Ameriška Domovina NO. 186 berving Unicago, Milwauke«, Waukegan, Duluth, Joliet, San Franc taco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 27, 1972 SLOV6NIAN MORNING N6WSPAPGR ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Papež Pafsl ¥1, fe wiaraj dopolnil 7i Sel Hanoi pripravljen še na 4 Igla vojskovanja l Eden vodilnih časnikarjev Ha ioia je dejal, da ja ta pripravljen n a d a 1 j evati vojno še 4 leta, če bo v ZDA izvoljen Nixon, HANOI, S. Viet. — Hoang Tung, urednik uradnega glasila Komunistične partije Nhan Dan, je dejal petim Amerikan-cem, od tega 4 protivojnim aktivistom, in enemu poročevalcu, da se je Severnemu Vietnamu posrečilo izjaloviti ameriško blokado, pomorsko in letalsko, ter da je Severni Vietnam “spe- Novi grobovi Anthony DeMell V Euclid General bolnišnici je umrl včeraj zjutraj 76 let stari Anthony DeMoll s 14701 Hale Avenue, rojen na Azorskih otokih, od koder je prišel! v ZDA 1. 1915, mož Marie, rej.1 Enos, oče Anthonyja Jr., Franka, Carla, Johna, Manueia, Josepha, Alfreda in Mrs. Robert (Rose Marie) Erxlaven, 16 krat stari oče, 2-krat prastari oče, era; pok. Johna, Manueia, Marie Rent in pok. Rose' Costa. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 9.15, v cerkev sv. Je-roma ob 10., nato na All Souls GOLOBI V SENATU OMAGALI j Iz Clevelanda i in okolice | soben doseči postavljene cilje ‘‘Mi moremo komaj verjeti, da bi bila vojna končana. Po 17 je. je Senat vsoto povečal od Papež Pavel VI. v razgovoru z msgr. L. Baznikom pri blagoslovitvi temeljnega kamna za Slovenik v Rimu. RIM, It. — Papež Pavel VI. polnil 75 let, starost za obvezni je včeraj dopolnil 75 let pri pokoj škofov in kardinalov. | trdem zdravju in v prepriča- Papež Pavel VI. je bil izbran P0^3! spremeniti Jack Stbrle V nedeljo je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 60 let sestankih Kissinger ni pokazal, stari Jack K Sterle z 907 Maud oilijcna na 1.8 bilijona, da bi se bil Nixon kaj spreme- Avenue, vdovec po pok. Heleni, Dopolnilo sen. E. W. Brooke, nil,” je dejal Tung. Nato je izra- brat pok. Frances jAndrasic, Jo- republikanca iz države Massa-zil mišljenje, da je Nixon odklo- sephine Stanisha in Louise Hoff- chusetts, odobreno v preteklem nil predložene rešitve in da ni1 man, rojen v Clevelandu, zapo- juliju, je pomenilo tedaj višek mogoče računati, da bi “progre-j slen kot livar pri Superior Die moči “golobov” v Senatu. Do- Senat je včera j odkloni! s 45:42 dopolnilo sen. E. W. Brooka z zahtevo po končanju vojne v Indokini v teku 4 me- rilS vo0jneP«|Š fstf v^retek’ I Pcbiranje odpadkov lan juliju odobril s 50:45 glasovom. ! ^ztradf"št^kT~ela mestnih WASHINGTON, D.C. — Za- Čanje vojskovanja v Indokini ^ uposlencev, ki so piketirali sre-govorniki končanja vojne in na- prepuste v odločitev volivcem vjdis^a za odvažanje smeti in od-gkga umika ZDA iz Vietnama novembru. Zato nista bila pri! pa o v tovornjaki tega mest- so omagali v Senatu, kot je po- glasovanju navzoča niti McGo-1 ne0a 0 de ka v ponedeljek in kazalo glasovanje o dopolnilu vern niti Humphrey, pa tudi ‘ ^c^ral niso zaPus 1 1 Par sen. Edwarda W. Brooka. Ena- nekateri drugi “golobi” so manj-1 kalls^ m seveda m nihce oava- Ko dopomilo, v juliju odobreno ^an. 1 s 50:45 glasovom, je bilo včeraj odklonjeno s 45:42 glasovom. s ^em zaključena in Senat je nato odobril 1.8 bilijo lahko vojno zaključil na svoj na za vojaško pomoč v raznih o- način in ob času, ko se bo zdelo bilkah, 300 milijonov manj, kot njemu prav, če bo seveda v noje zvezna vlada predložila. Pre-iVemdru P1^ volitvah zmagal, Dolgotrajna borba v Senatu je!dano> da bodo z0Pet začeli delo> liske cerkve. Nekateri so napovedovali, da bo Pavel VI. odstopil, ko bo do- Peking je odklenil nenapadalni dogovor iz novih družbenih stremljenj, pa še bolj iz človekovega napuha. nju, da papež ne more odstopiti: za papeža po smrti Janeza s svojega položaja na čelu kato*! XXIII. junija 1983. Preje je bil nadškof v Milanu v severni Italiji. Tekom svoje vlade je imel obilno težav, nastalih v zvezi z II. vatikanskim vesoljnim zborom. Pavel VI. se je v odnosu do sveta pokazal modernega in prožnega, pri tem pa trdno čuva verski nauk cerkve, v katerega Moskovska “Pravda” je ob- se zaletavajo vedno novi valovi javila, da je Kitajska od- dvomov in napadov, izhajajočih klonila sovjetsko ponudbo nenapadalnega dog ovora med obema silama. MOSKVA, ZSSR,— “Pravda”, glavno glasilo . Komunistične Partije ZSSR, je objavila preteklo soboto, da je Ljudska republika Kitajska odklonila predlog Sovjetske zvez o sklenitvi j dogovora o nenapadanju med °bema komunističnima silama. 