov ao pokazali, da je politikn naših kjeri-
V.ak*e\   vse prej nego »lov »ianes. ko zborujejo v Lji -topniki vseh slovanskih povemo javno in na glas, »na politika aašlh klerikalcev v ■i, kakor tadl
In
h mn
in naj an Ueri-so v vaek sanjka aojanvjik odvisni oi
aborova-in klerikalci ao as morali ponizno ukloniti. To js sramotno, sramotno /ato, ker hočejo ti ljudje na goljufiv   način    reprezentirati slovenski
4- Pol jaka an vrnitev »; Znano je, a kako škodoželjnostjo ao naši klerikalci beležili ve*d, da je bila deputacija ljubljanskega mesta na grunesaldskih alavnostih v Krakova slab«* sprejeta, in kako zasmehljivo ao pisali o deputaciji, ki je bila upra-\ ičeiio užaljena. »Slovenec« je seveda mislil a tem, da je ir»»niziral slovensko deputacijo, ki se je upravičeno čutila zapostavljeno, služiti Poljakom in si pridobiti njihovo naklonjenost. Toda kakor se zdi, Poljaki odklanjajo take zagovornike. ~Swiat Slowuuiski<. list. o katerem je znano, da živi v ozkih stikih s slovenskimi klerikalci, namree piše med drugim: Veliko zlo in sram«»ta za Krakov je t«», da je bila delegacija mesta Ljub-Ijanejti je bila oficijalno povabljena, nezadovoljna s sprejem«»m . . . Repre /entacijo mesta LJubljane je »dicijal-uo |»o\abil mestni župan kot načelnik prirediteljskegn »nllfora. Bili so to goatjs mestii Krakova, za katerih pogoš»ćeujc je (Mlgovorno mesto, (odpotovali so, javno nagla sajoč, da ni-»*» mogli dalje prenašati, »ia bi se TJf"^i posnetaio. In javno, potom časopisja, ao izjavili, da ae zanje nihče ni brigal V tem o/aru moramo zavzeti staJi.šce na strani Slovenskega \ar d.i Njegovi poliioni prijatelji, gostje v Krakovu, so bili oficijelni pre istavitelji mesta Ljubljane, a u« privatni gostje. . Kdor goste san. (»ovabi, a se potem za nje ne briga, postavlja samega aoko v zelo čudno i.n Sir. r pa s,- ne čudimo pre<|stavi-icljem Ljubljane, da s«» »»»{potovali, toda »koda je, da ao to storili «
koroški Slov eni i in mdom v koroški nemško - klerikalni zadružni /»ezi. K;»k»>r sin<» /♦ p«»ro<al:. »lo-\ • ila koroška klerikalna a jk>-ttadel>kih zadrug    firmi    Kavser in
lese. ki se nahaja v aelo faloatnih . inanenih razmerah, velikansko posojilo V zneskn 1 .SMNI.INHI kron. Toda rudi takozvano društvo sv. Jožefa je v denarnih »tiskah. !>ruštvo »' .1 >-žefa je klerikalno društvo, ki kak«-r družba »v. Mohorja razširja popularni« minsko literaturo ter izdaja razne klerikalne liste. Glavni namen tega društva je pa.da razširja te nemške li»te in knjige pred vsem med slovensko prebivalstvo na K -roškem ter ga tako prdagoma germanizim t <»d pretvezo katoliške propagand«*. To drtjštv., jrr» rok'> v roki s slovenskimi klerikalci, katerim je. kakor nano, narodnost popolnoma postranska atvar. Čeprav ima prej onie njena lerikalna zadružna zveza svoje prostore v hiši društva sv. Jožefa, vendar se to društvo ni obrnilo na t«* zvonu za posojilo, temveč na dr. hrejoa. Ta je tudi i/posloval, da tri slovenske župnije v vellkovški okolici dale dnifttvn sv. Jožefa posojilo v /nesku 14.71 NI kn-n IV -i »I ni:. <ir. Brejca T»os*»ju.jejo t«>rej slovenske zunnije cerkveni denar, ki je izšel iz žepov slovenskih župljanov, nemškemu društvu, ki naj |>od krink') klerikalne propagande germanizira si« ensko ljudstvo. Ta denar pn niti vaien ni. če u|»oštev a in o, da je po-
oje društva ^ Jožefa zc obremenjeno z l!44».mart kronami, kater i ! osrwlil zgornjeav strijski »Volkskre-flit«, in z 2t*l.0l»t) kronami, katere je posadil celovški kapiteij. Razvente-ga mor« imeti pa društvo sv. Jožefa tudi pri klerikalni zvezi j>oljedeljskdi / »«irug /e toliko d»»lga. da mu ta /veza noee |M»»4»diti niti malenk«>stn»» s4»t» 1 I.7UO K. /žalostno ,h». <la se koroški klerikalni Slovenci stavijo v »lužbo nemškega klerikalizma in da ga na \:i lahkomiseln način s slovenskim denarjem podpirajo. Zc Planeš i« gc»tr»v«», da bo v nemški - klerikalni gospodarski organizaciji na Koroškem zagrmelo. In ta polom bo tudi j-ogiibiio vplival na gospodarsko stanje slovenskega kmeta na Koroškem fs> zaslugi ondotnih slovenskih klerikalcev. Kje so torej grohokopi slovenskega naroda na Koroškem?
Korltarji. »Slovenec« piše o Slomškariji, da jih je bilo na skupščini več, kakor naprednih učiteljev v Novem mestn. Za poet! Naprednih učiteljev je bilo nad 400, Slomškar-lev i*a: do 50 duhovnikov, do NO kan-didatinj in učiteljic skupaj. Dijakov, učiteljiščnikov, viaokoš*d<»ev, umirovi jenih učiteljev in pravih učiteljev skupaj tudi kakih «90. Izmed učiteljev so bili sami koritarji, ki ali čakajo na ftlntbc, ali pa hočejo dobiti kako dobro naduči tel jako mesto. Kakor poroča »Slovenec« ao kili najbolj glasni: Jeglič, Jak Ho, Ravnikar, Simon in Bregnr. Oglejmo si te tiče I »olj natanko, pa konso videli, da ao
avojo oseko, ne pn an kinsror učitelj* stvn. Jeglić jc   dobil in an nad učiteljsko m—t o na škodo
indi malo prode, ter zopet potankoj* pomoči. Kakor znano, zanemarja svojo službo, ker med poukom pulra učence same, on pa zboruje a svojim »štabom« v konferenčni sobi ali pa gre celo med poukom učit na trgovsko Šolo, učenci se pa sami tepo v telovadnici. Ko bi kak napreden učitelj zagrešil kaj takega.takoj bi sel v kake hribe. Jaklič in Ravnikar glasujeta proti zvišanju učiteljskih plač, glasujeta za zakon, s katerim se omejujejo učiteljem njih državljanske pravice. Vse to sta storila klerikalni stranki na ljubo, ker sta v prvi \ rsti klerikalca in učitelja samo v toliko, kolikor puste klerikalci. Naj bi narodna stranka zahtevala od (tangia. da bi glasoval proti učiteljskim koristim! Kaj takega je pač mogoče samo pri najgrših koritarjih. Simon bi silno rad postal okrajni nadzornik. On je sicer jako priden, a v šoli popolnoma nesposoben razen risanja. Kaj pa Brega r * On bije boj z Lav t uar je m za Spodnjo Šiško. Ker :* v šoli čisto ne pora bon in ni prej, dokler ui bil Slomškar. pri koinpe-lencah nikdar prišel v poste v, zato hoče kot zelo vnet Slomškar postati .reden tako važnega mesta. Upati je pa, da Šiškarji ne zidajo take šole za koritarje, ampak za učitelje, ki za--lu/ajo to ime. 1'pamo. da bo c. kr. deželni šolski svet st*»ril svojo jK>stav-no dolžnost in bo imenoval najboljšega prosilea. če tudi ne 1><> Slomškar.
-f- Srečni stari časi. Naši učitelji »o »krornni ljudje. To so pokazali Slomška rji na svojem zborovanju, ki so se zahvaljevali klerikalnim mogotcem za dobrote, katerih nikdar prejeli niso. Zlasti pa ^ ]o učiteljska skromnost pokazala v kranj-»kem deželnem zboru, kjer sta učitelja Jaklič in FavniVar glasovala proti zboljšanju učiteljskih plač. Za to svojo skromnost sta pač imenovana učitelja zaslužila.da bi ju njuni tova »■im imenovali za častna Slomškirja. Napredni učitelji zahtevajo več, vendar so tudi njihove zahteve v primeri z zahtevami uradnikov zelo skromne. Zato smo u ver jeni, da bi »e uči-tcljstvo, ne protivilo «3« ako bi se vrnili srečni <tari časi. Slomškarji b: najbrž veselja poskakovali, ako bi bili tako srečni, kakor so bili njihovi predniki pred mnogimi leti. Je pa tudi zavidanja vredno takšno življenje, kakršno so živeli naši dobri stari šolniaštri«. ki so bili mnogo ho:J fa-rovški hlapci kakor pa učitelji. »In-termediare oVs eherchenrs et d»*s eu-\< piše o nekem učitelju H>vesn v Lavilledieu. ki je prosil za učitelj-ko službo leta 1764. Ta učitelj je dobil službo šele potem, ko se je zavezal, da bo vedno zahajal v cerkev, da ho pri vsaki maši. tako da ne t»o dajal župniku in žiipijanom povoda, da bi bili z njim nezadovoljni. Moral je ministrirati župniku in vsakemu duhovnu, ki je imel kako cerkveno opravilo v dotični cerkvi. Vsak dan je moral trikrat zvoniti, poleg tega tudi vselej, kadar se je začelo oblačiti; zvoniti je moral biidourju in proti toči. Moral je obljubiti, da bo varoval cerkveno imetje, in da bo pazil na to, da bo cerkev vedno lepo pomedena in da ne bo po kotih paj-čevin. Vsako soboto in pred vsakim praznikom je moral cerkev dobro pomesti in izmiti. Skrbeti je moral, da je bila ura v zvoniku vedno navita in da je pravilno šla. Slednjič je moral seveda tudi poučevati. — Dalje piše omenjeni list o učitelju Antonu Arnu, da je moral obljubiti leta IS 10. da se bo udeležil vsake cerkvene ceremonije, da bo pazil na pse. da ne bodo uhajali v cerkev in d* bo odganjal živino, da ne ho popasla trave na pokopališču. Razen tega je moral kopati grobove in zakopavati mrliče. — Kaj ne, Slomškarji. to je bilo življenje?! O srečni in blaženi stari časi, povrnite se. Slomškarji vas tako željn«! pričakujejo!
H- Edino pravilno postopanje proti narodnim hujskačem. Okrajno sodišče v Dečinu na Češkem je te dni izreklo v neki civilno-pravni stvari proti češkemu tožencu zato. ker ni znal nemškega jezika. V razlogih, ki s». bili merodajni za kontumačno sodbo, navaja sodišče, da je v- Dečinu f-amo nemščina v deželi navaden jezik. V slučajih torej, da tožnik ali toženec ne more razpravljati v nemškem jeziku, se mora izreči v smislu § 185. c. p. r. zamudna sodba. Po čudnih avstrijskih paragrafih je morda zamudna sodba v enakem slučaju utemeljena. ^Orazer Tagblatt« pravi celo. da je to edino pravilno postopanje proti narodnim hujskačem. Dobro, naj bo tako. kakor pravi »Gra-aer Tagblatt«. Vprašamo pa, zakaj se tako kakor v TVčinn ne postopa pri aodiičih na Slovenskem. Zakaj raši aodniki obravnavajo ▼ nemškem jeziku tudi pri onih sodiščih, v katerih okolišu ni niti enega Nemca, ali pn sta morda edina Nemca glavar in njegov koncipist?! Zakaj se drugače prakticira pri nemških sodiščih in drnanaos pri alovenakiht Ali mora vladati dvojna mera tudi tam, kjer ki ao imela deliti neskaljena prati
Tura, ki ima ovoj je oh
zborovanju »Zaveso avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« izginil a pozorišca. Vladni mož se je zbal okuženja po — svojih sodrugih- Značilno! Sploh pa tudi sicer ob tem učiteljskem sestanku ni bilo navzočega nobenega šolskega nadzornika. Kar pač jasno kaže, kako marni prijatelji ljndskošolskega stanu »o ti vladni kimavci. •.
-j- Dunajski krščanski socijalisti In aaši klerikalci. »Slovenec« se jezi na glasilo sedanjega trgovinskega ministra »dr. Weisskirchnerja, na »Deutsches Volksblatt« Ne vemo. kdaj je prišlo do te jeze. Vemo pa, da je »Deutsches Volksblatt« posebno to zameril, ker so ga dopisniki, ki BO v najožjem stiku s »Slovencem« par-krat prav grdo mistificirali, vsled česar se je »D. V.« pred vso javnostjo blamirah Značilno pa je, da je tudi del dunajskih krščanskih socijali-stov, katere vodi dr. \Veisskirchner zoper pristaše dr. Gessmanna, spoznal značaj naših klerikalcev. Smili se nam dr. Šusteršič, čegar slava tako hitro izgineva.
-f- Iz finačne službe. H koncept-ni praksi so pripuščeni absolvirani pravniki: Maksimilijan D o b a j , Robert Tomšič in dr. Ivan S t e r -b e ni z.
-f- Na c. kr. rudniški šoli v Idriji
so na podlagi nove razdelbe službenih prejemkov pomaknjeni fceitelji: Avgust Sabec iz tretjega v drajri plačilni razred, učitelj Rafael G o -stiša in učiteljica Karolina B u r -n i k iz četrtega v tretji plačilni razred.
— O priliki narodno - gospodarskega shoda ne bo odveč, če pogledamo v preteklost, koliko se je pri nas ie storilo na polju slovanke narodnogospodarske vzajemnosti. Bilanca ne bo tako slaba, kakor bi morda kdo mislil. Posebno gospodarski stili med Slovenci in Cehi so bili vedno prav tesni. Omenjamo le KolinsV i tovarno za kavne primesi v Ljubljani, ki je v resnici dete narodno-go-spodarskega prijateljstva med SI -venci in Ćehi. V njej je združen slovenski kapital s češkim, potom nje hočejo slovenski trgovci združeni v tem podjetju s Češkimi uveljaviti na slovenskem jugu domač produkt. L po poslopje Kolinske tovarne je torr; v pravem pomenu besede nekak spomenik češko-slovenski narodno-go-spodarski vzajemnosti — ne mrtev, temveč živ. acrilen. vesel življenja in vzpodbujajoč k delu. Dela je res treba še mnogo. Na kongresu se bo razmo-trivalo. kako in kaj je treba delati. Brezdvomno pa je. da se je predvsem treba okleniti tega, kar je na narod-no-gospodarskem našem polju že nn-stalo. kajti realno delo ni tisto, ki kakšno stvar začne, pa ne dokonča, temveč tisto, ki započeto stvar drži v roki in ne miruje prej. dokler ji ne pomore do zmage. Ni dovolj, da kako akcijo započnemo, pa jo potem morda izpustimo iz rok, ravno tako važno je, da jo tudi potem še podpiramo. Sto z velikim pompom ustanovljenih, pa žalostno hirajočih podjetij nam ne koristi niti toliko, kolikor eno, ki dobro procvita,
— Narodno - gospodarski kongres. Sprejem slovanskih gostov narodno - gospodarskega kongresa je danes popoldne ob pol 6. na južnem kolodvoru. Del gostov pa se pripelje obenem s slovanskimi gasilci. Ljubljanski pripravljalni odbor za narodno - gospodarski kongTes prosi cenj. člane, naj se blagovolijo polnoštevil-no udeležiti tega sprejema. Pripravljalni odbor prosi tudi ljubljan>k i občinstvo, da se sprejema v častnem številu udeleži. — Zvečer ob pol 9. je pozdravni večer na čast gostom v hotelu »Tratnik« na Sv. Petra cesti.
V imenu mestne občine ljubljanske pozdravi goste župan in državni poslanec Ivan Hribar, v imenu pripravljalnega odbora pa deželni poslanec dr. Fran Novak. — Prepričani smo.da se bo slovensko ljubljansko občinstvo udeležilo prav mnogoštevilno pozdrav neg/a večera, da pokaže svojo ljubezen slovanskim gostom in zanimanje za velepomembni slovanski narodno - gospodarski kongTes v Ljubljani.
— Pri pozdravnem večeru na* rodno - gospodarskega kongresa v hotelu »Tratnik« danes zvečer poje slav. pevsko društvo «Ljubljanski Zvon«.
— K Slovlncum! Inženir I. Ba* sta. znani dobri prijatelj nas Slovencev, je napisal v praških »Narodnih Listih« pod zgornjim naslovom dva navdušeno pisana in od iskrene ljubezni do naroda slovenskega prožeta članka, v katerih v vznesenih besedah slavi gostoljubnost »Slovencev, bratsko ljubezen, ki jo narod slovenski izkazuje bratom Cehom, ter v pestrih slikah opisuje lepoto in krasoto alovenakc domovine. Njegova članka-pisana zares a prekipevajočo ljubeznijo do vaegn, kar je slovenskega, iz-zvsnita r vzklik: Na slovanski jug!
V belo Ljubljano! Kdorkoli more, naj poanta »lovenake Alpe, naj poseti belo L-jubljano! Prepričal amo, da so bo jraakiu pri prvi prilik* sopst
vrnil v razkošno alpsko kraljestvo očaka Tria:lava. k bratom našim Slo-vonerant — O teh. simpatično pssnaik
tankih bomo ae govorili.
— Janko Terček — amrl. Včeraj popoldne je v »Leonišru« po trim «eeui. selo tnnčui   bolezni sn Tedna
zaiktnil oči nas Janko Terček.star ee-V 4& let. Janko Terček je bil znan po celem Slovenskem. Kot rojen Kram.
ae je posvetil tnrovini in služboval • ajprejc \  Novem mestu,   potem ¥ Mariboru in v LJubljani, ter končno v Lineu na Gornjem Avstrijskem. V Ljubljani je bil delj rana v službi pri vrdkah Souvan in l rbanc. Znanjih 13 let je bil po nepretrgoma pri tvrd-*t V. Hofelner v Lineu. za katero jo . t oval tudi po naši slovenski unsno-»ini. Svoj trgovski i»oklii* je ljubil lad vse in bil vedno vesten in n a moren v svojem {»oslu. v sled česar to tudi vse terdke,   pri   katerih je »tiiikovai. viaoko cenile njegovo tr Z' v ako delo in zmožnosti. Pokojni anko Terček je pa delal tudi vedno trojemu rodnemu kraju, prijaz-jtfnin   mestecu   Krško v vinom ini vdenjski. Bil je vedno vesel in ekv rovoljea ter ni nikdar zatajil svoje -de dolenjske narave. Bil je pa tu ;  vedno odkrit in zve*t tovariš svo-irn stanovskim tovarišem, zvest in dkrit prijntelj svojim mnogoštevilni prijnteljem. Ob njegovem prera-§*m grobu lahko izjavimo, da blagi •» kojnik ni imel ne enega ne pri jate-Blagi pokojnik "jV bi! pa tudi snen Slovenec, ki V mmd ena Ijnkil rt o jo ubogo in teptano šWanovino ii |j nikdar in proti nikomur ni prikrival te svoje IjnbeanL tVprav je mo zadnjih 13 let službovati v nem u. vendar 0 rt no mari ji-zasledoval narodno gibanje v svo->movini in se iz dna svoje pleme-ibiše razveselil vsakesra nspred-
d
\   pokojnem našem Terel i p«»dp» rnika. Z'» v<**1 nase* m potrebe je imel blagi pokojnik o odprto srce in roke. Ker je bil a* Janko v življenju vedno skro-. podpiral je na>.t nar«tim to   obrambna društva 'čnino tako. tla j*» dajal denar svo-i prijateljem, da so ga brez na ved-•tarovalea izročali obdarovanim. je blagi naš pokojnik  res ljubil »toj narod and vse, nam je ■ »ka* ujegovn oporoka. Blag" ■rč#»k je bil eelo    svoje življenje - -dljiv in si je tako prihranil nad »«10 K- To svoje imetje je pa sko-1 za naše kumanitsme in nandtf namene. V svoji oporoki je 7 namreč glavnim »ve
Trgovsko bolniško in podpor-r•» iirn%tT»>« cigar zvesti član je kal iik. odkar «e je posvetil trvro-oi šoKki družbi je no v svoji zapisal znatno volilo 2000 i n»B in se tako vredno pridružil na-i mecenoma. Viljemu Pollaku in •tniku. Pozabil pa ni tudi svoje edi-•orodniee. Svoji sestri je namreč lil v »voji oporoki volilo 2otHl K I »o leg tega se d«> nj^ne smrti letno ••• 100H K. Iz teh določil njegove ke s*- najliolj razvidi,   kako je i Janko Terček ljubil svoj narod,   kako je gorel za svoj ■ »* i poklic in kako hlaera duša Pokojnik je hrepenel tudi ved-zaj v svojo milo domovino. Vrtu d i res v svoj domaći kraj. « s* 1 v srbi kal svoje prerane Ob njegovem odprtem grobu ► i»reblagemu pokojniku: Več-: a m jat! in
K ne se tebi je želja spol ni km, zemlji domači da truplo leži!« Imrl je v Ljubljani vpokoje-ničar in hišni posestnik, go-! Mihael J e s i k. V. v aa. p.!
S\,b«»dna  Misel'  -klieuje v !ue 14. avgusta ob 2. po pol-da■ imjjifcik sobah »Narodna " >hod za »Jugoslovanki * ** Tsatorij     Referati se bodo nana-
• nje  krema'       eca   v pra-Avstriji  in  ;^.s.-»»no na kre-
io gibanje meri Slovenei. Ker r»ed -tiičajnostmi    govorilo o zadevah »Svobodne Misli«, so S  . \ • •.      r     n <>  \ v b-i na ta shod.
i ekološki kongres v Prtro-
lu.  I' d   predsedstvon   prof. dr. r-i «*l 22. do 2*. ptembra i In V. mednarodni gineko-\* * rodni carski kon gre- Pred-» kongresa je pozvalo društvo likov na Kranjskem«, da opo-
• -k* zdravnike na to prire-'» da eventualno skliče sloven-
1 narodni odbor, ki bi ime| izvršiti ie predpriprave. Gospodje ko-ki se mislijo udeležiti kongresa,
- javijo   predaedVt vu društva travnikov.
\ve Caesar . . .'  \* proslavo one avgusta t. 1. je podaril trnov-župnik, gos p. L Vrhovnik, druž-1 »v. drila in Met'»da 5 K in »Brn-Horu*. 5 K. — Hvala arena!
— Ia Ijabljanoke abožniee, Po-r<iduea cesarjeve NOletoiee se ubožci
'^e*tni juhiiejski ubožnici dne 18.
Gospod M. J. v
•krm je iznašel popolnoma nor
koplov. a katerim poizkusi avoj prvi polet dne 4 septembra; dosedaj so vsi i«deti posrečili. Kdor as aa ari-jat i ko zanima, naj pride aa vede nega dne v Mengeš, kjer si lahko ogleda tega najnovejšega ptića. Polet ae vrli med ;i. ia 4. pojioldne, ako bodo dopus;-ali vetrovi in — teza.
Itistrttke novice.    Izredni občni zbor parne opekarne v Kosezah pri Ilir k; Bistrici   se   bo vršil v nekaj dneh. Kakor znano, ja opekarna izključno slovetisk«» podjetje. Prvo leto imela je opekarna primeroma ja-k    \»liko  izgubo   Stiskalnica opeke je pokvarila skoraj vso opeko, izkazalo ar je. da toliko priporočena ati-■kalnanm,  ki  je  stala  mnogo tisoč kron.   ni za drugega,   kakor za med »taro šaro!   L parno,   da se pri občnem zboru vse potrebno ukrene in da l>odjetje —   klub   ne kate mikov — ostane v sedanjih rokah! — Bistri *ki gozd pričel se je parcelirati in Ušle delo \ kratkem končano. Posamezniki dobe sicer lep   k -» g<»/du. žal. da* je gond šr mlad in grozno za nemar jen! Pa saj ni čuda; sekalo se \ -e križem, nadzorstva ni bilo skoraj nobenega!   -   Neki reški konzor t i j   napravi   pri Kosezah tovarno umetnega kamna. Baje je materijal v okolici za umetno kamenje jako do l»er.   —   Južna železnica pričela je končno vendarle flikati progo okoli Kilovč. rpajmo. da uredi progo tako, da ne bodo vozili   vlaki   po pol Letoriščarjev imamo is mnogo v Bistrici. — Otepi* valno društvo ae trudi, da z raznimi napravami, kolikor mu pač finance
Bistrico in okolico, odprla se je v are sel-
v Bistrico došli tujci pogrešali. Ka------ v spretnih   rokah in dobro
deluje. — Večina gostilničarjev v -.rici toči scnsnVenko   pivo in ven-
nega lannnjoriškega piva Mogoče j-> vzrok — led!, letos je airola z ledom; s» n ^ ska tovarna da odjemalcem tudi po*r~bno *tevi!o ledu. - TVpn-S k«da v B'striei ndebvi - so. kriškega zleta v Celju. Minulo neoV Ijo imelo je bistriško gasilno dru o običajno ljudsko veselico. Radi *!abega vremena bila j- veselica bolj s'aho obiskana. 1'ndimo se. zaka. ravno inteligenca nekak«- prezira fa ^ilno iln>fvof Godita iz Sv. Križa pri Nabrežini je v snlošn zidnvoljstv«< igrala in je za razne slavn^n kri ško godbo le pri poročat i.
kranjski je dovolil Janezu Kunčieu iz Bleda - M lino na-r«eljavo električne naprave na deželni cesti od Lesce OS) Bob. B»le. S teu>.
zadeva   električne    ransaret 1 jave Bledp Tigodno rešena in upamo,
da Bled prihodnje   leto   dobi elektrarno.
\  listu z t rov (»mikov je bil vr»i an g. Oton Ploj. c. kr. notar v Cr i*»mlju. T>r. Sturti! mora ime*i |»r» neto malo klijentele, dasi je general Marinarjev«.
škrlatinka \ Novem m*stu . pojavila     t nekem tukajšnjem
davčnem uradniku, ki pa se vedno hodi v urad. l>dznoat njegovega še-ta je. da mu kratkomalo zabr ti vstop v- urad. ker je škrlatinka naj-ansi cjjia h U aen « udno, da « *>n tabriih u knke živslske bol- / mnogo strožje« nego pri < i eznih.
Poslednji   žarki,   i ''udno lemlje zlata slava Notasja Lur«
razvalinah kf. slave in hvale božje naklonjc-je vzra^io trnje, ki ga r»bčnti le *  : župnik g. T^s^k Zarovar .ial af je namr*    \ t*'*-*rl   pri okr. soilniji v Novem mestu   radi razža Ijrnja <astj.   Ver je Karlu Piletiču, Viktorju Tomazinu in J;ikob Buko\ vlogi.   r»r^lani r»krožnemu srxli-Novem   mestu,   očital,   da so vneti častilci Lnrda lc i/ dobičkarije.
'A"t»iik navede v svojem zagovoru, da je on raditega pi«al dotično pismo na okrožno sodnijo. ker t° hotel varovati čast duhovskega sTa»"f in y»r I vsem svojo, ker *e mu je očitalo j s* čas/»pisih. da ,ie ta »bc»žja pot - |»r»d pokroviteljstvom tnir.ošnje duhovščine. I>a je posvetil z bakljo te razmere, ker tozitelji niso ime i pooblastila niti od cerkven^, niti od posvetne oblasti r»-: -o vzdrževali Lord iz grde dobičkarije. pravi, da je dokaz, ker so nakrat nastali -t i rje \ inotoči. nadalje, ker so se tožitelji sami priekali med seboj in špekulirali na boljšo ureditev vsak zase, na-onlje, ker je bil Pibtič sam kaznovan od glavarstva, ker je predložil v računu višj.. izdatke, kakor je v resnici plačal delavce pri zidavi Lnrda. potem ker je Tomaži n prodajal in t*, povzetju pošiljal ničvredne podobe /'ndodelne Marije«, manjše po 10 v. večje po 2 K 40 v: končno ker je Bukovec, da bi še več ljudi pridobil za Liird. pravil, da je dr. PHanc ia Novega mesta obljubil, do bo dni K za zidavo turške Cerkve. Na r»dnikovo vprašanje,   če   je   bil on
To-ih
Vo V
iaj
Lnrda, nravi, da ae je ia gaars in bil 40 ori neki druiini in da ne ve Nadal> poro, da je tudi prepovedal zidarjem zidati, dokler ne prida od ikof^jakegn ordinarijata dovoljenje.   Največji krivec postanka Lorda   je   tedanji ientjernejski kaplan Kol bežen, sedanji župni upravitelj v Mirni peči, ki je imel fulmi-nnntne govore o čudežih in da mu je Kol bežen sam rekel    nekega večera, da je pred zbranim ljudstvom govoril pol ure, a da ne ve prav nič, kaj je govoril!!   O saneta simplieitas! Na čenče in klobasanje zvitih kaplanov so zidani čudeži! Na vprašanje zakaj ni takoj izpočetka prepovedal božje poti, pravi, da bi ga stepi i, ka kor onega umobolnega Tiearja in to žitelji pritrdil«, pri teh besedah, da bi ga še bolj. Ne vem, kaj naj rečem o tožiteljih. Da imajo vero v čude/.i >c težko verjetno, oziroma bedasto po izpovedhi župnika.   Seveda ni čuda, da vidijo   njihove oči čudeže,   če sedem duhovnov blagoslavlja vodo in • v vidi polilo bergel j in druge sare okrog Marijine podobe. Obra\iia\.t -t  je preložila   v   avrho zaslišanja orič. zidarskega    mojstra    Flor. Vr boviiika,     šent jernejskega kaplana Likarja. Kolbe/nn in  Ant. Ronaven ture Jegliča    in    čudežno ozdiavele Terezijo Klemenčič.   Zastopnik toži t* ljev. dr Jeleni- razširi obtožbo, ker je župnik pri obravnavi rekel, da so nahrani denar   razsipali in zanj |m>-pivali. Položaj je tak:   Krivdo, da je ljudstvo zaslepljeno, no-i ona sedmorica duhovnov, ki je blagoslovila stn denee in ins<»enirala čud* zno prikazen     Lurske Marije«.   C i 1 a \ ni krivde pade seveda na tuliuinantn« ca govornika kaplana Kolln-zna. ki 4   je najbolj   podvizal   pri   slepit, i Istva.    potem    na one v obširno pletersko zidovje   zarit-*   ščurke, iz Franc*»skega 'ih*igle menihe,    ki so spravili na dan <mo čudodelno podobo Marije. Veliko krivde odpade na klerikaln    časopisje, ki je s Hvojiod f^vrot'dli in agitacijo pomagalo slepiti ljudstvo. Ni brez krivde g. župnik Lesjak.    ki bi bil lahko proslavljal oOletnioo Lnrške Matere božje v farni cerkvi in ne na      k<«v iiiku. To je utrdilo ljuds'v u vero v čudeže in ot« / kočilo dokaz gol,   sebičn< -«ti. Drugi povzročitelji       -nieio rloioa za '**■''-,](*. župnika ».stavili samega na pla
nem v nevihti. Jako rnr*nika. če je iz teli ;ih je sanitel, nasopi
lepo hi hUo nagih« v, kakor zoper Liird. ali
kakor «»n ne >idi v dušo svojih t<>-žitelj* v. S4i Ii bili iz gole dobičkarije častilci Lnrda. ali ne, nvno tako n*1 vidimo ir.i \ n.i govo dušo. kaj *ra je ragnilo do tega. dr: dvignil besedo 7oper T,urd. Povedali bi bilo *■ r ■.> 1 se ljudstvu pametno in jasiio besedo, ljudstvu, ki s,, vedno vre na oni kraj. čudež* v iskat, »lasi >o i. i /upnik
dovolj jasno izrazil pri sodni ji da ona voda ni imela čudodelne moči. da jo nima in da jo tudi nikdar no bo imela. Tu naj bi bolj odločno nastopile državne oblasti in pokazale svojo moe in f>o«*vetile ljudstvu v temo, one oblasti, ki imajo vedno nasajen bajonet in nabito puško, kadar dvijr tif delavec zuljavo roko in stopi onemoglega koraka na niicc. da izsili za svojo lakotno deco grižljaj suhe skorje.