'bak predlog je javno obravna-^al glavni tajnik Partije Leonid ^režnjev 20. marca letos, ko je govoril o izboljšanju odnosov s Pekingom na temelju “mirnega sožitja”. Georgij Ratiani piše v Pravih da je Sovjetska zveza predloga Kitajski podrobno izdelan Predlog o nenapadanju, o rešit-^1 medsebojnih mejnih sporov o izboljšanju medsebojnih od-P.osov na temelju, ki bi bil kori-ston za obe strani. Kitajska je ponudbo odklonila. Objava odklonitve pomeni, da tajni razgovori Moskve in ekinga propadli. To naj bi po- sivne sile v Ameriki mogle zdaj Cast Co. do svoje bolezni. Po- polnilo je bilo na konferenci greb bo v petek ob 8.30 iz Za- obeh zbornic opuščeno, kot je krajškovega pogrebnega zavoda,1 bilo skoraj enako tudi kasneje, Idealna rešitev po sodbi Tonga bi bila zmaga McGoverna pri predsedniških volitvah. Na 20. januarja 1973, ko bi bil McGovern umeščen, bi Severni Vietnam “spustil prvo skupino ameriških vojnih ujetnikov, v 90 dneh bil obe strani dosegle sporazum in zadnji ujetniku bi zapustili Hanoi na poti domov”. v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Pjctr Šelest izgublja četudi je v Senatu dobilo večino 49:47. Predstavniški dom je namreč s precejšnjo večino kar mu vsi napovedujejo. Avto brez škodljivih Izpuhov ikero gotovi General Motors Corporation ie razvila izpušni sistam, ki bo, kot upa, zadostil zveznim predpisom o ču-vanjp okolia. DETROIT, Mich. — Avtomo- dočakala Nixon bo i seveda tam, kjer bi morali biti ' v ponedeljek zjutraj. Tako se bo pobiranje povsod zakasnilo za dva dni. Poroka— Poročila sta se nedavno cerk-! vi Marije Vnebovzete, Geneva, Ohio, Vera Mismas Barski in Glenn Echerd. Stanujeta na 970 Atkins Rd. Rt. 3, Geneva, O. 44041. Čestitke! j Lepa starost— j Zadnjo nedeljo je Mrs. Rose i Klemenčič z Marcella Road do-| polnila 80 let še kar zdrava in j zadovoljna. K lepi obletnici ji j čestitamo in želimo, da bi jih zdrava in zadovoljna še dosti MOSKVA, ZSSR. — Pjotr nih sredstev Šelest, član Politbiroja, ki je iz- njal. gubil svoje položaje v Ukrajin-j v zadnjih treh mesecih se je ski republiki in bil imenovan za razpoloženji javnosti precej enega od podpredsednikov via-1 spremenilo in golobi v Senatu poskuse končati ameriški poseg! bili zastrupljajo s svojimi izpu-v Indokino z ukinitvijo denar- hi zrak po naših mestih v ne-j dosledno odkla- varnem obsegu. Proti temu sol gredo cneznega moža iskat KATMANDU, Nepal. — Šest mladih ameriških znanstvenikov se najprej dvignili v Kaliforniji, kjer je zloglasni “smog” pritisnil na tisoče in tisoče prebi-, valcev Los Angelesa z občutij i-1se PriPravlja na obsežno °dPravo vimi ali bolnimi dihali. Sledila j ^ vzbodni Nepal, da ugotove ali banje ostalo, četudi McGovern umirjenejši politiki Brežnjeva j boljše, da svoje poskuse za kon- je zvezna vlada, ki je izcjaia ! ali gnusni snežni mož res „*.4 ------j„ tvt;-- u« a i.-, i . t • 1---------------------------------- , , j . r. . , I obstoja ali ne. trde predpise, ki naj postopno J Skupina se bo v začetku pri- Tung je mnenja, da bo to gi-| de ZSSR, ko je ijastopil proti so prišli do zaključka, da je naj- sbc rja pri volitvah propade. Nixon bo končno ostal v Beli hiši samo še 4 leta in Tung ne verjame, da bi ga tam nasledil Agnew. do ZDA, je bil odpuščen tudi iz predsedstva Vrhovnega sovjeta ko je poročal o zasedanju (parlamenta). I Vrhovnega sovjeta pretekli te- Vest o tem je objavil Tass, den. dosežejo avtomobile, kateri ne! bedo več onesnaževali zraka . hodnJeša meseca odpravila na EVROPSKE NARGDKE MANJŠINE HOČEJO ŽIVETI 1'ievali ponovni napadi sovjet-T^ga časopisja na Kitajsko, ki (ia z veseljem sprejme vsako °brekovanje Sovjetske zveze”. . Pravda” je ostro prijela ame-Pskega časnikarja Josepha Al-ki je nedavno v obsežnem ^anku trdil, da Sovjetska zveza Zv, pravlja napad na Sovjetsko e2o, ki bi naj z enim udarcem lcil kitajsko atomske orožje ^ sredstva za njegovo izdelavo. ° označuje za grdo laž. Prav ^ <0 zanika Pravda vest, da je . °vjetska zveza zmanjšala svo-^Pornoč Sev. Vietnamu. bremenski prerok pravi; Partly cloudy opoldne večinoma oblačno, V^ldne delna zjasnitev. Naj-^ temperatura okoli 70. V nedeljo, 10. septembra, se je zaključil s sprejemom pri koroškem deželnem glavarju Hansu Simi tridnevni regionalni kongres evropskih narodnostnih skupnosti Alpe-Adria, ki ga je v Žabnicah odprl predsednik FUENS-a južnOtirolski senator Volgger in ga vodil dr. Vospernik, podpredsednik o m e n j e n e mednarodne organizacije, v kateri so poleg koroških Slovencev včlanjeni tudi Slovenci iz Italije, gradiščanski Hrvati v Avstriji, južni Tirolci, Furlani, Ladinci itd. OTVORITVENA SVEČANOST Odprtju kongresa je poleg domačega trbiškega podžupana prisostvoval tudi odbornik dežele Furlanije-Julijske Benečije dr. Masutto, ki je pozdravil prisotne udeležence v imenu deželnega odbora in zaželel uspešpo zasedanje. Med drugim je deželni odbornik dejal, da je treba odprte probleme narodnostnih manjšin pravično urediti. Manjšina potrebuje zaščitnih norm, da se lahko ohrani, razvije in pripomore tako v vsej svoji polnosti do zgradnje miru in pravice med različnimi narodi. Po besedah odbornika je prisotne pozdravil trbiški podžupan, ki je dejal, da so zadovoljni, da se kongres vrši v njihovi občini, ki je stična točka raznih narodnosti in kultur. Za njim je predstavnik koroške deželne vlade ugotovil, da je potrebno manjšine zaščititi, zato morajo slednje postavljati svoje zahteve, vendar v okviru možne sprejemljivosti. (Slednja njegova iz- java je seveda izzvenela dokaj negativno na