Semanjskiin tatovom    na sledu. Znaiv        -»•.    kako predrzne tatvine so       "z dilc    na    nekaterih >*nnnjih na Kranjskem   in Štajerskem. Bila sta vedno dva moža,   ki   sta znnia -semn.    s*. \račairx*ini sejmarje,,) na alepar-ki način    odvzeti    ves denar. Nekemu možu sta blizu Brežic v največjem snegu odnesla celo čevlje. Iz Celja pa se adaj poroča sledeče: fine 5. t. m. je bil v Lemberiru na Spod. Štajerskem semenj. Na semenj j« pri-šel tudi posestnik Blaž Cmere-ek iz Pristove pri Šmarju, da hi kupil par volov    Ker je bila živina draga, ni i meresi k ničesar kupil in se je vračal domov hrez volov. 7* na semnju sc mu je pridružil neznan človek, ki jt rekel,   da gre kupit konja v Podplat   Ko sta bila i m* rešek in njegov n* znani  >pr**m-jevalee zc precej oddaljena *'d Leniherga, ugledala pred seboj na eesti nekega moža. ki je pa kmalu krenil s eeote v gozd. Na kraju, kjer je izginil oni človek v gozd, je jKdoal Cmereškov    spremi je vale<» denarnieo, v kateri je bilo nekaj denarja. NVznanee je povabil Cmereška v gozd. da si razdelita najdeni denar. Ko sta delila denar.    je nenadoma stopil k njima oni človek, ki sta ga preje videla pred seboj. Trdil je, da sta našla njegov denar:    preiskal je oba in pogledal   tudi v Pmereškovo denarnico.   Oba tujca sta nato skupaj odšla. Ko je prišel Cmerešek domov,   je pogledal v svojo denarnico bila je prazna.   Izginili   so iz nje 4 bankovci   po 100 K   in 3 po 50 K. Prekanjenima tatovoma so pa zdaj najbrž na pravem sledu. Opis tatov, ki so ga podali rasni   okra dene i. se popolnoma strinja s opisom znanega tatu Franceta Cresnarja iz Oplotni-ce pri Konjicah in njegovega svaka Antona Bergleaa   ia Vovš   v občini Akofja veo.   Parninza   imajo še pod ključem. Cresnarja ne morejo dobiti, ker vedno potuje po semnjik. do-
je, da stn bila osumljenca na sejma v Lambsram in da sta imela pozneje ▼osjo vaoto denarja. Kakor kanejo vse okoliščine, prideta v roke pravice oba nevarna tatova, ki ata napravila po naših semnjih toliko in tako drznih tatvin.
Hudodelstva vsled ljubosumnosti. 36ietna delavka Katarina Mosser v Celovcu se je dne lO. t. m. oblekla v moževo obleko ter se s sekiro v roki splazila v stanovanje delavke Kli-zabete Opresnik. Mosser je dvignila sekiro ter je od zadaj trikrat udarila po Opresnikovi in sicer enkrat na glavo, dvakrat na hrbet. Opresniko-va se je takoj zirrudila. Mosser ie pa s sekiro odšla. Nekje zunaj Celovca je Mosser slekla obleko svojega moža ter se zopet v svojo oblekla. Ko je poiieija Mosser aretovala, je priznala, da je hotela Opresnikovo ubiti. Njen mož in Oprcsnikova sta bila že pred desetimi leti prijatelja in ona je j repneana, da se imata zopet rada. Ker se z možem ne razumeta, ji je itak vseeno, kaj se z njo zgodi.
Goriški deželni odbor razpisuj* i n tečaj za dve inet,ti zdravnikov-m 'kuudarijev v deželni umobolnici goriški. Prosilci BSorajo vložiti prošnje pri goriškem d« z* Ineni odboru tekom tega meseea.
Pustni Garihalciinci. Mesto Tržič na Goriškem je znano kot pravo gnezdo iredente. Lahončkom marsikdaj zavre nemirna kri. ti.ko jim je zavrela tudi letošnji pu?t. 11 mlade-r o -\ -i je obleklo garihaldin>ko uniformo in tako opravljeni so korakali s samim Garibaldijom na čelu t>o Tr-ziču. Pred sodnijo >o .zvedeli ti-le mlad« niči. ila t»n-" ne opravičuje ga-i,l»a!dinake uniforme, zato >o dobili po tri tedne, po *-n teden in po pet dni zapora.
Elektroradiojrraf ;>Ideal«, zraven glavne pošte od sobote, dne 13.
avgusta *!«» torka, ene r . .\ - a sledeči spored: Trni natakar. (Komično.) Lov na jastoge. (Naravni po-sTietek.i Brivec sevi!j-ki. (1'metniška projekcija.! Potovanje v I^os. i Indokina. I Bebec. (Drama.) Za štiri vinarje krompirja. »Komično.». — Zadnja predstrva se ob lenem vremenu \ rši na prostem. — Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol °.: V pridnosti. (Komično.) Ponoče-vanje velikega kn> * 'T'metniška f»rojekcija.» Veliki knez Gerodolski je i })i>kal snoči v«e velikomestne globine. Špirit istr va sablja. (Komično. — Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slav. »Slovenska Filharmonija.«
Z bratom spri. Te dni je prišel v Ljubljano delavec. Franc Košir, rojen 1890. v Suhem dolu. občina Št. Jošt in hotel preskrbeti vozni listek v Ameriko. Invl je seboj tudi se novo kolo tvrdke Ruttner z Vrhnike. Ker ie K<>š;r ko!o prodajal, se jo začela zanj zanimati policija in ga aretirala. Pri sebi je imel 754 K dent?rja, skritega za hlačnicami. V hotelu, kjer je prenočeval, je irnel v nočni omarici hranilnic no knjižico »Kmetske posojilnice vrhniške okolice , na kateri je bilo vloženih S*00 K. To knjižico je Košir ukradel doma svojemu staremu očetu z namenom, da pride do denarja in pobegne v Ameriko, ker se je bil spri s svojim bratom. Košir je imel pri sebi tudi popolnoma nov samokres.   Izročili so
ga sodišču.
Konj udaril. Ko je včeraj šla po-dobarjeva /ena. Frančiška Leberje-va. proti domu, ji je v Trnovski ulici prišel nasproti konj posestnika Avgusta Stresena. Leberjeva se je konja bala in ga hotela prijeti za uzdo. nakar se je konj hitro obrnil in udaril s kopitom T^eberjevo v desno nogo in jo poškodoval.
Trpinčenje živali. Ko je včeraj pripeljal hlapee Frane Marn s tovornim vozom Pred Akofijo. je konj vsled onemoglosti padel na tla, se na sprednjih nogah potolkel in začel krvaveti iz gobca. Hlaj^eo se izgovarja, da dela po naročilu gospodarja.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko .*i0 Hrvatov in 4 Makedonci; 8 Hrvatov je šlo v Zaprešiče.
Izgubljeno in najdeno. Šivilja Ida .Instinova je izgubila zastavni listek o zlatih uhanih. Šivilja Marija Seričeva je izgubila zlat prstan, vreden o K. — Našla se je lepa igla. lastnik jo dobi v kavarni »Prešeren«.
F rad ne vesti. Dne 6. septembra bo pri okrajni sodniji v Krškem dražba zemljišča vi. št. 709 k. o. Sen u še (hiša št. 1 v Veliki vasi.) Zemljišče je cenjeno 2580 K, pritiklina 200 K. Najmanjši ponudek znaša 1853 K 32 vin. — Dne 19. septembra bo pri okrajni sodniji v Metliki dražba zem-Ijnšča v lož. št. 1254 k. o. Drašiči. Zemljišče je cenjeno 722 K 86 vin. Najmanjši ponudek znaša 481 K 91 vin.
killltM MZaaaOL
aju-
ski Sokol svoje brate udeleznike, da* rrineso denar za vozno   listke danes
zvečer k redovnim vajam ob pol s\ zvečer v Narodni dom in ga izroda bratu načelniku Dreniku. Na adart
Kot ustanovni k pristopil je k pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« g. Anton Maver, posestnik hotela »Vega« in založnik mengiškega piva. Srčna hvala! Bilo več posnemovalcev !
V nedeljo, 11. septembra val v štepanjo vas! C. M. podružnica za občino Dobru nje s sedežem v 6 te panji vasi priredi v nedeljo, 11. septembra na obsežnem vrtu znanega gostilničarja g. Jožeta Anžiča v Šte-panji vasi, podomače pri Soršu, jako zabavno veselico, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje. Več o sporedu pozneje! Zagotavljamo vam pa že danes, da bo veselica nudila starim in mladim dosti zabave in razvedrila, da bo vsakdo prav zidane volje. Da se pa ne bo mogel kdo izgovarjati, da se je moral udeležiti kake druge veselice v bližini, prosimo sosedna društva, naj ta dan ne prirejajo veselic, ampak naj raje pohite v Štepanjo vas.
Prostovoljno gasilno društvo v Dravljah priredi v nedeljo, dne 21. avgusta 1910 v gostilniških prostorih g. Iv. Kregarja p. d. pri Mihel-nu veliko vrtno veselico. Spored: 1. Srečolov. 2. Korijandoli korzo. 3. šaljiva pošta. 4. Turška kavama. 5.
V mraku zažiganje umetalnega ognja. 6. Licitacija boba. 7. Prosta zabava. Pri veselici svira godba in poje slavni Zirovnikov zbor. Začetek ob 3. popoldn**. Vstopnina prosta. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Litija najvljudneje vabi vse p. n. člane na svoj letni občni zbor, ki se vrši dne 21. avgusta 1910 ob 3. popol-ore v gostilniških prostorih gospe F* ran je pl. \Vurzbach v Gradcu pri Litiji. P.
Društvo »Sokolski dom« v Idriji priredi v nedeljo, dne 21. avgusta vrtno veselico na vrtu gosp. Jana Grudna na Jeličnem vrhu. Začetek ob 3. popoldne. Godbo na lok oskrbu-je Ferjančieev klub. Postavljenih bo več paviljonov, v katerih se bodo prodajale razne stvari in poskrbljeno bo za najraznovrstnejšo zabavo. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe od strani idrijskega, rodoljubnega občinstva,
JtevsnsM Jug.
— Ob spomeniku pesnika ,,Liepe
naše domovine". Pri odkritju Miha-novićevega spomenika v Klanju je predsednik „Slovenske Matice- dr. Ile šić imel govor, v katerem je rekel med drugim: „Krasoto ravnin nam kaže Slavonija, gizdavi holmci — to je naše Zagorje. A kje so visoke planine? V Sloveniji kraljuje očak Triglav! Kdor želi harmonijo ravnin, holmcev in planin, ta mora razširiti pojem domovine preko Hrvatske gon v Slovenijo. Domovina naša je pred vsem v naših dušah. Nisem prinesel sabo venca, da bi z njim okrasil Mi-hanovićev spomenik: Kar je na Slovenskem lepote v srcu, plemenitosti v srcu, vse to hočem pokloniti Mihano-vićevemu spominu. Kar je v Sloveniji umne jakosti, ki motri pogoje našega napredka, klanja se danes pred Miha-novićevim spomenikom. Domovina je naša v vseh slojih našega naroda; lepa bo, ako bodo vsi sloji v harmoniji, in močna, ako bo zaveden tisti stan, ki je naš temelj, kmetski. Čujte torej hrvatske ravnine in slovenske planine:
V širjenju pojma naše domovine preko hrvatskih in slovenskih pokrajin, o plemenitosti srca in jakosti uma v socijalno naravnih strukturah našega naroda zrem jaz temelje lepe [naše do-movine.
— Gledališka proslava jubileja kneza Nikole. Kakor smo že poročali, je hrvaška drama iz Zagreba povabljena na Cetinje, da priredi tam ob knezovem jubileju par predstav. Na dan jubileja bodo hrvaški igralci predstavljali dramo „Balkanska carica", ki jo je napisal sam knez. Naslovno vlogo Danice bo igrala gdč. Vilharjeva, hčerka našega slovenskega rojaka Vilharja. Pred predstavo bo svirala vojaška godba uverturo, ki jo je nalašč za to priliko komponiral naš rojak Fr. S. Vilhar. Na odru, ki bo predstavljal gorato Črno goro, bo na postamentu stala kneževa busta, ki jo je izklesal hrvaški kipar Valdec. Na to bo markiza Ružička-Strozzi položila na glavo kipa kneza Nikole lovorjev venec Za tem bo govoril prolog k .Balkanski carici • ravnatelj Fijan, na kar se prične predstava.
— Telefonska zveza med SofljG In Peito. Sporazum med Bolgarsko, Srbijo in Ogrsko glede telefonske zveze med Sofijo in Peito se je popolnoma posrečil, dasi so se javljale mnoge teikoce. Telefonski obrat se prične ie s 1. seponobrom, ker so že
'S.
gotov e. edino v Štetji jr ie izvršiti nekaj neznatnih del
— Zveza  kotfarskik nevarnih
Ji ni kil. V .Slovanski Besedi* v Soha
se je včeraj osnovala zveza bolgarskih pevskih drnstev Na zborovanj* je govoril nas slovenski rojak profesor Be-zensek. Bolgarska pevska zveza si je nadela nalogo, da deluje z vsemi silami na to. da se osnuje zveza vseh slovanskih pevskih drnstev. Kakor čujemo, se ima ustanovni škod vseslo-vanske pevske zveze vršiti prihodnje leto v Bel gradu. Ha zborovanju v Sofiji je profesor Bezensek predložil ie nacrt pravil za vseslovansko pevsko zvezo.
Pnrcvtfo.
Mm nekaj bi opozorili za te dni,
ko bode v naši beli Ljubljani zbranih toliko slovanskih gostov. Razkazovali jim bodemo lepote s\oje metropole in jim kazali svoje zanimivosti. Ne pozabimo ob tej priliki, da nam je nesebičen mož iz ciste ljubezni do stvari same navzlic vsej svoji boru osti postavil dom. na katerega smemo biti Slovenci ponosni. Jakopiča imamo v mislib in njegov umetniški pavdfon. Tu sem popelji mo drage svoje pokažimo jim. da imamo t hram umetnosti! Zlasti češke ko n. da
m zgolj lepa beseda. Ne na to*
Češka   umetnica   razstava v
Jakopičevem paviljonu ostane še do krog 20. t. m. odprta Jakopič je v svon veliki neseb čnosti v ta kulturni zavod založil toliko denarja, da bi bila grda nehvaležno**, će bi ga Slov eno Dolžnost naša je. da od-rodoljubu oo~*aeaino   Ali ie
SVOJ
bo
oči
prav. cc mu z nepo^anjem uDijimo veselje in kratimo imet*e? Ce nam je resnično na tem« da nam vzcvete bogata slovenska umetnost ne bodimo vendar tako indolentni? Na prodaj je
se mnogo razstavi tem i slik.  Kje ste,
t)
Književno*!.