prisotne udeležence in dokazuje, da si koroška deželna vlada, kljub prisotnosti socialistov in stalnim dialogom z jugoslovanskimi oblastmi, še vedno ni na jasnem o pravičnem reševanju narodnostnih vprašanj.) Kongresnemu delu je v imenu FUENS-a predsedoval dr. Reginald Vospernik, podpredsednik NSKS, ki je v uvodnih besedah pozdravil vse prisotne delegacije evropskih narodnostnih manjšin in skupnosti, ki so prišle iz vseh delov Evrope, in jim zaželel uspešno delo. V izbranih besedah je omenil probleme narodnostnih manjšin in poudaril nujnost po rešitvi njih odprtih vprašanj. Predsedstvo kongresa je prejelo razne pozdravne brzojavke, med katerimi so prisotni toplo sprejeli predvsem brzojavko goriške SDZ, v imenu katere je predsednik dr. Bratina zaželel mnogo uspeha v delu ter zlasti poudaril važnost sodelovanja med posameznimi manjšinami. POTEK KONGRESNEGA DELA Po uvodni svečanosti je bil na sporedu referat strokovnjaka za manjšinska vprašanja univ. prof. dr. Veiterja. Razvil je globoko analizo o problemu države, državnega naroda ter večjezičnosti. Njegov referat je bil na visoki znanstveni stopnji in je zato razumljivo, da se je potem razvila tudi obširna razprava o problemih, ki jih je dr. Vei-ter nanizal. Po tem referatu so predstavniki raznih narodnostnih skupin prikazali stanje manjšin v prostoru Alpe-Adria. Tako je južnotirolski senator Brugger spregovoril o južnotirolski narodni skupnosti; dr. Prunner o ladinski narodnostni skupnosti; g. Bergnach o Slovencih v videmski pokrajini. Bergnach je poudaril predvsem nujnost, da se Slovencem v Benečiji omogoči možnost pouka v slovenskem jeziku. Dr. Andrej Bratuž je pripravil obširen referat o globalnih problemih Slovencev v Italiji, katerega je zaradi njegove zadržanosti podal deželni svetovalec dr. Štoka. Razvrstila so se nato še poročila prof. Pascola za Furlane, dr. Inzka za koroške Slovence ter A. Kornfeida o gradiščanskih Hrvatih. Po vseh teh besedah se je razvila živahna diskusija o predloženih problemih. V soboto 9. septembra pa sta bila na sporedu dva znanstvena referata in sicer univ. docenta dr. Lokarja iz Trsta, ki je razvil tematiko: “Jezik: integracija - asimilacija -most” ter dr. Prunča, univ. asistenta na graški univerzi s temo: “Jezik - kultura - komunikacija”. Ob koncu predavanj se je seveda vnela globoka diskusija, v katero so posegli skoro vsi prisotni, med njimi tudi predstavniki koroških in primorskih Slovencev. Po diskusiji je podal izčrpen prikaz problemov in stanja v Kanalski dolini Simon Prešeren, in posebej osvetlil probleme slovenskega prebivalstva. S tem referatom se je zaključila bogata diskusija, nakar so prisotne delegacije narodnostnih skupnosti predla- gale ustrezne resolucije. Tako so koroški Slovenci predložili dve resoluciji o današnjih aktualnih problemih na Koroškem, Furlani so predložili resolucijo načelnih zahtev, Slovenci iz Italije pa so se v dveh resolucijah zavzeli predvsem za uvedbo slovenskega pouka v videmski pokrajini ter televizijskega programa v slovenščini. Te resolucije so prisotni delegati enoglasno sprejeli. PRISOTNE OSEBNOSTI V sklopu kongresa so se zvrstile tudi kulturne prireditve in ekskurzije. Naj omenimo, da so biii prisotni med drugimi tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Tišler, nadzornik slovenske gimnazije v Celovcu dr. Inzko, tajnik NSKS dr. Warasch, predsednik Krščanske kulturne zveze Kassel. Od beneških Slovencev je bil prisoten kaplan Rino Markič z odborniki društva “Rečan”. Omeniti moramo nadalje goriške in tržaške Slovence, ki so jih zastopali deželni svetovalec dr. Štoka, predsednik SLG dr. Bratuž, števerjanski župan Stanislav Klanjšček, s katerim sta bila tudi odbornika Terpin in Komjanc, ter prof. Kranner; bili so nadalje tržaški občinski odbornik dr. Dolhar, predsednik Slov. skupnosti dr. Harej, tajnik SLG dr. Mljač in drugi. SKGZ je kot opazovalec zastopal Miroslav Košuta; prof. Samo Pahor pa je zastopal AIDCLM, v imenu katere je tudi kongres pozdravil. Iz Slovenije pa je bil prisoten dr. Lavo Čermelj. (Konec jutri) naši deželi. Avtomobilske družbe so zatrjevale, da tega ne bo mogoče v tako kratkem času doseči. Izjav-! Ijale so, da potrebujejo več časa za tehnično rešitev vprašanja in nato za njeno uvedbo v nova vo- i 15-mesečno študijsko raziskavo ! ljudi in vseh vrst živali ter rast-! linja v dolini reke Arun med Mt. Everestom in Kačenjungo, j kjer naj bi se po pripovedova-i nju domačinov držal Jeti ali snežni mož, ki pa bi utegnil . . . .. „ | biti tudi kaka pokoncu hodeča žila. Sedaj se je oglasila Gene-1 velika žival ral Motors Corporation in iz j a-! vila, da je tak sistem izdelala j in da ga bo vključila v vse svo-1 je avtomobile letnika 1975-76,1 kot to zakon zahteva. Pri tem računa na podporo \ vlade in seveda na podporo pe-’ trolejskih družb, ki naj bi poskrbele za odgovarjajočo sesta-; vo gasolina. Včeraj je predsed- j nik GMC Edward N. Cole govoril na American Petroleum Institute izdelovalcem raznih vrst gasolina, kakšen bo potreben za ! uspešno rabo novega sistema, ki j naj odstrani iz izpuha vse škod- j Ijive snovi. Sistem naj bi bi tridelen, en del naj bi skrbel za uničenje škodljivih ostankov gasolina pri vžiganju motorja, drugi v času,! ko se motor segreva, in tretji! med vožnjo. Podrobnosti svoje-; ga sistema GMC skrbno čuva pred svojimi tekmeci v avtomo-; bilski industriji. Norveška noče v Skupni trg OSLO, Nor. — Norvežani so v ljudskem glasovanju odločili z malo večino, da ne pojdejo v Skupni trg, in so s tem spravili v stisko svojo lastno vlado, ki je vstop zagovarjala, pa tudi sam Skupni trg in tri države, ki naj bi poleg Norveške stopile vanj s prihodnjim letom. Ko je vse pričakovalo priklju- čitve Velike Britanije, Irske, Danske in Norveške Skupnemu WASHINGTON, D.C.