— Ljubljana 18»—1910. Izšla je v obliki albuma prekrasna knjiga pod tem naslovom. V knjigi se v živi besedi m v krasnih suka .i opisuje razvoj ljubljanskega mesta po potresu do današnjega dne. Okrr.gi.kuje izredno elegantno opremljena, bomo še j pač govorili.
V«e tu nežna njene knjige *e d<w hnajn * Narodni kn.urarni \ Lj«lu Ijani. Pi i str nota ufi^a T.
Telefonske in brzojavna poročila.
r*olM-ij*kr %arao^ne i«dredbe radi prik'Mfa redkih i*l-litik«#«  na Dunaj.
I Hi na j, 1-'». avru*ta. Dunajska policija jr> ra*ti julri-nj»-ariA pri h«*« In c-e-»kik izletnikov iz 1'raar*- i»a ui«-dna.-nvln<» lov*k«» rstz>ta\o in radi huj-*-kanjn z nenteko - nacijama In«*- strani ukrenila najobsežneje«- rnmo-tn« <»d-r»-dbe. Jutri in p»j>airi-nj»-m •—tane ye» dunajski poli«-i>»ki aparat v p»-r-mau>*utni >lužbi n ra\n«>tako v *o uradiii*tvo zavrtrki /a f*oii«-ij-»k«» hjt» n-te. fhl «-*-»tiiih v —» {»»klu-ani
vsi v «*1užfto in najobsežneje ***lr**d-he ukrenile v t*koli«-i Fran Jo-
>i po vena kolodvora in eeakeipa »Nar rodn* aa 'Ionia . I>*n»-- «•!*•.«ln« -n kili ftklivani polieij^ki uradniki v po-lieijsko palačo k **-ji. P«*l f»r» <l-*-d-Mvom poli«-ij*keaja podravnatelja. l«mna Cn>r\i\m. «•*- >- ra/pra; ijalo pri polieij^kem ravnateljstvu o pittrvh-nih odredbah in •!»!•• ff^uijt-zniiii uradnikom natančna navodila za okn dneva. Kolik»»r je •!• — «laj znano. \»#-lieija ne bo trpela nobenih kakršnihkoli demonstracij.
Kriza   na IVdcar^kem.
Bel a; rad. 13. avjrti*ta. Tu m- razširja vest. ila preti na Dolara rc»k fin kabinetna kriza. Trdi w» dalje tndi. da Bolgarsko podpira pri njenem vmešavanju v iuak«»«l«»ii~k«> \pra>anje irozveza. Nekateri elani mirn>tr>t \ a I« ae nosilnšajo * \u i»n*4olo\ «*ko |m-litiko in radi tejra preti kriza.
Spor nted Bolgarsko ia Tarakav
Pariz, 1-1. nvajnasn, t"il#-«fc* iiint-^a-Vanja B*>laar!*ke v mak»-*l«>n«-k<» vpra-šanje prinaša nek tukajšnji liM uva-/» tuja \ r»-«ln«» \*~-t. da *+> \ ♦•lepile oprfZ^»rile bolgarsko vlado naj opiwf| pi/polnonia iui«el u;i kak'* morebitno vojno *» Tnreijo. IVi t»-m /.la-4i opozarja na okrepit*-\ Tnr«"-ij#» v zmrnjib dveh b-tih. Zatorej bi (Mim^njal voj-ni ple« za Bolarar^ko preeejHao nevarnost. Ravuotako i »a se omenja, da je Ru>ija ž«* prej <»|iozaxjala bolgarsko vlado, naj s#» varuje pred takimi nakanami nasproti Turski. Ako bi Bolgarska ne hotela odnehati. U* po teh zatrdilih ruska vlada ponovno in energično zahtevala od bolgarsko v Ude. da njene nasvete u valuje. Velikanske nov od a jI na Janoaakeam.
Tokio, 13. aTgnnta. Velikanske povodnji zadnjih dni so napravile po
celi deseti napiajlienn škodo. Cela
ljudi je pri lesa .aajubilo iivljeaje
Hnans v enem delu me*t« Tokio je '4HIH hiš immI \«*lo Železniške »ve 7*- \ |n» |m»\o«Iiiji priza4ietih krajih ao l«>poln< >ma t»|Hi!*t«»**ene, tako da je vnaka »veza mu aanajirfn. \ m n« »tri h krajih v sled tega preti prebivalstvu lakota
Uanov In sounouaor.
Oaden 13. avgusta. V Allaudu je
ustrelil sooči dunajski hotelski tajnik Josip Maček ločeno ženo z imenom Kranciško Rothmund Nato se je ustrelil tndi >amega sebe. Iz pisarna, ki se je našlo pri paru, izhaja, da je bilo to dejanje med obema dogovorjeno in sicer radi neozdravljivih bolezni, na katerih sta bolehala oba.
Vejast%a in nolitirni poteza j na Cir-
v§ ia politimi noš akenz.
Atene. IX avgusta. Pri prijatelj kim i*ojedtnali grskiii mk \ h*
laMi \/nemirljivo «lejst\«». da pit \*eh napi?ntvah nainenonan ia vedo-uia izpušča ime rr*k»if.» kralj.- m ar^ke dinastije in da -m namenoma dnsetlaj nih ena napitnu-a it i glasila na kralja aii na vladarsko Cast-i iki zatrjujejo, da zahtevajo «U
pr      . »al  » r. ^ a    i       rt - i /• ^ka
rknrniea x k«»r - mi*-« t a^fniki —• dalje z v«o vnemo zn%z«-majV» za kre
M> t   \ •   .  » 1.'-.    gletk   katerega /•■ Se. «la bi Kil «»n \     itelj gr*»ke  » lade.
l.iM • Atenaia« nrn»iM'iije neiizaei w»nalno vest, da ee nahaja Ven • -«-daj \  ^\erni Italiji, k.ier ar je se->tal z vojvodo A bna-ov. glede kate
le v«-*!i. da k* izbran za grškega vla-• iarja. V »• |.»*» pride li* «Itm na Ihinaj.       !'.»/.»rn«M \/l»uja tudi. da
™       *»rn v r«*r -vet u je z an-
*kun poslanikom \ A t ena h. Atene, \X avgusta. Nnsprmi ve-«iem. ki kroai>' i»o nekaterih grškik in isjoaennakih listih, da -c je nimni-
voda Abrueov izjavi.. da je pri-pravljVn sj»rejeti grški nre^t»d. naglas« in |m»v«iarja IUt -Jeftia< . da je lilo že zdavnaj od italijanske >trani c-fieijalno razglas no. da nolien priti«-hiše 8bvojV* v ne bi sprejel prestola
.rza\ i. kjer bi se radi tega morala umakniti vladajoča rodbina njemu na korist, ako živi ta v prijateljskih oanaukajih * Savojei.
Alkakal. Neaaei in Slovani. R.        Ber.din. \X avgusta. Ti. »ajšnji minski  limi priakf a jejo ?»ia-tzstiene |-J: 'ke, koliko *e viije alko-
i V SI i.vani.   Ti jm>-
datki kažejr*. da zavžijejo absolutno in relativno vzeto \emei neprimerno vee alkohola, kak-.r Slovani, zlasti zadnja leta je zavživanje alkohola me«i Poljaki, zla-ti pa nad 1'ehi in Jugoslovani zuaiiai oa<llo. temu nasproti f*a *e je nn d \einei silno po-večak*. Nemški li*ti naglavijo. da ti-tem de.".»t* ii vidika nevarnost za Nemce, ena >ia Nhh« i mogli dorati *4amo zlaig t«ga. k« r ni«*o imeli Skovani v ^ebi ihivolj od|»orne sile t^iš zaradi prevelikega vživanja alkohola. Sedaj i m iN.L.žaj menjava in zdi kakir da l»odo odslej Slovani «dovanizirali Germane, a ne na-rolie.
Dragi bratje!
Odbor .Sokola* v Šiški vljudno vabi  v<*.  dane. da se zanesljivo ud  eže v nedeljo  14. t. m. pašnemhnc slavnosti,    nam bratskega .Celjskega Sok' i". Zbiramo se v nedelj*   /tutraj na na vrtu brata Burje (Ancnika). Odhod točno ob 7 Nazdar! Odbor* iiienakea«
|jwlaja*r|j in odgnvorri urednik: Kasto PuMoslemšek.
Darila.
Uasavnišrvo aa£cga h>ta so poslali
venca aa krste z Jankotu Tcr'ku ag L. Svhwentner K 5, Viktor Rohrman K 2 m neimeaovaa prijatelj K 2, skupaj K S. — G Fran Uran K 10, mesto venca na krsto a Rudolfu Suwi - Skupaj K n — HvaU i
Vedno
večja povpra*cvanp po eeskem šssnajn aa naljs dokazujejo us^ spni vpliv tega zdravila, /lasti koristnega kot \ i<-vU ute^iijoče. dohro znano antirevma« th no mazilo V steklenicah po ■ l-OO. Po V u :twf povzetji razpo-silia to mazilo le-kanutf aV. anWL» c m kr dvorni založnik na nnansfa, TncMananni f. v zalogah po dvžtli je "»veno zaatevan Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno   /namko   m pod-
4 2*
vedno za
uporabo popravljene goveje juhe so pač naiim gospodanaai ob sebi anSjvv«. Zalo je le aa mevtu. da opozoomo na kocke tvrdke Ma^i. ki uzua vsled svojega iz borne ga okusa ie desetletja zaupanje vseh luoeov Maggijeve kocke za jfovejo jano dado. pobte z vrelo vodo takoj okrni) juho Vsaka kocka zadostuješ a četrt litra in stane le 5 vinarjev, kar ontogoćuje ajat aaszass r raaaeni anaaaannstvu. Za lea> visča se sobe tudi cele Ikzilfc po dO kosov v vseh
Faulanni svila
okloko   naaani aa na
as blaaa in
VrtpiWitrttmo našim rodhmam
kilitsk* cikorijo.
Centrali* kurjave
in postaliajaba u\r^ute najstarejši češki specialni zavod 2109
Jan Štefka, tvornica /a stroje.
Pnia-lrali. iMraii. frttna it i m (trati.)
Imjmja Irtrita,
ki jo aaaarass izkaza! . ojim i »rn, je redno unuvanje s Pixa-vunom, ki ne čisti samo la> m ^lave, ampak v-I 1 k-.irana*) ki ga obsega (na senacni požlahtnjevalni način napravljen brez duha in brez barve), naravnost abuje-\ jlr,.t \pli\4 r.j IjMs'e Neg«.\ .1;.]. ul ~ Pi \ivor.nm )e rrsmčmi najboljši način za jacenje sestavne k«»*f m kr,p»:aaie las. 2e po sekobko imivarnih s P:\avwnom začutite dobrodtjat afaif fc Ena steklenica Pixavonav sssti za več BUBR.vv, >ur, -0. V vseh
zadevni n trgovanan.
Pivavon v« izdeluje svetel (brezbarven) in temen.  Zadnji čas dajo prednobt zlasti Pivavonu   »svetiemu«   (brezbarvnemu, pri katerem  >e na po-t-Kn način kotr • u i vzame tudi temno barvilo. Specifični uči teatra« d v je p.? pn . h.ii preparatih, svet: in temnem, ena-.
javlja
tužno vcm. dd je njega mnogoietni član, gospod
Janko Terček
trgavski aataik
danes ob pol 4. uri popoldne, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 48. letu starosti mirno v Gospodu zaspal
Trunio pokojnika bode v nedeljo, dne 14. avgusta ob pol 4 uri popoldne iz mrtvašnice v Leonisču na pokopališče k Sv Krištofu prepeljano in tam v društveno rakev k večnemu počitku položeno. 2759
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, 12 avgusta 1910.
Iščem dobro vpeljane
proti raaaai previsi*,!, ki naj bi obiskovali
piatneco ?n vol-aeno blage m sicer trisalke, žepre rute, namizne prte, sukr.i, platno, darnaske, nanrje /a rajce, kanafase itd — Bnko-dclaa tkalnica Norocrt 4 aVcjniar, Cer-esn> aloatelec (Ceskc), Sv iaaubska al.
r,vničarska in kovaška delavnica
orooiem, kakor tudi stanovanje v
se pod zelo ugodnimi pogoji notni taks| s najem zanesljivemu in spretnemu ohrtniku v tei stroki Oromniti je, da v Kadečah ni nobenega ključavničarja, das je velik promet, obilo dela in zaslužka. Oglasi se sprejemajo osebno pri O r žestinu TaŠtL, ebt. tajnika v Hadećah pri HA. niostn.
dobite majhno  eaperas^ko slomico in
ki jo predelate  v par urah in ki vam odpre
celi svet
ko naro; :   ^Popolno slovnico esp. ,e-(2. i?A:a, 1-30 Z s poštnino), ki
jo lahko prodajte svojemu prijatelju. K 5 izvodom fo30Ks poštrino) priložim seveda zastonj ^ majhnih slovnic in slovarčkov, povrh pa še zvezek anekdot. — Založništvo esp km i g L j. Soser, Jnrsinci pri Frcju, žtaiersko. 2796
išče se
:762
poslov
Postavno varovano.
Hduivitlsnsni pcnOln.		
v -ar. an aanea nst. *	mna aa** 1	aa 7art mm
<           *Ijlu    S» ^5   "P111"   aaSm O« • vsajt  ^JJJ   Z1	Vetrovi	Nebo
11  t pop, 7309 2M . t 9 zv   73M ! 16« 13.   7 zi j 7309 j 12-1	slab jag brezvetr	megla
10* r
v 34
00
za trgovino z mešanim blagom. Prosilci s kavcijo imajo prednost. Plača po dogovoru. Oglase z dokazili o dosedanjem službovanju sprejema d O 25. t. m. I. ljubljansko uradniško gospodarsko društvo v Ljubljani, Kongresni trg št. 12.
Proda se iz konkurza
železna blagajna
v obliki stojalnega pisainika št 5. — Pogledati se more od 24. do 27. t. m. ▼ trgovini Krize * Istenič v
Postojni. — Pojasnila daje Anton Verbič v Sevnici. 2757
Proda se
ia proste roke  po  ugodni ceni
enonedstropno
▼ dobrem stanja t pripravnimi stranskimi poslopji in prostornim dvoriščem. 2746 Natančneje se ixve pri lastnici v UvzMjMt, Sv. Florijama M.4S.
hgmtisiMt
se sprejme v trgovino z mešanim blagom    27r,
Oton Homan, Radoljica.
ki se je ie 15 mesecev učil v Gradcu išče   učno   mesto.   Govori sle vensko in nemško. 275'» Več povp Janžek, Zaloška cesta št. 7.
15 letni deček
zeli vstopiti v večjo trgovino jestvin v Ljubljani ali v Trstu. Govori nemško, slovensko, hrvaško in italiiansko in je dovršil dva razreda nemške gimnazije. Vpraša se pri M. Kreću, Via Tartini 18 v Pulju. 2763
Bri
IffilS
s stanovanjem
obstoječe iz 1 sobe in kuhinje se Odda po dogovoru.   Brivnica je pri držav: cesti in je splošno znano, da se velik:, zasluži. 27^
Več se izve pri A. Hauptmannu na Jesenicah, Gorenjsko.
ooDOioa
Proda se
in
u
oprava:
Proda;o posreduje spedicijska tvrdk?