—Obramb- Zadnje vesti PHNOM PENH, Kamb. — Vršilec poslov poslanika Thomas O. Enders je srečno ušel nastavljeni bombi, ki je uničila njegov avto in ubila tri domačine. WASHINGTON, D.C. — Dr. H. Kissinger, ki se je včeraj raz-govarjal z zastopnikoma Ha-noia Le Due Tho-jem in Xuan Thuyjem v Parizu, bo danes te razgovore nadaljeval, kot je objavil predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler. NAIROBI, Ken. — Uganda in Tanzanija sta pristali na mirovni predlog Somalije in ustavili vse sovražnosti na svoji meji, do katerih je prišlo, ko so ugandske čete pognale preko meje v Tanzanijo oborožene pristaše odstavljenega ugandskega predsednika Miltona Oboteja. PEKING, Kit. — Trije ameriški vojni ujetniki, izpuščeni v Hanoiu v ponedeljek, so v sovjetskem letalu na poti v Moskvo, od koder se bodo preko Kopenhagena podali v New York. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Sovjetski zunanji minister A. Gromiko je pred glavno skupščino ZN obsodil mednarodne teroriste, pa podprl cilje palestinskih gverilcev. trgu — Evropski gospodarski skupnosti — so Norvežani nepričakovano rekli ‘ne’. S tem so zadržali in otežili ne le gospodarsko, ampak tudi politično povezovanje svobodne Evrope. no tajništvo je objavilo, da je bilo poslanih začasno v jugovzhodno Azijo 48 letal F-111A, ki da so sedaj najboljša, kar jih naša dežela ima za taktične bombne napade. Ameriška Domovina 1117 St C’.air Avenue — 431-0628 —- Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $19.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20,00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 186 Weds. Sept. ~27^-1972' No. “Teksas Evrope” ne bo ostal brez vpliva na svetovno politiko Severno morje bo postalo Mehiški zaliv, Škotska — kot je dejal britanski minister Gordon Campbell — “Teksas Evrope”. Na dnu “Germanskega oceana”, kot imenujejo '■zaničljivo starejši Škoti surovo vodovje pred svojo vzhodno obalo, leži črno zlato. Veliko vrtanj je bilo uspešnih in v teku so priprave za izkoriščanje tega oljnega bogastva. Petrolejske družbe, ki so komaj pred dvemi leti odkrile ta petrolejska ležišča na dnu Severnega morja, so previdne v ocenjevanju obsega in bogastva teh ležišč. Govorijo o 400 milijonih ton, kar je približno toliko, kot porabi sedaj Velika Britanija petroleja v štirih letih. British Petroleum, poldržavna londonska družba, računa, da bo v letih 1976-87 lahko letno načrpala iz svojih ležišč pod Severnim morjem 20 milijonov ton petroleja, torej nekako eno petino celotne letne britanske porabe. Poznavalci trdijo, da je ta ocena nizka. Ležišča Ekofisk skupine Phillips v norveškem delu Severnega morja naj bi bila dosti bogatejša, kot so prvotno računali. Velike petrolejske družbe gotovo niso brez vzroka vložile v raziskavanje teh neznanih morskih voda stotine milijonov dolarjev. Samo Shell-Esso je vložila v te raziskave preko 60 milijonov. Vse te družbe niso vajene o svojih odkritjih veliko govoriti, rajše molče in se na ta način otepajo tekmecev. V javnost je prišlo, da je British Petroleum že odobril načrte za izkoriščanje svojih ležišč Forties. Po predhodnih računih so cenili, da bodo vse petrolejske družbe, ki so u-deležene pri petrolejskih ležiščih pod Severnim morjem, vložile v naprave za njihovo izoriščanje okoli 750 milijonov dolarjev, zdaj sodijo, da se utegne ta vsota podvojiti ali celo potrojiti v naslednjih 10 letih. Nove raziskave in vrtanja v letošnjem poletju in kupovanje pravic za izrabljanje kažejo, da so udeležene družbe prepričane, da so odkrile nekaj, kar jim bo prinašalo zadovoljiv, če že ne prekomeren dobiček. Britanci so skoraj prepričani, da bo Velika Britanija v bodočih letih sposobna kriti iz ležišč v Severnem morju lastne potrebe in da bo morda mogla petrolej izvažati, ko ga sedaj uvaža v velikih količinah, saj domačih ležišč sploh nima. Glavno središče in oporišče za raziskave Severnega morja v pogledu petrolejskih ležišč je Aberdeen na Škotskem. Tam je zbranih okoli 1500 petrolejskih strokovnjakov z vsega sveta, predvsem Amerikanci. Domačini gledajo vse to iskanje in govorjenje z negotovostjo in brez trdne vere v uspeh, toda britanske oblasti so izgradile pristanišče in British European Airways so premestile svoj glavni stan na severovzhod Otoka, od koder oskrbujejo zvezo z ladjami, ki vrtajo v dno Severnega morja za