Iv. Škerlj, Ljabljans, Dunajska cesta št 29.
trs
ki je služboval že v neki trgovski pisarni, vešč manufakturne. Špecerijske in galanterijske stroke ter obeh deželnih jezikov, strojepisja in knjigovodstva, želi premeniti službo v kako pisarno, eventualno tudi v prodajalno. 27-;
Naslov pove, oziroma sprejemi ponudbe upravništvo  »Slov. Naroda«
v   ponedeljek,   22. avgusta
ves dan svoje
posestvo
v Devici Mariji v Polju št. 19
obstoječe iz 15 njiv (stavbiŠča\ 7 travnikov, 4 gozdnih parcel, 16 oralov hriba v Gostinci, delež gmajne in rse gospodarsko orodje.
Marija Juvan.
2764
Bled-Mlino, blizu hotel Pe-
trana se vsled smrti posestnika proda dne 27. avgusta 1910 ob 3. uri popoldne na licu mesta potom prostovoljne javne dražbe. 2755
Pojasnila daje D. KEPE na ii
K-
Zaradi rodbinskih  razmer se
na Spodnjem Štajerskem
tik« zdi (Hi sradi dihi
tiskarna}
luiIKoveznico
Vprašanja  na npravništvo »Slo-
3»
23
8
KF
15
4692
4
kuharica
»stena in pridna aa) ta It a j
tfaloaka • O partijam — Ponudbe
so enim   potom   istotja    Plaća po dogovoru. 2740
2741
PIK proti proviziji
i dobro idoćo tovarno nepremoenih ananj konjakih ode), oblačil za dei i. dr. Pcnudbe na uprav. »SI. Naroda*.
Učenka
je  z  dobrim  aprićeralooi dovršila
a z redno   !;udsko  *olo  10   je stara
let m npreime tako} v trafiko
in zalogo tobaka Naslov pove iz prijaznosti uprav, iioaaafciii i Naroda«. 27»
ii 1. november 1910 dobrega
JC
sostilnlčarla
Ponudbena zalogo piva bratje Peiningshaus, Sp. Sisaa.
slabokrvne in prebolele
iramiiko priporočeno
Kuč
najboljše srettstrn.
steklenice   5 kgt franko K 4 —v
r. Novakovič, Ljubljana.
creme
milo
puder
:r.es na Po njih rzti
5c pOVSC
a.ca S. aiittetbach, lekarna i tor- in arcgeriia, laares, 4*1*-Cićev tro, 2.
7 najem se odo« a L
t. L
več lokalov
r katerih se nahaja sedaj trge vi na z m blagom, tik glavne ceste Miz* Prostori so tudi pnmem za pesa, katerega tu nimamo, ki pa bi i aaio veliso občino srlo *x>txcbeo 5 pove Ivam Lampe, Crni vrb trtio. m;
^slaooraije
^OHOfcće u 4 sob, kopalnice, poselske m a z vsemi prt k linami, z lepim
fMom 2717
% da z novembrom v najem*
a« odda stanovanje obstoječe iz 1 sobe,
■je in pntiklm i
se izve v upravmirm »Slov
Ca«
siru pat in imata art primeren Y* *ta*bti£«. 7751 iHak a*a v lepi laf? hi jate do* f*** Ptatikai pejfoji ugodni.
»,   k-"e se pri
„u«, aa,
r9 ki opravlja obrt, hMo dobro
v   mestu ah mesec
tua'-oo jo tudi Ponudbe
letajo 1S7.
Na Izbiro aaattja
resnim narav m kom
bluze - krila - perilo
M.KristoUć Bučar
Makijama, Stari trf 2S.
Zahvala.
Secs^c -a*zi g-osDod
ar. jhQ$ip sjun
na Vrhniki
C j dren/ Ijcrr. a od dtfrertj* s* Vam -c m~rem lini nT j- -~zUti ja vjpc očš«:« ja časa mc;'i zč.-jnL
Štejem 5: na v do 2^ ost* da Vas T~r prerj<c~3ene&a zdravnica --samemu -Ji.e/J crioorcčam.
£ od lic r.: -n spešte - a*.jem. hvaležna
junica Pajsarjeva
v sferounici.
pristal kranjski |
lansnooljnati firnež
Oljnate barve
ta« v
P« '    i a*j
fasadne barve
a »ust, pt rzcedk.
Slikarski vzorci
pristni uflciki a a aokišrta ta a
Steklarski
Karbolinej s Mavec (gips)
3S3
ta a
fjMf jbaf laUnl
llaHllliDal
Jf ijbelj hm lit !■ iijfi fjajf lajjaje pleSe se
Oramophon
Jumbo in Favorit
IM pnutt dmDkil pni
Dvostranske dU»> e v premem 25 cm.
to E 4"-.
Iz dolgočasja.
Ruženka. solo na krilni rog.
Jamske luči, valček. Car siren, valček.
Prastajero
Peklenski galop. Ciganska koračnica.
Valček iz Oganove ljubezni.
Bamberška koračnica. Lizikin valček.
aBrdom je moj. Hej Slovani. »Levja sila«, Sokolska koračnica.
P.>':r>Ka. T.azurka. Maske ra, polka
Star kmečki ples. Domžalski valček.
Marzolin.
»Ne bom se možila*.
Kmečki bališ
Cerkveno blagoslov I jenje v Mostah.
Poslednja no", V Parma. aOj rožmarin«. Volanč.
Zdravica, V. Parma Strunarjeva pesem, A Nedved.
Na tujih tleh, A Nedved. •Cjje dom je mojr J škroup. Ponoćni pozdrav, Store h. »Tak4 si lepa«, Prochazka.
»Kako ie blo. k*se je Brtoneelj ženil«. »Naše žene. ženice in dekleta«.
• Mi Jžanci'«
Matija Korajiar in Napoljon
Kako j« Jerala »Frajtar« postal. Na shodu ljubljanskih volikev.
Na delavski organizaciji.
Seja ljubljanskih krčmarjev.
»Eno devo le bom ljubil«, VolahČ
Triglav, J Aljaž
Ljubezen in pomlad, A. Nedved.
V slovo, V. Vaada.
Stanuj, dr A Schnrab
Meglica, narodna.
»O ja, z mira j vesel, vesel«, narodna, a  »Bog je stvari« žemljico«, narodna, b) »Tam za goro ikrjančki po jo«, narodna, »Na planine ah«, narodna. Krogospev  a) »En hribček«, b) »Kranjski
Šopek narodnih I.
■ II
»Dva nesrečna Italijana«, narodna »Oj ta soldaski boben«, narodna. L jena nala domovina, Josip Rumjanin.
Urška in avtman, narodna.
Fr. P. Zajec
Zahtevajte cenik and 400 različnih
ki to
2726
hntinnn
ki nuume poleg dela sa gospode dobro rudi dimsko stroko. 2699
flrnmdbe pod jfet na uprav-aiitvo »SI. Naroda«.
Stanovanje
S mH 4 SNVto, če mogoče s ff*te in uporabo vrla. gt lifta v
mirni hiši vili ali blizu tivolskega parka
Ponudbe na upravn »SI. Naroda«.
ustanovi tamburaški zbor.  Za tega
kupi
Ponudbe sprejema gosp. Ji
kre>|ac v Sp. ŠUkL
2725
IstteUffoatesi ia zdrav
dečko
se sprejme
mm vol L|mkl|aad kot
2736 V
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«
ia 15 lat lata ulatarafia li«Miaaaka
Krimliia slunai ii ste! G. Flux
ioftpoakaa ulica fttev. S,
laća anjno:
komorno stre i bi c o k sani dani »a Ogrskem. 2 boljši hišni ? dobre hiše na deželi, nekaj natakaric, kiaaric ii deklic za rse. strojnika za kopališče, dobra plača in mnogo napitnine, 3 deklice < ExtramaUciien > za peasione in restavracije itd.
Več v pisarni. 2737 lananjim dopisom je priložiti znanko za odgovor:
i| Edino I i j| zastopstvo znanke I j
I
KINTA
1
^ je v teku in trpežnosti oedosežno * I kn>lo sedanjosti.        1053 I
■ w
j Zaloga Puchovih koles, j
• Kolesa sprejema v nO)«nrnve>| SSJUlj" •
I    Hrani« te paaiil|aaH ter |
j izposojevanje koles, j
a) Tw ^hv^anamam      ^h^nhBan^Bnnakana   aaana    an^hafJBnaOh Xava««MaaanSk2ai»«aaanm
I  cacaa. saMn m cen uvrsiicv.
j Karel Čamernik j
:£jn^zu, Pnujska cesta 9.:
I        CenU astonj in frank*. |
(prva moči
v trgovini s kotenialnim josr^fAnp^uflaHal^
270e
Pomočnika
sprejme takoj
2715
JUSTIN, klesar
pri Vita.
I
se takoj odda.
Pripraven je tudi za obrtnika. Poizve se na  aUriovaki ceeti
attlff L aiaelair. 2690 lito aa 2734
izvež&on pisar
a l b. ntarijat i tatah.
Vstop 15. septembra 1910. Plača
po dogovoru.
t
in
2715
a jenca
sprejme
Fr. P. Zajec
i optik in urar, Ljubljana, i
lito aa
učenec
iz dobre hise, z dobrim izDričevalom
aa trgovino mešanega blaga pri
Antonu Verbiču
Sevnica ob Savi, Štajersko.
Proda se dobro ohranjen
gramofon
z 30 ploščami
Poizve se v gostilni Bergani na Sv. Jakoba trga it 5. 2633
s 4 sobami in pritiklinami v I. nadstr
na Bleinreieovi cesti it. 20
se odda za november.
Vpraša se v pisarni F. Supanciča,
iobiceva ulica 5. 2710
na dobrem prostoru, z majhno najem-
nino ae takoj odda. Vpraša se v trgovini z godbe* ntnai avtomati in gramofoni A. Basberger,  Ljubljana^ Sadna niica it. L 3625
PosestolT
obstoječe iz 4o—50 oralov gozda, okoli 20 oralov njiv in travnikov, ter lepega vinograda s kletjo, prešo in vsemi pripravami, z živino in vsemi pritiklinami proda Josip Vrečar v Vaj-nikn pri Celja. Gozd je 2 tretjine mehek in 1 tretjina trd les, popolnoma doraščen in zrel za sečo. 2694
SI Veletrgovina z železnino
Merkur
Peter Majdič, Celja
se priporoča.
QF
8808842277
HOTEL MMČ v IDMJL
Cenjenim gostom hi slai
obilen obisk
novi hotel, ki ga otvorim v nedeljo, 14. avgasta
h.
Za prenočevanje je IV Točila se bodo razna izvrstna bode vedno z dobro aarato na teto je tudi anvpnnnva,
Z velespostovan»em
aon na razpolag«. — in dobro BOŽOV Preskrbljeno
3E
3E
HE
(Tople in lune kapeli kililiiie Milki
I na Hrvaškem.
fosnu Zabok is atstajafiSe Zaforjnstt zelenke Inaffh Sinka. Sezija o« 1. nma|a as 30. oartoara.
Tasti »reki 53' C to,
tsckias. saije tessfcift
fejaoljsa Zaravnaaa nvezkofikcr
m mtmammt po***— za *<ira% ljenje ar otiaa. n kr r.rl katarjev, eksssatav, zttcaik tstezni. kotnik vrenaegn nikar ja enakega »ocnn t Fraacovik tank. Frekraten fUm park. aajfeoaa okolica, majceacjta arenraaa n ataaavanje.
5HI ai I i - aaarej. *jaawla ia nraofekte «i.f kopalka nora*a iaeah*ca si„nca na ■nasken. Posu Zaaok. Brzojavna »ostaja Staknca. Postaja za letersraaai teletom.
PanlannmZaLaaa Im^IM
insiran
FERDINAND HARTINOER
Mariknr ok D.
:tniška reprodukcija v »•*
.-. znamenite Groharjeve zlika .«.
Primožu Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka «« can in široka 55 cm -e najlepši okras vsake slovenske kise Ta
ii j in »Bati ij i je anaan najlepša ia aajdovrsenejsa kar <ih imamo Slovenci. anV"   Cena s pošto K 3.20.
bM Ukraja
(MMtNtt*
staji ob državni cesti v biižiai postaje električne železnice. Preskrbljen je z vodovodom ia električno razsvetljava. Sobe imajo krasen razgled aa morje. V kotela je restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatinska vina. Lene zmerne. 1<H9 Priporoča se
Marija Me4va4, Mkupnica.
Otvoritev goatllne
naznanjava slavnemu občinstvu, da bova
11 La. afrariU a UM ff, L
v lajakUaal,
it S
gostilno ,,pri Rusu"
tudi je lan aonćaat vrt dolonfako ia blzeliako vino,
Prostori so čisto na novo Točilo se bode samo aa ter vedno sveže pivo.
PIT Taci aa spr«Joaa*|o aboaoati aa kraaa. *t|
Priporočava se častitemu občinstvu, svojim starim gostom ter prijateljem za obilen obisk ter bilefiva
z odličnim spoštovanjem
2733 A« in M> Rus«
Slovenski elektrotehnik
fr. Sax
Ijnbljana, gradišče 7
••Pri kroni."
Postno hranilnice at. 49.0M.
Telefon st. 135.
Glavna posojilnica
vaaa
zadruga s neomejeno saveza
piuru ia Mmm mi ft. 15, Snvaina bila i Ljiftljaii
sprejena ia izplačaj« hranilne vloge,
o&isloie po 434% od dne vložitve do dne vzdiga
kras odbitka renta ega davka. 1950 Uradne ure od 8.   .2. dopoldne in od 3.—6. popoldne.
iTsiice knjižite si miim tet lotcriu. ne ii ki » o&restoTaaje ireftsaii.
Uvaja vsakojake kot
Doniva se w
1 KMii v M. Ptesenova ii 7.
eUat^kltnčavaice ta blagatna
nareaoooaaov nasvete xa njih popravo, oziroma oskrbi popravo .n aovourrdbe Izven Ljubliane se   priporoča za neatanra |ak - tacal*
clekt. naprav za loč it moč.
Na razpolago debro in zanes Ijivo b!ago.
Foktt nt 110 je ?cš električni
CCMt BfflčB.     2 gso j
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo
trgovino s čevlji
s 1. avgustom iz Židovske ulice št. 7
preselila na Jurčičev trg 3.
Jos. HerrIscSL
,*-< *
ti
NARODNA TISKARNA
V LJUBLJANI
se priporoča
v izvršitev vseh tiskarskih del kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov, računov, kuvert, vizitnic itd.
Istotam izhaja dvakrat na dan „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom44 in mesečnik „Ljubljanski Zvon44.
Telefon Ste. 85.