petrolejem, in jo bodo kasneje z umetnimi otoki, ki bodo oporišča za crpalne naprave. Ležišča British Petroleum so od 130 do skoraj 200 metrov pod morsko gladino. Treba bo torej umetne otoke zasidrati silno globoko in poskrbeti za njihovo varnost in trdnost v morju, koder so možni, četudi ne verjetni viharji z brzino do 200 km na uro in morski valovi visoki do 30 metrov. Umetni otok, ki naj bi vse to zdržal, bo tehtal okoli 40,000 ton. Prvega že gradijo v suhem doku severno od Loch Ness. Težave so ogromne in pojavljajo se vedno nova vprašanja, ki morajo biti rešena. Računajo, da pred letom 1974 ni upati, da bi prvi umetni otok za črpanje petroleja odplul na morje in se usidral v njegovo dno kakih 200 milj od o-bale. Dotlej naj bi bil tudi že položen in zabetoniran v morsko dno petrolejski vod, po katerem bo petrolej tekel do škotske obale. Vlada v Londonu je polna upanja na uspeh sedanjih priprav, saj je že doslej dobila okoli 150 milijonov dolarjev za prodajo dovoljenj petrolejskim družbam za črpanje petroleja na določenih delih morskega dna. Seveda bo imelo to velik vpliv tudi na industrializacijo in gospodarsko rast severnega dela Velike Britanije. Tako je že sedaj Marathon družba iz Teksasa kupila večji del ladjedelnice Upper Clyde v Glasgowu, ki je zašla v finančni polom. Zdaj gradijo tam ladje za vrtanje v Severnem morju. Evropa pričakuje od ležišč petroleja na dnu Severnega morja veliko gospodarsko, pa tudi politično korist. Zdaj je skoraj popolnoma odvisna glede oskrbe s petrolejem od Srednjega vzhodaj kjer je večen nemir in kjer vsaj za enkrat ni videti konca sporom, nemirom in revolucijam. Če tudi bi prišlo, do pomiritve Arabcev z Izraelci, bo ta predel ve z bogatimi petrolejskimi ležišči na Srednjem vzhodu so postale v zadnjih letih zelo zahtevne in nekatere robato o-blastne. Bogata ležišča v Severnem morju in njihovo izkoriščanje utegnejo v tem pogledu veliko spremeniti. Napak bi bilo vendar misliti, da Srednji vzhod in njegov petrolej za svobodni svet ne bosta več važna. Ne smemo pozabiti, da je tam še vedno preko tri četrtine vseh znanih petrolejskih rezerv na svetu, vključno teh v ZDA. BESEDA IZ NARODA Družabni večer CLEVELAND, O. — Z zadnjim dežjem smo pričeli jesenske dneve. Poletje je mimo, narava bo počasi pričenjala zapirati vrata v svoj svet, krizanteme bodo še ostale tja do november skih dni in potlej bomo čakali le še na mraz in na sneg. Človek si vendar želi družbe tudi v takih dneh. Prav zavoljo tega je toliko društev, ki prirejajo svoje družabne večere. E-den takih bo v soboto, 7. oktobra, v dvorani pri Sv. Vidu. Priredi ga Društvo slov. protikom. borcev. Mislim na nedeljo, 24. sept., ko smo jo "prebili v tisti majhni cerkvici v Franku. Bilo je čudovito lepo, posebej človeka gane tisto občutje, ko vidi, kako iz neke povezane skupno-ti nehote raste posebna privezanost k slovenski besedi in k slovenski pesmi. V tehle dveh zadnjih dobrinah je tudi velika vrednost družabnih večerov. Slovenska beseda in slovenska pesem. To pot bodo na družabnem večeru prenekatero pesem vzdignili Slovenski fantje, zbral pa se je iz njih še poseben kvartet, ki bo zapel nekaj pesmi na odru. Že zavoljo tega bo vredno priti. Poleg tega je še dobrodelen namen, ki vrednost vsega podvoji. Invalidi, bolniki — vedno so ljudje, ki trpijo in jim dobro dene misel, da v svojih križih niso čisto pozabljeni. Dobra večerja za odrasle je $3, za otroke le polovico tega. Za zabavo bo igral orkester Sonet. Srečavamo se mimogrede na cestah, na poti na delo, lepo se je bilo srečati z mnogimi tam v Franku. Tudi srečanje zvečer v soboto, 7. oktobra, bi bilo lepo, srečanje ab pesmi, ob domači besedi in nazadnje tudi ob križih, ki jih vsi imamo. Vsi ste iskreno povabljeni! Karel Mauser Misijonar na smetišču Narodnostni odbor vabi CLEVELAND, O. — Narodnostni odbor, v katerem so povezane narodu ostne skupine Clevelanda, prireja v nedeljo popoldne ob treh gala ples in zabavo s predstavo talentov v dvorani Association of Polish Women na 7526 Broadway Ave. Za zabavo in spored bodo skrbele skupine nemških, poljskih, litvanskih, estonskih, srbskih, slovenskih, hrvaških in madžarskih plesalcev, pevcev in orkestrov. Celotno prireditev bosta vodila Tony Petkovšek od radio postaje WXEN in Jack Hruby, župan Brecksvilla. Za mladi rod bo igrala posebno rock godba J Za ta del sporeda in zabave bo-1 sta skrbeli gdč. Holly Haus in gdč. Dennise Grossel. “Vsenarodnosti dan za G. V. Voinovicha” je pod pokroviteljstvom Zveze poljskih žena in njene predsednice ge. Frances Tesny. j Tisti, ki bi radi sodelovali pri sporedu, naj kličejo J. Stempu-zis, tel. 382-9268. Narodnostni odbor za G. V. Voinovicha Dobra izolacija VARŠAVA — V Krakovu so izdelali plošče, ki prestrežejo 85 še vedno nemiren, ker je kulturno, socialno in gospodarsko| odstotkov šumov, hkrati pa so tako Strašno zaostal. ' !tudi dobri toplotni izolatorji. Ob- Ko bo svobodna Evropa imela lastna ležišča in se bo Unesle se bodo v gradbeništvu.! lahko iz teh oskrbovala, četudi ne .morda v celoti, bo veli- Preizkušajo jih v varšavskem1 ko svobodnejša v svojih odnosih do arabskega sveta. Drža- gradbenem zavodu. CERU CITY, Filipini. — Sem salezijanski brat laik, ki sem bil v misijonih na Burmi, pa bil od tam pred šestimi leti izgnan, nakar sem preživel eno leto v Sloveniji, kjer sem sobratom pomagal graditi zavod v Želimljem, nato pa odšel na Filipine, kjer vodim mizarsko delavnico na naši strokovni šoli v Cebu City, pa moram biti na razpolago, da poprimem tudi na drugih področjih, če je potreba. Tako sem tri počitniške mesece vodil mladinski dom — vi bi rekli “Youth Center” — med barakarji na mestnem smetišču, kar je bilo za mene doživetje posebne vrste. Čim namreč dovažajo nove smeti v morsko plitvino, zrastejo na novem zemljišču nove barake, v katere se vselijo uboge družine. Vonj, ki veje tam okrog, ni nič kaj privlačen, “slum”', ki tam raste, pa na naj slabšem glasu. Tudi jaz sem prvi večer šel tja z vse drugačnim kot veselim razpoloženjem. Na še precej prostornem dvorišču sem zagledal na drugem koncu nekaj boječih deških obrazov. Ugibal sem, kako naj si jih pridobim. Na neki o-mari sem našel dve preluknjani žogi. Vrgel sem ju na dvorišče in ju začel brcati. Kmalu so se mi pridružili fantiči, ki so me prej boječe gledali. Vedno več se jih je podilo okrog tistih praznih žog in ju brcalo. Drugi dan sem kupil nekaj žog in drugega športnega materiala in dvorišče se je vedno bolj polnilo:. Zlasti proti večeru se je nateplo toliko mladine, da je bila kar gneča. Do 500 fantov je prihajalo. Igrali smo razne igre, kar drug preko drugega. Kij uib gneči ves čas ni prišlo do nobenega pretepa ali kakšnega drugega izgreda, čeprav je bila to najbolj razvpita mladina po vsej okolici. Počasi sem organiziral fante, da so sami vodili kontrolo nad igrami in vsem športnim materialom, posojali žoge in vsak večer pregledali, če je vse vrnjeno. Šele pozno v noč sem zapuščal igrišče in s?, predno sem legel, Gospodu zahvalil, da mi je pomogel nekaj mladine osrečiti. Ljudje so Tne začel spraševati: “Kako da si upaš sam spati med temi razvpitimi barakarji? Saj imaš gotovo samokres, kajne?” “Kaj neki bi z njim?” sem odgovoril. “Tole je moj samokres,” pokazal sem jim rožni venec. Možakar, ki bi mu ne zaupal niti pare, če bi ga srečal kje ponoči, se mi je ponudil, češ: Ce bi kdaj potreboval pomoči, pokliči mene. Tale roka jih je že precej spravila na varno. Zahvalil sem se mu, pa dodal, da njegove pomoči najbrž ne bom potreboval, ker ti reveži so vsi moji dobri prijatelji. Nekega jutra sem ga našel izkrvavelega ob dvoriščni ograji. S prijateljem sta pozno v noč vlekla ko-kckosovo vino, pa prišla nekaj navzkriž in ncž mu je obtičal med rebri. Zavlekel se je na nase dvorišče, kjer je izkrvavel, drugi jo je pa popihal na drug otok. Za tukajšnje ljudi taki dogodki niso nič posebnega. Zdaj se je začela šola in med tednom moram biti doma, le ob sobotah in nedeljah se še potegnem s kolesom na smetišče, da imam krščanski nauk za tisto zloglasno mladino in jo v nedeljo popeljem k sv. maši. Zelo sem Bogu hvaležen za priložnost, da sem mogel spoznati, kako malo je potrebno, da je človek srečen. - Jožko Kramar, SDB. Box 271 Cebu City, Philippines -------o------ Itošek iirkst in njegovi fantje CHICAGO, 111. - Te dni se mudi na koncertni turneji po Kanadi in Ameriki priljubljeni dolenjski ljudski orkester, ki je znan v Sloveniji pod imenom HENČEK. Koncertno turo bo zaključil v soboto, 28. oktobra 1972, ko bo igral na čikaški SLOVENSKI DAN, v dveh svetoštefanskih dvoranah, 1835 W. 22nd Place, Chicago. Pričetek točno ob 7. uri s koncertom, nakar bo sledil ples in ljudska veselica. Vstopnice kupite v predprodaji v Leskovarjevi pisarni, 2032 W. Cer-mak Rd., ali pa v dvorani na dan koncerta. G. Brane Golob, novinar revije Stop iz Ljubljane, je o Henčkov! skupini napisal naslednji članek: * Med najbolj izvirnimi izvajalci slovenske narodno-zabavne glasbe je že nekaj let tudi ansambel Henčka B u r k a ta iz Gornjih Kamene, slikovite vasice v okolici Dolenjske metropole — Novega mesta. Najbrž se nihče od fantov, ki so se pred približno šestimi leti zbrali v ansambel, pa tudi Henček sam, ni po prvih vajah in nastopih drznil pomisliti, da jim bo sreča naklonjena že takoj na začetku. Njihova zadržanost je povsem razumljiva, kajti v času, ko je Henček ustanovil svoj ansambel, je bila v Sloveniji že množica kvintetov, ki so nastopali in igrali po vzoru ansambla bratov Avsenik. Konkurenca je bila huda in vsakdo, ki je želel prodreti in osvojiti razvajene poslušalce, je moral pokazati nekaj novega, svojega, skratka nekaj, kar do takrat še ni igral nihče. S prihodom Slaka, Henčka in drugih ansamblov, ki so temperamentni alpski ritem instrumentalnega kvinteta s pihali zamenjali z diatonično harmoniko, se začenja v slovenski na-rodno-zabavni dobi novo obdobje “frajtonarce” in “švunkar-jev”. Henčkov ansambel se je prvič predstavil v takrat zelo priljubljeni javni radijski oddaji “Pokaži, kaj znaš!”, katera je vzpodbudila n a s t a n ek prenekatere glasbene skupine, ki še danes goji slovensko narodno muziko. Uspeh, ki