Telefon štev. 85.
n
31
Nova vrlina v • «rrskem parlamentu je vsaj na vides nekolik t po> nižnejaa nego njeno, predhodnice. Prej ao na ven gina zantevali loeitev nvatro ■ ogrske banke, popolno lovite v carinskem ozemlja, zdaj ao se zadovoljili, da skupna banka aprejn.e plačevanje v frotovini. To je te stara zahteva oarrskih politikov, kateri ae je pa av>trij.-%ki iiarlament vedno upiral, i'V Onri zahtevajo plačevanje v arotovini, tedaj store to v nadi. na ■oda njihov* državne ia privatne za-dtilinire laij«* na^l,. > ino/t mM* u odjemalce* ncsro dna le j, Sicer je re*. da
• *»i denarni trsri. ki pridejo pri teaa pred vsem vnontev, rajar kupujejo in
• .ražje plat-ujejo za«k>lžnuc ki *»c izplača je jo v zlatu, ncsro one. katerih \ novcenje v zlata ni bn*zpnn>»jno snjameeno. Ni pn res. da bi plm-ers-nje t gotovini tako zelo vplivalo na zunanje trare. da hi osrrski papirji našli znatno več odjemalcev. V Neir-
• iji a. pr. ne delajo skoraj |»mv ni-Mkr»ne razlike ni"i kronskimi m tistimi titrami. Na Krane«>»kcaa je »cveda to precej drnaratV. Tam hoče
očinstvo papirjev, ki ni*o onVnani
• «i izpreminjevanja meničnih kur ZOV. Ce hi ne pn »prejel zakon o plačevanja v arotovini. tedaj hi sine franeovko občinstvo niti ne izvedelo ^a tak zakon, in kar je na zlate ae frlaaečih papirjev hi ae iz vzroka prav nič ne zvijali, te h«WV t Hrrvka. da bodo na F iajee kupovali njene papirje, mora »prejeti v besedilo neizpremen-ljiv preračunjevalni kurz kron v franke, s katerim te določa, da »e na Francoskem izplačujejo kuponi vedno v frankih in sicer za relacijski knrz. Tako dela Rusija, ki plačuje v gotovini, kateri mora biti pa pr<>d v«em na tem Tež«*či\ da k^li!   - *
ugodno in kolikor ui^jfoev veliko -tevilo svojih papirjev razneča ci francoskem. Za to pa ni tr» l»a plačevanja v arotovini. To stori OgT>ka pri
• misiji svojih rent ravnotako lahko, kakor bo morala to pozneje storili.
• fa postanejo njene rente na Franeo-
• k »-m pri Iju bi jene jse. in kakor to delajo že dandanes oarrski denarni zavodi, ki imajo pravico izdajati zastavna pisma. S tem. da napije oerr-»ki finančni minister nn svoje rente, t'a je sto kr« n « nako 9o ^-->** franka, t.ikakor ne diskreditira domače valuta in se tudi ne izpostavlja nikakršnim nevarnostim. Kajti kuponi v inozemstva prodanih rent »e morajo vedno plačevati v zlatu. FMina razliva obstoji v tem. da obremeni eventualni disažio naše valute emi«4j»k«>
ržavo. in ne inozemskega npnika. S -m. da se napravi rente plačljive v rankih, ua»di emi-ijka država.   I S torej dolžnik, edinole željam ino-rnskih odjemalcev. Ce domači denar nima disažija. tedaj je omenjeri natis popolnoma brezpomemben — •t ara pa ima. tedaj znači ta disali o in ne določitev preračunskega korza di!*m!itirarue emisijske države.
Ce zahtevajo Ojrri uvedbo plačevanja v arotovini. toda j   nima to prav nikakršne rea!ne vrednosti. T« Ha ravnotako ni opravičena ona nedoločena, menična   bojazen,   ki jo fmajo v Avstriji pred plačevanjem v arotovini. Produkcija zlata je že tako fiika. da se lahko zad^-a plačilnemu prometu v državi in z inozemnom, v kolikor je nakazan na zlato, -lata valuta tudi ne ho navadno prc-vplivala na obrestno mero. Navzlic temu ho pn aelo otežko-čeno delovanje a v-tro - osrr>ke banke, > naj brani pol no vred nos t nase volte, pariteto nc-ničneara kurza. Ni 'r»bn bazi. da bo zlato, če ae :ive«|~ : lačevanje v arotovini. prišlo ia bnn-v promet in da na ta način Imnli ne bo motri a več a svojim laklaaVoni liata tako lahko vzdrževati menično irzne paritete.   Avstrijsko orV-in-> ni navajeno na promet a kovale na rje m in veliko raj?*» manikira z bankovei n«-&ro z zlatom, ta-t "zneje ne bo rado nooilo po žepih %/keara zlatepra denarja. In kovinah* mamino bo se nadalje ostal v hnaačnia liitagajnienh.   Banka se je v poaJenV 4ji| •»tih že večkrat zelo trudila, da -t*nvi več zlata v promet, toda na 1 ilie temu ni   dosegla nikakršnih i^pehov.
Na drugi strani moramo imeti že nekaj pomislekov    napram u-plačcvanja v arotovini. Banka krani dandanes valuto sele v drugi rsti » svojim zakladom zlata, v prvi '-ti pn a avojimi deviznimi   tran -•"»ijnmi. A\»tr»»   ogrska banka een-'aiizira kiipeijo z devizam* v mre '«*r-       Kd«»r ima plačati v i nožen--vn, pride direktno ali s posredova-aaj kake privatne banke k avntr<> ki banki, kdor ima v tujini kaj Hir i in hoče. da se mu to izroči, te-•f«j iztirja t<» - pomočjo av-trooerr-tanke. To se začetkoma tudi po-bo izpn ascnilo, e*   -  ■ anali Hoče vanje v gotovini. Banka ho tudi potenji lahko izravnavala v prvi vrvi z nakupovanjem   in prodaja r jem deviz neporavnani saldo z inozemstvom, ki nastaja v s Ud hlugovue-ra prometa in drugih elementov pla-
ne
prevelike, ho roma če bomo mi imali dohiti velike plači t ve iz tujine, bodo dohajale te k nam v efektivnem zlatu Isto ae godi že danes. Zlato se mora šele naposled rabiti za izravnavanje obveznosti in terjatev že iz tega vzroka, ker so > t roški za pošiljanje težkega metale preveliki. Dokler ae more, ae plačuje z menicami, šeki in brzojavnimi nakaznicami. In ide kadar ne teli nuna več na razpolaganje, se poMlja zlato. V*akdo\ ki ima kaj pia.au v im« -Uli m T!»" more plačati v ravnokar označenih plačilnih -re.Mvih, katere imenujemo na kratko devine, tlobi že danes pri a\>tro ogrski bank: v to >\ rho zlata, oziroma če dobi ka ka banka ali kak bankir ia m«'/.in »tva zlato, mu ga avstro oajmma kam k a zamenja za bankovce.
T«ila »o f »a  pla4 iln.   • >l»v t-znosti. ki »e »icer v velikih množinah le malokdaj pojnvijn. ki pa ne izvirajo iz ntirrralneam     ntneihnnjra prometa, k i tj l    jr na   |M»sebn ili    f i
ra domneo aansin.. g.-|HMl> r kod l ji ve in katere hnnka danes lahko ptvf-reći. C> je pa sprejela piacs-% anjV v gotovini, tet laj tega ne ho vnr tako lahko prepreči In. V lena onim prioV>> dve transakciji v ponte t . .-bitra/a »hrrsinc mere in »pekula-rjia a %i
Hov! (Imh
je v nos - s\ iviiun otroci ni griču poleg reke.   Zrli ao v i no. k _?< r s., hodili ljudje in vodih »troje pri njihovem ogromnem «lelu.
nor ae je podrl kos dram r ga *    -    K : vaj| k. t.k i stoleti s«, valovi ali vanj in i i |maaVo|i i uli njegove temelje! To nor pn je zagrmelo. Oh-
in zananamai
pr««". nrvaaam brega. iT ugnali ao se daleč navzgor a »ilnim hramom. Na t » so »e \ rnili v »irugo. zgrabili sovražno maso. jo razjedah, ni znašali, odplavljali.
Tam, kjer se je podrla tisočletna stavba, je voda udarila v globino, nemara v staro atrui: I »rvela je po njej in kopala, odnašala rjavo prst iznad peščene plasti. Zašumelo je v '  * : preko travnikov in f*>lj.
\- » ljudje vsenaokrog |ni bližnjih krajih. Vest ao je ranmealn daleč po deželi, se predno je aotnare priplulo na nebo. Vreli so ljudje in prinašali ao jih lesem vsakovrstni strt »ji z brzino vetra.
Vitoa je razlagal otrokom delo. ki ae je vrnilo pred njihovimi očmi. V iikanski stroji ao prinesli zidove, kakršne »o imeli pripravljene, da «o jih v potrebi lahko hitro postavili, fi.ganti »o r*c vkljub teži premikali z lahkoto in brez posebnega r- jm :anja.
Bleščalo je valov je, ki ae je rmv hio na široko. V globini pn je bil anočan tok. ki je trgal zemljo in kopal novo strugo.
Stroji Tm izkopali temelje
in vložili vanje zid p*»i»-g zidu, našali in stlačili zemljo pred in za zi-dovjem, da je bila trda kakor kamen.
Za na»ir»om **o n;»pra\ih stroji -•r>jg«». ki je vodila v reko nazaj. Hitro je odtekla voda s polja in travnikov, ostal je le še tok. zelo oslab-(jam M«-to poilrt»*ga brckr < — je dvignil nasip.
Solnce je ae bilo Tisriko. flanine ao hale videti v častem ozra- u tako blizu, da sr» otroei >trmeli. T n se je dvigal Triglav, njegova r»i r. uda se je ostro o«lertavala pred bel« uodrirn ozadjem nelaa.
< »• j n otr*»ci ^4» govoril o pra-atnrem br»gu m o bogu .ludo\. Mladi ljudje -o bili zelo radovedni o nastanku pravljic o teh bogovih svojih pradedov.
f udih s*» s*- tudi. rij ao ne ljudje morili med -eboj in se niso bali kazni edinega I*»ga
\ itoš je govoril:   d h jte, otroci, s« daj skiiš^imo lastno moe |e z nara ^ o. (ma, »ilna in lejm, nam je vzor moči m (m1sc\ b*|*r»te naših duš.
Živel je stari do vek sretli predsodkov in zakopan \ laz. bil je okru han in poln vraž, ara aamnonti, po-jasnujoee vse naravne pc»jave.
Fanetatont je črpala življenske ni-le iz zemlj* in n« ha. nov i čbivek jo erpn    is       U-  m zato U>de živela
i ♦ j m 11«i  /i\ ljenja   v č|r»-\eku iz veka v vek.
Imel je stari človek religijo, mi imamo veenocvetočo umetnost, imel je svojega briga, bog naše umetnosti je »novi csovok«.
A. ft.
SliNIHJI I ll
na zelo  dobrem m 3 sobana in pnnktuaami oženjene penz ion iste.
1007
Naslov
IQjttčaVn4iaU5tVO
Ig. Fa^dhaga vdova
M. S.
nna naa mm m oflnn otroških vozičkov
Josip Rojina
krojač prve vrste
%* aasija sesaj ? lasta t bisi
\\m M osli 1
konkurira z največjimi tvrdkami ?}>■>>' finega kroja in elegantne izvršitve.
Tnnift alga u\m» agi. n fra«. Malitet Man
: Zavod u wlwm. :
s
i
Najboljši kosmetftki predmeti
za olepšanje poni in telesa so:
Mu, ao =
i K;
da
Ti izdelki wAda*( ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Ph. Mr. Josip Čizmar
v Ljubljani.
Kasajte zaaaao te doaiače izdelke?
Prva taranfaka
tvornica klavirjev
Ljubljana
Hilšarjeva alica 5
Ii]o^to¥tt
i) na Ki
13
ia od rani
ter jut točao in dobro ao na c kr. preskuse-preizkušene. — Nuatra-Ifcl zanosni.
Caaa poalalfno ptije!
KajkaljM reski askaasi vir. 2815
Kg širega, dobrega,
puijenega 2 K , boljšega 2 40 K; pnma pol belega  29* K; belega 4 K; belega puhastega 5 lo K. kg  r^lefinega sne* incbeicfra, pulje-Bcga, bii K  8 K, kg puha, aitfega6 K, 7 K, bciega, fin^a 10 K. c.a.nnejS! prm puh 1 i K. .Nar«<*ala W a kg aaarej frsaka.
ItctevUene pKtcUe ^rz*
drrga, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm -i »Iga. 114 caa Uroka, s - verna sglavtucama, SO cm dig, 58 cm štr, polnjena s do vi m, Mfin, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K napoi puh 20 K; puh m K. posamezne pernice 3 0 K, IS K, i4 K, 16 K, z£lamice 3 K, 3 50, 4 K. Hazpošiija se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ah vzame nazaj, za neugaja-ioće ae vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. ItilstlL Deienct it 767. iomovi
liajbojeza zoba
Svoji krnjim!     Jf arotia tnJka!
Milko Krope!
mar in trgo?ec
Jtr&čtf trg Stcr. 3.
L stan ovijeno leta 1852.
Cenj občinstvu priporočani svojo bogato zalogo 1964
ta Torltlo.
Osobito sedaj ob priliki božiča in N vc^a leta. namenil sem se^^^odajati
jjNpravili toCM fct cntl
Za vsako prodano ali po-
"—-ji
r
SODE
ni fina tpfita
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravne, za vsako vino izborne, takoj rabiiive za kar se jamči, nama v velikosti po 300, 400. 500. 600. 700 do 1000 litrov aa zahtevo tudi 100 do 200 litrov aH amajle po prav solidnih — nizkih cenah
ki
Avg. Tomažic,
H «
flot aaL ajji ali dne
v pisarni, uradu, zavarovalnem, denarnem zavodu (s kavcijo), pailhla, lnnorunta itd. aaoa pisarniški pomočnik, slovenščine in nemščine popolnoma vešč. Vama takof.
Ponudbe pod Jt. F", na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2590
Podružnica   večjega   trgovskega podjetja v Kranju sero|nsO takoj poštene in zgovorne 2637
nnr g n n p n d e njji
za prodajo svojega, pri vseh rodbinah dobro vpeljanega in v vsakem gospodinjstvu zelo koristnega predmeta. — Visoka prodajna in incasso provizija. V slučaju zmožnosti lahko refiektujejo na boljše mesto s stalno plačo. — Ponudbe  naj   se  pošljejo pod vyDobor
inhittaTM poštno leteće, Kranj.
ssontelen
podružnica v Trstu«
Piazza del Ponterosso 3.
obrestuje
■ vloge na knjižice a a premijske vloge     434°0 ■
■ vloge v tekočem računu ■ n .*.     po dogovoru. .•. .-. n
Poštne položnice se pošljejo na željo zastonj.
Bančni posli vsake vrste. 2642 Vadija in kavcije.
Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam
da sem se preselil
s sv. petra nasipa 67 na sv. petra cesto številka 52.
Priporočam se 2687
Ivan Slana,
krojaaki mojster, Ljubljana.
I Vinko jKajdič
valjčni mlin v hoji
(Kranjsko).
Kaj večja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
28
T Ljubljani: Pod grad«, Trnovem, Eocevin, Trstu oorici, Celovca, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-amaaj lanen, Snlfetn, Brcesnovem, Kotor«, Sarajevu In Pnljn.
Brzojavi: Valjčni rnliu, Kranj.
POZORI
aj^P"   Najnovejši in najfinejši
pletilni stroj
za jopico, nogavice, in drn§e ple-
toaiaO   nudi   vsakomur  brez razlike
trajen ia dober zasluiek.
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2578
Franc Kos
■eaanlnaa   inshtstrija pletenja le kenfekcife
iLjitljiii. Sodu ulita stat. 3.
Prospekti In ceniki brezplačno.
mineralni in animalni, najpreiz-kusenejše, najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kislino
ilje.
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos.
Za saoaladaja setev nentrpljivo.
Dalje
SODI
Pn porokam   vsake  velikosti   sode po
m* k i ceoi: Sodi od 50 do 57 1 k 7 K, od57do65la8K,odl00oo4001 i 10 t l od 4O0 do 7TJ0 1 i 9 t. I ta od IO hI naprej a S K bi.
PopC SW<1s se izvršujejo toćno ia po nizki cena. x?l Priporoča se aajtopieje
Pristen dober
brinjevec
**** v
JlttomiiT
Ottonon
tam.
povsod me iseojo, povsod me ljubijo.
▼n 424
5« dobi pn
324
L SEBENIKU V Spol JUkl.
6001
paassssst pjf ftjNsirsvTfcai
Najbolje pjlmo i pomodnu rebu J L.      nudi tvrdtka ^
ANT-TOfiEC
izvoz iukra J .uHumpoku^
Carla Kronsteiner*
proti vremeu odporne apoene
asadne barve
lakaj
V
r j
— Edino
1 različnih earvih. kilognn od 2*4 k naprej.
o!;e preizkušene ter prekašajo UM anranea urno pobarva; - aa že podbarvaae fssiSs.
Fmajlne jas:5ne barve, nt treba podbarvarua, emailnotrde — takoj po-
rabne, da se le zatezajo z mrzle vnos. Juansepticne — at sunet ae — porozne. Idealno prevlečen je za notranje prostore, se aepobarvane fasade, lesene stavbe n. pr. korake, paviljone, plotove itd   Dobivajo *c \ >sch bar\ah, stroškov za St* 5 h. — Kspzs i tmto ia prospekti gratis ia trasko. j4±$
C ari Kronsteiner, Dunaj III., Mauptstrasse 120. Zalaga: Brata EbetH, Ljubljana.
Stedtlna ognjišča „friumph"
/a ij i|MiinsjiU i iliiieiissiji itd. v vsakršni Izpeljavi. . . 11 5 aajfc 11 priznana Pnznana tudi kot aafbosjei ia aajtrpežnejsi izdelek. Največ a pn-Specijaliteta: Stediina ojx.;isća • ~ bo te le, gostila«, restavracije, kavarne L dr. HHH Ceniki sa proračuna na razpolago Glavni katalog 204*'      franko proti dopoauna zaasnd.
§**' 7 crnica za štediica ognjišča Tritunpk
S. Soldschmtdt t sin, VcU 18, jorenjc Avstrijsko.
I
iT-«
mizarske s pomočnike
2718
Slavoj Biažic
mizarski meister
s   Zagorje ob SavL s
Plača po d« govoru. — annr
ac-aokrati se ae sprejmejo.
V s led šanson zjrratenn. veunts tser
nisk.h naprav z najnovejšimi strojnimi ure J r a ~   »e  posebno  lahko v
priznano   iibsrai   ;z\ rš:tvi dobavljati
s S št lis iza ofcrat •*
Stiskalnice za vino, sadje ia sadcvni sok. - Žetveni stroji. Obračalniki za seno, grabil-za soao ia lito, gcplji.
Sac:ni is grozdni nhoi. robkalniki za grozdje ia vsi poljedelski stroji.
FAKT1I *V Co.
tvornica poljedelskih strojev, telezolivnice in parne fužine.
Dunaj ZI i T a bo rs tras se 71. isse aunusm
—   Natančni ilustrovani katalogi
Odlikovani s čez 670 zlai
gratis. — Zastopniki ia atuJoaecevalci se žele
2111
Edina zaloga
izolnsh
ameriških
čevljev.
1U.UBJU
zaloga čevljev
v Ljubljani
poleg kavarne ..pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
ki jo Vam nudimo zastonj in brez vsa-k,- obveznosti in nali boste dobri učinek
galvanskega traj r.cca toka na človeški orra-
nizem. Vsak, ki se čuti bolnega in slabega naj bi bral to brošuro. i>aj mn :
bolnikov niti se ne ve, da imamo v galvanskem tra;m.m toku sredstvo, s katerim sc "no bormo proti splošni savtal oslabelosti, revsartiamu, oifvoboiu, po«nanikantu spanja, potrtosti, eautveuju podobnemu stanju, :*evr sigi jam. aorvoznentu snetenin prebave malokrvnosti, slabostim irazličneišim zenakir-
Opisali >ino nrKin svo-, - i /dravhenja v interesantni bn poSljemo vsakemu, k* se obrne do nas
gratis in franko
brez vsake obvezno^ri to knjigo. Se nikdar se ni nudila v Avstriu tako drago-ceua knjiga občinstru popolnoma zastonj,
tlektro - teravpetiška ordinacija
27*»
13 VH1 1910.
s
Na
Elektro-terapevttsfco ordinacijo ne Ouniju, l Sch«»»pMt 1, M^risrln Abt   S S
Prosim postite mi knjigo:
gratis in franko.
Ime
Naslov
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel glavno zastopstvo
Jrn hllf nvlienske zavarovalni.
198r)
vsakovrstna posojila in kredite
kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne,   uradniške in raeoićne kredite.
In Fiat taija Knpri lig it. 6. I. uit.
Naznanilo preselitve.
Vljudno si UovoIJMJem naznaniti svojim cenjenim naroeS-Mikom in slov. občinstvu, da sem
svojo čevljarsko obrt preselil s Sv. Petra ceste M. 55 na Sv. Petra cesto mmr št. 51. -*a
Zahvaljujem se svojim c. naročnikom za izkazano mi do-sedanje zaupanje in se priporočam še za nadaljno naklonjenost
2671
Z vsem ^poštovanjem w v
JOSIP CERTALIC
čevljarski mojster, Sv. Petra cesta št. 51.
C. kr. avstrijske     t£jf   cžržavne železnice-
Izvleček iz voznega reda.
Oanod ta L(nel|sne U^±- te L)
7-O3 zjutraj. Osebni v.ak ▼ rrrn: Triii, lesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
■2 6 zjutraj. Osebni rlak ▼ smeri: Grosaplie, Št Janž, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočctjc, 9 12 đopoKJns, Osebni viar ▼ imen: lese-
- »ce, z zvezo na brzovlak v O'ovee. Dunaj j k.. Line, Prago, Liraidane, Berlin, Beljak, Badgasttin, Solnograd, Monakoro, Kolin.
ii*40 wcpoldne. Osebni rlak v smeri: Triič, irsenice, Trbil, Bcijak, Celovec, Gorica, Trst.
1 12 popoldn«   O »r- r.) vlak v imen: Gro-
suplje. Rudoiiovo, Št. Janž, Straia-Topiice, Kočevje.
3*30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tri.č, }s»e-iice, Trbii, Beljak, Cionca, Trst, Celovec
0*S5 ivoder, Oseboi Tlak v ameri: Z rz:č. ir*-nice,  z zvezo na brzovlak v Beljak,
i elc?ec. Dunaj, z. k, Badgastein, Solno-grad, Monakovo, lnomost, Frankobrod, \\ cj'baden, Kolin, Dusseldcrf, Vleissingen, Trbii.
f*%0 zvooor. Osebni vlak v »meri: Grosuplje Št  janž, Radolfovo. ivočevc
loto ponoči. Osebni viak ▼ smeri: Jesenice, Beljak, Gonca. Trat, Celovec
Odnosi Is Liasliaas (artSTui koloUfor).
7 28 zlMtrnj: Osebni viak v Kamnik.
2 OS popoldne: Mešanec v Kamnik. 7-38 i»»Q>r Meša ec v Kamrit. ii*— ponoći: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in prazniku!
tamjan
v Lfnblisno (inane ialesoise^
709 zjutraj: Osebni vlak iz Jeseni'. V zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidar, Prace, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, beljaka, Gonce, Trsu. Triića-
a»62 zjutraj: Osebni v'jik iz Kočevja, Rudo, f O vega, Grosnplja, St. Janža. IC20 dopoldne: Osebni ?iak iz Trbiža. Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa. Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina. Keliaka. 2*09 popoldne: Osebni Tlak iz Kočevja, ^traie - Toplic, Rodolfovega, Grosuplja Št. Janža.
s-t7 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Ce* lovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Triiča 6*58 rveoer: Osebni vlak is Jesenic, v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Pranje, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8*i 5 zveoen Osebni vlak tz deijasa Trbiid Cei o V ca. Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča.
0*07 zvečer: Osebni vlak u Kočeva, Straie Toplic Rodolfovega, Grosaplja.   St. Janla 1i*22 ponoći: Osebni vlak iz Trbiia, Celovca
Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic FiIbai v Liubliano (driavne želeinice;
0-46 zjutraj: Mešanec  iz KainniJu. lO-OO dopelde: Mešanec iz Kamnika. OtO zvooor: Mešanec iz Kamnita, IOSO po no6l: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih.
Časi prihoda m odhoda ao navedeni r srednje evropcjakezD času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta.
Kamnoseške Izdelka Iz marmorja za cerkvena In pohištvene oprave, spomenike lz niarmorja, granita sil sljenlta, apno živo in ugašeno prodala
Alojzi) Vodnik
kamenarski mojster, m
LJnbljana, Kolodvorska ulica.
VAJENEC
kateri bi imel veselje sa
rt < dečki a dežele imajo pre sprejme pn tvrdki Fran rnik, ad z ar j Id mojster, dolina pri Ljubljaai. Hi
L
1
Zenitna ponuSba.
GospoonSan koncem 20 let s 4000 do 5000 kron gotovine, toda z deklico, staro 3 kta zeli, s s vrbo porocitve znanja s c kr. uslužbencem sb pnvatnikom knkor tudi vdovcem. Dor*.ćnr ponudbe pod iiiro JPlHtonV aMt Jga do 22 avfTusta 1910 -c;tno :ezece Ljubi ana g.avna posta 27Xi
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovTstnej::h kombinacijah pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočim* se \<H2 vplačili.
mm
valna banka a
Ps velikosti
vzajemna zavarovalnica aase države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
i
Cigar pisarne so v .j lastnej bančnej hiSi f
12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuie takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
ana ar Jb
u
a aa
4U
Iau> m pranj, stat k
P
PufaTjc vseh vrst
8X
4.
skesa AnflN ■ Cdjr.
Obrni xbor fcjir Itin t. 1.   Otvoril ca *
rmil <tn* 31- ju-«i X pr»"dWdnik #>-i. ki jr pozdravil navzore m iHklal brartto tajnika. Na pretilo* tajnika PrfrrnrUi ne ritanje zapisnika lanskega «»br zbo-:a *ii|f>bri brez uVbnte in preide aa fororilo o «irn^t%enem oVkvrnnju v preteklem letu. ki ae bistveno razlikuje o«I «>ne*a na lanskem obrnnl 7 boru. ker v minoiem druMienern letu ni bilo oaib donridkov v Ptuju, Olju in Ljubljnni. ki so dali društvo v odpora proti nemškemu nnsi-iju povod, da je bilo druatveno fribanje živ ah nejie.
V preteklem letu je «1« »živelo dn»-štvo nepričakovano prrsrnečenjt. ramrer ustanovite?- cvetni jalne t r ajorske bolniške blaarajne r Celjn. Kar *e leta in leta v*»lt-t| oilporn Slovencev ni moarlo izvršit L ae je poare-rilo izvesti nemški večini trn*, areni i-jm v Celju na podlaari n-»veara obrtn**-ani reda. V*i poskn«i. dohiti vanj an> ^topstvo v tej važni korporaeiji so Kili ba<zrnpt i"ni in se je tozadevni predloar dokaj številne manjšine na ustanovnem obrnem zbora Hlajrajae k rs t koma lo odklonil, f >i ušivo ima »edaj »kupnje, dn bi se vprašanje trn:. >«>in. blaimjne iftnlo venda •Iror narodno rešiti, kar fvriboi In jetra odbora.
\s obenem zbora dne 9. maja izvoljeni odbor se je sestavil takole: Predsednik ZT- Stennreki. podnanal «^dnik ar- Smrtnik, tajnik ar. Jaarer. Mazrajnik tr Lnkas. ••dborniki rti. Ravnikar. Peternel. Jaarodie. dr. Bo-ie. Lipe j Breiiee. Kramer Trbovlje.
< venkel &t. Peter. Petovar Ivanj-t;r»vet. Pilili £n1e«*
> • i lio članov je ostalo neizpre-
Tt>korV društvene zadeve je od-V>r re-M»val v 10. aejah.
Zatieva ustanovi t ve trn;- bolni-«le Klarnjne je za društvo neujpndao '/nadla. ker vlada iz ozirov na »plesno soeijntno zavarovanje ustanovitve 'rtoarla «fopn*titi. Gospo«! dvorni svetnik Ploj je t tem oziru željam društva posvetil v«o pozornost ta ar *nu za njetmv trud izreka zahvala.
Ime 11. decembra je društvo priredilo pmlavanje o borzi * posebnim
< »žirom na efekte. Obi »k je bil Dovoljen, predaval je ar. dr. Božić. rafali bi bilo. da bi »e enaka predavanja večkrat prirejala t obliki sestankov.
.r bi družabno, posebno pa d ruš t veži vi jen je znatno povzdignilo Dne 2. februarja t. I. se je vršil teliki dvorani   Narodnega dom*«
- r>Lju običajni ple>m ^eneek p^l »krovi tel jstvom ar. Peti
dobiček je bil za tramvako   riolniško blagajno.
1 »bi^k je bil povljen. armotri! u*pr»h pa
proti pričakovanju zaostal, tako a se j« veček zaključil z malo izani-»o. Kljub temu. da društvo z ozirom na delo in neprimeren armotni uspeh
• le^netra veneka v preteklem b*tu »tos ni imel^t namena da prirediti.
j*» odbor končno za prireditev od-
* i I po-^bno z ozirom na to. da je v i nuli  plesni sezoni primanjkovalo
rujrih enakih prireditev.
M»-«l U-tom    -ta    \ *l»-#| la--tii*-<ra tlneira zaposlenja izstopila iz odbo-♦ajnik g. Jaajer in hlajrajnik se. tikit Mesto tajnika je prevzel ar. i sr o ii i «•. blagajniške potle pa z. n n i k t r.
\a ine^to izstopivših odbornikov *e poklicala v odbor namestnika
- Kolenr in Zorinao.
V* led odstopa V i v o d a n*j •v no>redovninire. prevari j> nje-
2 \e posle ir. Peternel.
• iani društva ^» prejemali li*t . Tnrovski Vestniks brr zplačaa, je prinašal poročila o s^jah. Društvo .Merkur" nam je kakor j tudi letos *!o v vsakem oziru roko, za kar mu izrekamo zahva-Knako     moramo zahvaliti jr. dr. 'i za trud. katerega je imel s '»-davanjem in je l»il tudi v druarero tiru veflno naklonjen društvu. Poro-niha se odobri, rtlaarjnik a:. Ravnikar je po-čal. da je imef.. društvo v pretek-l^tn    *J1*:> K JO v dohodko\. K 70 v stro*k« v. torej prebitka -   K   -V»  v.   fV.nH  za ustanovitev Uke blannjne znaša 21«* K 43 v. t\ niea 072 K 90 v. Vae d ras t veno ^ m*»ženje znana   skupaj 4190 kron
• vin.
IT if naai i pregrledovnlei so izja-ili, da ao računi pregledani in v re-na kar     je poročilo odVmrilo. K toeki: volitev novega odbora ^ je na predlog ft. f, eskovška is-r»lil za predsednika zopet g. Ster-» » e k i . ki je to mesto »prejel. O*ta rdbor se je na predlog g. Peter-
* I a izvolil z vzklikom.
Pri točki: alučnjnosii ae v zadevi -redovalnice vname živahnu deba-|ui. ter ae sklene Moriti potrebne k< -ake. da se bodo člani rjoaluirvnli lo
* s redova nja našega d rnatva. Rango-"or o ustanovitvi trg. zadrug je bil -ivahen in je odbor dobil nalogo avo-lr dalo temu primerDo urediti.
ni oglasil k noje zaktjnči! prt anaalaik zborovanje ter se zahvalil na atevilno ude
lezbo.