so ga Henčkov! fantje dosegli na tej oddaji, jim je kmalu omogočil snemanje na ljubljanskem radiu, prvi nastop pred televizijskimi kamerami, še v istem letu pa so posneli tudi prvo samostojno gramofonsko ploščo z naslovom “Dekle moje, zakaj žaluješ?” Nedolgo za tem se začne njihova pot nezadržno dvigati. Henčkove skladbe so se vrtele na domala vseh jugoslovanskih radijskih postajah, začele so se turneje, prihajala so pisma oboževalcev, in priljubljenost tega, za takratne pojme nenavadnega ansambla, je bila vsak dan večja. Čeprav je bil nenaden prodor iz anonimnosti bliskovit in domala nepričakovan, pa Henček na zaspal na lovorikah. Prizadevno je iskal novih izraznih poti, spletal nove viže ter vadil in še enkrat vadil... Trud, ki so ga vsi člani ansambla družno vlagali v glasbo, ni bil zaman. Da so obresti neprespanih noči, napornih in dolgotrajnih turnej dobro poplačane, najbolj zgovorno kaže popularnost Henčkovega ansambla ’ doma in v tujini, prav tako pa' tudi število njihovih sklad na1 radiu (doslej so jih posneli že več kot 200), plošče, po katerih' ljubitelji dobre domače glasbe sežejo vedno radi, samostojne televizijske oddaje in podobno. Pred časom pa se je Henček nepričakovano, brez pojasnila, za nekaj mesecev tiho umaknil, tako, da so privrženci njegovega igranja že ugibali, če ni možakar sredi najboljših dni zavrgel “staro ljubezen” in obesil harmoniko na klin. Toda muzikant brez muzike je kot posušena veja. Ansambel se je nedavno tega znova predstavil javnosti. Instrumentalno in vokalno okrepljen, kmalu za tem pa je izšla tudi osma Henč-kova plošča “Stari meh”. Da bi izpopolnil instrumentalno izvedbo, je vključil v ansambel še klarinet, sozvočje obeh tenoristov pa je obogatil z močnim zelo razširjeno. Brezmadežna privlači mladino, Žalostna Mati božja pa je zaščitnica mater. Naša rajna s. Klotilda je tudi gojila posebno pobožnost do žalostne Marije. Na njen praznik se je vsako leto pripravljala 2 devetdnevnico. V sobi, kjer je vezala cerkvene paramente, je visela na steni pred njo lepa slika Žalostne Matere. Večkrat ji je pogled ušel k Mariji in s tem so si tudi oči vezilke malo počile. Z Marijo, za Marijo je dela* la ... Da bi nam Marija izprosila veliko takih poklicev ... Tudi škof Slomšek je bil velik častlec Žalostne Matere božje. V njegovi spalnici je visela njena slika. Ves čas svoje bole2-ni, ko so ga bolečine hudo mučile, je upiral pogled v sliko. Iu I preden je umrl, je zadel njegov ' j._•______1 _ ji_.1_• • ¥ __ _lii basom. Zdajšnja podojba ansambla trpeči pogled zadnjič na zemlji odpira Henčku in njegovim pri- Njo, katere čast je širil vsa let3 jateljem nove možnosti, da svoja glasbena hotenja izrazijo še bolj domiselno in izvirno. Instrumentalna zasedba ansambla: Harmonika — Henček Burkat (vodja ansambla); kitara — Bogdan Čater; bas Bu-dislav Vidrih; klarinet — Viki Muženič. Pevci: prvi tenor — Jože Križaj; drugi tenor — Tomaž Brank; bas — Dušan Križa. Ansambel je doslej posnel 8 gramofonskih plošč (Dekle moje, zakaj žaluješ; Sončna Dolenjska; Na travniku; Četrtkov večer; Sredi velikega oltarja; Janez, na tvoje zdravje; Kadar jaz na planinco grem, in Stari meh), 14 samostojnih televizijskih oddaj, v radijskem arhivu ima posnetke okoli 200 skladb. Gostuje po vsej Jugoslaviji, nastopa pa tudi v inozemstvu. Vse skladbe je skomponiral vodja ansambla Henček Burkat sam, besedila pa so delo znanega slovenskega pisca tekstov Marj aha Stareta. Na Slovenski dan k Sv. Stefanu vsi prisrčno vabljeni! L. Leskovar Kansaške drobtinice (Nadaljevanje) svoje vzvišene službe. V postu pojemo med posameznimi postajami križevega p°ta kitice pesmi Staibat Mater Dolorosa. Ta pesem — sekvenca se bere pri sv. maši na prazni Žalostne Matere. (Ne vem, če je še zapovedano.) Ta krasni slavospev Marijinemu trpljenj3 ima 20 kitic, katerih vsaka vsebuje tri verze: Žalostna je Mati stala in pod križem se jokala, ko na njem je visel Sin. Pesem je zložil Jakopope Todi; če se ne motim, je ^ frančiškan. Njegovo življenjske zgodbo sem čitala — je že dolg0 tega. Dobro pa mi je ostalo v spominu, zakaj je zapustil sve* in temeljito spremenil svoj6 življenje. Imel je krasno ženo, ki je bii3 njegov ponos. Da je bila njeU3 duša veliko lepša, tega ni del. Šele njena smrt, v najleP51 dobi življenja, mu je odpri3 ,v • OC1. V mestu je bila važna, zan1' miva prireditev. Zdi se mi, ^ je bil turnir. Za imenitne in pie menite gledalce je bil posta' Ijen dolg, visok oder. Med gie dalci je bila tudi lepa gospa ^ Todi. Ni se rada udeleževal3 Mrs. Agnes Stepanich, mati prireditev in plesov, a možu ^ naše sestre Susanne in o. Marti-1, ijub0 ni nikoli odrekla.' Štela 51 na Stepanioha OEM. v LemontuJ je v dolžnost živeti na zunaj ta' se sedaj zdravi v Kansas Cityju.jko, kot je njen stan zahteval ^ Pripovedovala mi je, da je vse'ko so gledalci okrog nje užNal1 življenje bila naročnica Mohor-1 p0lSVetno življenje, se je ona v jevk, iz katerih so se lahko otro- srcu pogovarjala z Bogom. ci naučili slovenščine. P. Martin se je je toliko naučil, da je bil med zadnjo