Novo izvoljeni odbor n»- j*- ^ta-vil tnkn-la: Predsednik g. Rndolf Ktermeeki; |M*«lpreo^sednik % Iv Ravnikar; tajnik g. Ivnn P e -t r r a e l; blagajnik g. S o r m a n. Odborniki v Olju gg.: Dr. Božič, Frane Leakoviek. Priča. Dela k o r d a. Zunanji odborniki a*g.: C v e n k e I . fct. Pavel; L i p e j . Hrezire; K r n m m e r J.. Trbovlje; P e t o v ar . Ivanjkovci; P i I i h , Zatar.t
Namestniki: Kari Ooriear9 Kihard Pernat. Kramer. Kolen«* Fran«-.
K Računski pregledovale! gg.: Mi bnel Koroier, J. Berk, T. Lu kas
Po*rrdo\ alnicn:    gosp. Lmlovik
Petek.
BohlBftkfl
JHnlOL
h
R«>hinjska Bistrica, ta kraljeva hči Triglava, se je v zadnjih letih knanao razvila in je postala poleti in poz m : -.\»tla prenuo tuji ki ga pro-meta. katere slava se siri na vse k rs V« - «i<»kaz njt-nega ugieda je. da jo j«* minister javnih del Av gu«t Ritt. ki je obenem glavni voditelj a\ atrijskega tujskega prometa, počastil s svojim obiskom.
/.'  .'    — m   tla        \   it. ••»♦•n.-tn
kraju na Kranjskem m t. I k Morilo, kakor v annntnjski Bistrici, kjer
s -    " r.     r .* r i \ r !. ali.
da postane Bistrica imeniten kraj. Komaj tri leta je. da je alpska
železnica Bohinjsko   dolin«« odprla
.. .f >toji v Hn»tnci rela vrsta dobrih hotelov m gostiln, v katerih p-e vidi povsod napredek.
Napravilo ae je športno sanka-lisce »Belvedere.r ki j*» bilo eno prvih umetnih ■nakaliir v Avstriji in ki privabi ananasi nuno i ii i prijateljev zimskega    »porta    v    belo krasoto
ananunjska Bistrica je izvoljena, da postane na jugu Avstrije centrala zimskega športa, ki K., vabila obein-stvo v svoje okrožje daleč tja na jug in v Italijo. Vlada sama je izkazala Bohinjski Bistrici izredno naklonjenost in jo podpira v njenem razvoju
Dosedaj je bila bob ia ji h a zimska sezija k rasne j sa, nego poletna, toda domačini mirovali, da tudi
poleti preskrbijo Bistrici po>ehen čar. Sami domačini so ustanovili družbo za zimske in poletne naprave in ao ji dali nadebudno ime Dani
* a
Blizu n.'•rtu čez Bistrico, na zahodnem delu vasi. nakupil se je ob-- et ob Savi in tam napravil krasen senčnat park. ki ga prepre-gajo aprehajalna pota. V zaannttenl -*r g Save izkoi»a| se je velik bazen, ki služi poleti kot kopališče, pozimi kot drsališče. Okrog tega bnanaa ao vr«te elegantne kopalne kr*V m s**daj aa v delu r^tsebne kopni ne hiiiee na kolesih, katere ae bodo fioljuhno pn vazale na izredno lepi pital, in ki 1m» do napravljene po vzgledu hi- <•. kakor jih imajo v Ostende. Sava. ki dela v tem kraju kaskade, nudi krep-eujoča kopelj v deroči reki. »očinstvo te naprave n** more pr» ahti in ce| dan mrgoli tam občinst\ Prihodnje leto bodo napravili i paviljoni za prodajo mleka in mm* alnih voda. tako da (k»stane »Imaucav« pravi -Kurpark^.
Toda tega še ni zadosti. Sedaj grndi agrarna op#-ra*-ija \- serT»enti-nah lepo cesto \ Ravne m to /irrio br^k. že sani vozile šnortn** junake naravnost do starta -ankališea.od katerega gre snežna pot l2.*WlO m v dolino.
Lahko se reče. da je v Bohinju nastalo vzorno gospodarstvo za tujski promet, organizaeija domačinov, pod vod-tvom -fs^/eln*1 /veze za tujski promet«, ki rb»kaznje, kak napr« de k je v kratkem času mogoe /. neumornim  in doslednim delovanjem.
Želeti bi bilo. da naši rojaki na Kranjskem posnemajo rojake na Go-riškern in v Trstu, katerim je Bohinj postal najbolj priljubljeno izlet išče in letovišče.
Na tem potu dela in navdušenosti bo Bohinjska Bistrica v kratkem
♦ asu presenetila domovino s svojim ugledom, ki ga ima že danes pri mednarodnem občinstvu.
Most krit
40
ti d
sode
m#111,1
^ i
Blaž lesenko
tr§ 11
priporoča
klobuke
slamnike
cilindre, čepice itd.
»veja« ii po najnilfi ceni.
>jce«sjs<
sen in dežnike
domačega izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana 1§, Maet trg 4,
4.
OLLA
je vet* nego 2000 zdravnikov označilo
Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka. R. Sosnik. Gakriel Piccoli. lekarnar, a. Kane. drogerija, kat. Krisaer.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da in ne dajte si manjvrednih posnetkov za ibti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago".
Ilubtrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajahšč zastotij od IlOl
OLLA na nunam H. 300,
iT. 1000
ja mm
V Ameriko In Kanado
Cunarrl Line.
Ultoma, 23. avgusta 1910. Carpathia 13. septembra 1910. Pannoma, 27 septembra 1910.
Največji in najlepši parniki sveta. Lusitania 27. avgusta, 17. septembra, 8. oktobra, 5. novembra in 17 decembra 1910 Mauretania   20.    avgusta,    10. septembra, 1.  oktobra,   29.   oktobra,   19. novembra m 10. decembra 1910. Pojasnila in vozne karte pri
s Ltualfani, niaaaianva  nltcs stav. IS,
poleg cerkve Srca Jezusovega
Vozna cesa Trst-New York III razred K 1S0 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
1702
i
Uničevalec stenici Ting-Ting,
oblastveno varovan, pomori takoj vse
stenice z  zalego vred.
Nestrupeno, blagodiseče, razkazujoče. Dobiva se v steklenicah ps 60 vin., zraven spadajoča brizgalna '20 vin, ▼ 1/| ia 1 2 litrskih steklenicah rastne roma   ceneje  t e!avni   zalogi V
Ljubljani pri
Antonu Kane, drogerija.
Droga sredstva odlecno zavračajte!
rnjtatital Zaajl
XVIII. totzpsse 11
jftj nasitil*«* /H&*i*dJs ruz/.tvoirrn*y&
Um priiiu za utnaijt
erlko
z auri pamta
litri kutiju
za 4500 K. Vpraša  se v upravništvu »Slov. Naroda«. 2262
Dva travnika
kat ataubaa prostora pri kolo-a>ora a Naataa ari Boh. Bistrici,
pripravna za gostilno in za tujce, brez konkurence, sta aa prodaj. Pojasnila daje lastnik Fran Hace,
a Lazaa, p. Ćermoftnice.
2693
rT
Nedosežno
+Najnovejša ■ ameriška iznaia +
■inifensko unntasto klano za ntoaka. Foraano na lota. K 4-60.
Cez 2 niljona kosov prodanih v kratkem časa.
aUfi|enako guznaato blago za teaaka,
i Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2*60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
Ji   h- -I-
I   tvornica za gumasto blago. { I Dunaj IX 2, »Gsadorlerstrasse 3—0.
Svoji k svojim !
Priporoča se koncesionirana
l prva in edina češko-: slovanska tvrdka za :
Prodaja nove in preigrane klavirje edino le najizvtstnejše kakovosti po jako nizkih in brezkonkurenčnih cenah. Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje precizno točno in le po najnižjih cenah. — Svetuje in posreduje tudi pri zasebnem kupovanju in prodajanju preigranih klavirjev. — „Glaabeni Matici" uglašuje edino le imenovana tvrdka 179
G. F. J u r a s e k.
prvi kranj.-ciov. ngUsevalce klavirjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a, I. nadstr.
Najboljše
kar morete topiti je
iz tvornice za milo v Celovcu.
Dobiva ao po vseh boljših trgovinah aa drobno.
Prodajo tMne.
50 let obstoječa, jako dobro vpeljana trgovina mešanega blaga s stalnimi
odjemalci, na zelo lepem in prometnem kraju Dolenjske, ob glavni cesti Ljub-ljana-Novo mesto-Zagreb, se radi bolezni
nW" takoj proda
z vso opravo in zalogo blaga.
V kraju je poštni in brzojavni urad, železnična postaja v bližini. V kratkem se začne graditi nova železnična proga, in je pričakovati velikanskega prometa.
Enonadstropna hisa ima v prvem nadstropju 6 sob s pritiklinami, v pritličju 2 sobi, prodajalno, 3 skladišča, 2 kleti, lep hlev, gospodarsko poslopje in velik vrt Cena 70.000 kron.
Proda se tudi več lepih njiv in travaikav. 2711
Ponudbo pod JU* 876M na uprav-ntštvo »Stov. Naroda«.
Lasne vpletke
(kite)
aasamaa bsftti
•   • a
vaaa „If-
tveUc (slasi) ia tire 2f, iralje priporoča
S. Strmoli,
Ot^aaa, p«l Trakt fl. 1
5462
SINOCB Co. i. 1 it šivalne
Koće »je, Glavni trg Mev.
Tehnično
pisarno ■ Izvršuje načrte, pre-
I jema stavbna vodstva
Ing. Ig. Stembov i in nadzorstva ter od-
avtorii irani stavbni inženir    j daja Strok, mnenja.
v Ljubljani
Šubičeva ulica 5.
:jt9
je v slovenski
Sfaajr la aailHili vlog aai 3* amilijoaa* K
I
Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega   zaklada   mestna   občina ljub«
Ijanaka a vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo* Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in
irovancev ter   iupniiča   cerkveni d<
r.
Mestna hranilnica - hubijanska obrestuje
4'/.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
ter pripisuje ne\ Ji* njene obresti vsa ^a pol   leta h kap? •!«.
Rcntn; davek od tloienih obresti plačuje hranilnica iz svojega in  ga vlagateljem ne zaračui
Denar se lahko pošilja tudi po pošti.
Sprejemajo te radi vloise ka|lilce arcglb aeaarmlfe dov kot gotov deaar, aa da bi aa obrvatavasaja
Posoja se aa zemljiića po 5 obresti m proti amortizovanjo posojila po najmanj f/«% 02 lcto L)oliaik more stoj dolg poplaćati tudi
poprej, ako to hoće.
Mestna hranilnica ljubljanska izdaja Itčae
domače hranilnike.
Priporočamo jih zlasti staršem, da z ojimi navajajo otroke k varčnost
V podpiranje slovenskih trgovce? ta obrtnikov vpeljala jc ta slovenska hranilnica tudi
kreditno društvo.
Hranilnica se nahaja v lastni palači
k Protoni prej Stori (DAM) iti s. i,
C kr. priv. tovarna za cement
priporoča svoj priznano izvrsten Partlooa' n asnesst v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote aalos neathrllfajssl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
2944
na razpolago.
Priporočila in izpričevala
rasnih  uradov   in najslovitejSih  tvrdk so
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
L
rs c
ffTT
WmW WkW eaprta oO 1. aprila sla 1. novembra. "O
ftiat ccm UiiH iMkj, ffeijvb tmm anagram aafoatta. — L asaaaaaara S» L tutta »,/• .
tarifi ziravilii pili RaiisakTivea ttnnalia tepe! 35-M V
Krapinske Zoplicc
Zinvljcnje s pitjem termalne vode.
Razpoailjalnica termalne vode. Frekvenca 6000 otsb.
Hrvaiko (Hrvaška Švica).
prtu kopeit. asansvssaa a »peli. Ing«, aacarlU. — Prospekte in pojmili dtje kopališko ravna-
tetjatv« ia kopališki idrarnik Ct. Mai.
Pravilni naslov samo   Krapinske Toplice, Hrvaško«
Mratiliskl mm. 29%
•a*, prekrasni park. terasa, zdraviliški salon. Stalna vej tcicfoa. avtoa*ki!aa   garaža, pasojaaje aTtoaobflov
a4rarlllik« godba. lift.
«a ideaaeki postaji Peoatec <straasaa pestaja jaiaoiefezeične pro^e Dcnaj-Trst* zveza Z avtomobilskim pri »laalto ob      ar- i* a tfvpj in a «ri 2» ■ »•». Ha ždezaSkt postaji Zabok zrtzt z avtomo* tm pri Hafcih »k      ari 19 m aop. ta 4 ali 4 a pop. 1. aiaja do 1. oktobra.
Ustanovljeno leta 1842,
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata
JOS. REICH
Hi aa - Ozka ilica it. 4. Sprejemališče
Šelenbargova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Vataol zm Vataol
itaHdiiie. mivce ii ofteoce.
lolafiin ii mccieia mtrtai
kemikalije, ulitti
S
s
m »ploh
in
Velika zaloga in aasafafea. - Zaloga svežih eeAf   za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov Za živinortjes
posebno priporočljivo
O
♦ s. *> o
t
i
avao ISSk     Vnanp naročila
se izvršujejo ločno in solidno.
Drogerija
ANTON KANCI
Ljubljana. Židovska ulica it I.
Bapaja po najHOlI oaai ratat lelitta I raže >. cvetje, koreatsf. seucaa. »korjf iti.
i iikM ašb oda ft
Velika zalega
aa, svotllk, areal, a^laasarosv.vrtkav L t a.
GtsHU&a ta brvaaar-ska
Ljubljana 343
črkoslikarja, laktrarja, stavbna ia pohištvena pleskarja,
Prodajalnica i
Miklošičeva  ulica št. 6. ,—.
nasproti hotela ,,lfnionM. 1=1
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
i
Ustanovljeno leta 1842.
Pišite po vzorce.
2
Izvozna trgovina modnega in manufak-
J turnega blaga
HaZpPOaaja   razne velikosti.
m po znatno znižanih cenah. Vzorci poštnine prosto.
volnenega blaga pralne svile sukna — delenov.
Zavoj 40 an pralnih ostankov, okusno izbranih za 18 K, poštnine prosto proti poštnemu povzetju. Od teh ae vzorci ne pošiljajo.
Sasso pri nas pristno.
Ostanki
Dokler zaloga. *"mai
1
NAZNANILO.
Velecenjenemu občinstvo in svojim ljubim prijateljem vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v obrat prevzel znani
HOTEL,ILIRIJA
::        v Kolodvorski ulici št 22.
a
i
Točila se bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijska vina v soditi in steklenicah, vedno sveže dvakratno-marčno belo io Crno pivo iz zdniženib pivovaren Žalec in Laski trg. — Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem časa, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonement po prednostnih cenah.
Krasni prostori za družbe, svatbe, skupne pojedine po dogovoru. Popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih.
aa totala v Intfda jntrii ii raspe« aaiai^aisiiai segali.
Velik senčnat vrt in kurljivo kegljišče. — Popolnoma O urejene sebe za tnjce se zaradi bližine južnega kolodvora najtopleje priporočajo.
Zahvaljujoč ne za sedanje, kot ravnatelju grand hotela »Itaka* iTtiian al zaupanje beležim
i tslttsin aseitOTaajcaa
2723
f Uahljinl, dne li. avgmsta 1910.
IVAN BRAČIČ, hotelir.
I
Kavarna „ILIRIJA"
tttffan aUholio.
IU
275^7951067774
2K
49
64
70