vojno urednik Ave Marije. Šestnajstletna je prišla v A- je bila igra na višku nape^03,^ se naenkrat zamaje ves oder se zruši. Kjer je prej vlau3^ veselje, se sliši sedaj samo J ^ in stok. Izpod ruševin so re.s meriko k slovenski družini. V | vali ponesrečence — le mal° Koledarju Mohorjeve družbe je ostalo živih. Med mrtvimi je ^ našla pesem: Materi za god. Ta- Ia tudi krasotica tega dneva."j ko se ji je dopadla, da jo je pre-J gospa Jakopone da Todi. ^ pisala. Ker ni imela denarja, si si je v obupu pulil lase. Zdr3^ ie izposodila od gospodarja $2 'nik je prerezal mrtvi ženi in ju s čestitko vred poslala svo- ko, misleč, če je še kaj življf1-! ji mami. Bila je tako vesela take pozornosti svoje hčerke, da so jo da bo srce morda za* ;cel° V njej, ua uu aice muiua. -- vj, biti. Mož se strese po vse#1 j oblile solze. Tudi ona se; votu in obstane kot okameI1^ jih ni mogla ubraniti od preve-jPod krasno svileno vrhnjo likega veselja, da je mogla s svo-| leko je imela žena srajco iz ^ ■ jim prvim zaslužkom osrečiti melje dlake, ki je z vsaki#1 0 ' bom povzročila nosilcu tisoč P svojo mater. •> . j v za-LV^XAC*. LAL/Oi-iC U. U* ^ Vg, Tudi naš faran Blaž Žagar je lečin. Povrh je pa imela a6 bil vedno podpornik katoliškega | lezno verigo za pas, ki se je tiska. Mohorjevke rad bere. Mož jedal v kožo. Tako je delal3 P je 95 let star in je že pre,oej koro za svojega moža. Pogled -j. oslabel, a se nikoli ne izgovarja, mučenico, ki se je zanj trplUj da slabo vidi, če mu ponudite la, mu je razodel vse. Zapa^, slovensko knjigo, še pesmi naše je svet in postal redovnik-s. '■’Itrude je naročil. Kar ču-postno Mater si je izvolil jo diiu sem se. Seveda oče Blaž ščitnico. Njej je daroval s^, gleda, da stori dobro delo, da po-j ljubezen in njen sad je bil3 ^ maga dobri stvari.. . Bog mu bat Mater Dolorosa ... daj še zdravja, da bo dosegel 100! s. Lavosl3V3 let. ^_______ Hašiš so skrili v Mehiška policija je po n3 čju odkrila 63 kilogram°v šiša, pretihotapljenega iz v La Paz. Policija morda 111 bi brskala po prekrasni, rezljani in skrbno zaviti šs , 15. sept. smo praznovali sedem žalosti Matere božje. To je praznik, ki so ga urejevalci novega koledarja kar lepo pri miru pustili. Je prevelik, da bi ga črtali. Ta praznik je posebno priljubljen med trpečimi. V Mariji, prebodeni s sedmerimi meči, imajo Vzornico v trpljenju in umevajočo Tolažnico posebno matere, ki jim smrt ugrabi o-troke. češčenje Žalostne Matere je tudi med nami Slovenci ski garnituri, poslani z let3 ,p’ pošto iz Kalkute, če pošiljk3 bi bila naslovljena na čl° ^ ki v La Pazu sedi v preisk0 nem zaporu. V dvojno sten° keta in velike šahovnice je ^ Ijatelj skril hašiš. ta:!nm»»ntnntffl:ntn»»n»n»»tnKnn»»»nwnffltmm»mmtttt»n:mm«w F. S. FINŽGAR: BOLTEZAR mt»t»»»»t»»t?tn::»mmt:nn»»:»:mmnnnt»m:t»»«w»mtttnmnn»»mm> Boltežar se je prihulil v dve kube in se izmuznil v kočo, preden so ga zagledali ljudje. Vrata je skrbno zarinil z zapahom, celo lino v steni je priprl do majhne špranje, od koder je opazoval prihajajoče, zavarovan kakor pred razbojniki. In to čudo se je zgodilo v njegovem srcu, da se je, tako pokojno, nenadoma vzburilo. Se ponoči je malokdaj zapiral lino in zaklepal vrata. To pot se je pri belem dnevu zbal in se zagradil v svoji trdnjavi. Ko je visel ob špranji in iz koče gledal na neznane ljudi, se mu je ohlapna, odpeta srajca razrahano obesila navzdol, da se je videlo za njo na suhe, kosmate prsi. In tamkaj na levi strani je kljuvalo srce, da je odskakovala guba namr-dane kože. Ko je videl, kako se čudno pisana letev na rami prihajajočega človeka viša in niža, ga je stresel mraz. Kakor bi mu grozil sovražen prst. Pred kočo so se možje ustavili in se oddihali. “Lepo je tukaj,” je izpregovo-ril tisti z gosposkim klobukom. Boltežar je pomežiknil za lino. Veselila ga je pohvala. “Čigava je ta koča, gospod župan?” je vprašal dalje tujec. Boltežar j a je za }ino prijel kašelj. Pa ga je udušil s tako silo, da so mu stopile solze v oči. Zato, da bi slišal županov odgovor. “Pravzaprav občinska, ker je fta občinskem svetu brez številke in brez dovoljenja postavljena.” “Potem ne bo delala ovir; začnimo!” Možje so se obrnili mimo koče proti srenj ski poseki in skoznjo v globel proti širokemu gozdu. Boltežar za lino je ob županovem odgovoru vztrepetal — dsta so se mu sama od sebe od-Ma na široko, iz prsi mu je zaigralo, kakor bi hotel zakričati: pa je krik obtičal v grlu in §lasu ni bilo na dan. Roki, na kateri se je opiral, sta se pričeli °nemoglo tresti, da sta krog ^ahti pahala sem in tja prešibka rokava, čedalje huje — dokler se ni sesedel na trinožno ^seno kozo, iztesano iz gabrove bgovile. “Razbojnik!” Tako je zakričal obupno Bol-*ežar, ko si je toliko opomogel °d strahu, da je zopet našla be-bda pot skoz zadrgnjeno grlo. doda glas je bil tako obupno bzklan, tako ogorčeno blazen, dn se je Boltežar sam prestrašil d se zagrabil za usta ter se plaš-110 ozrl po lesenih stenah na-°kt'og; kjer poleg žage, ki je vi-na leseni kljuki, in sekire, 1 je tičala zasajena v stenski bzpoki, ni bilo drugega lepo-j_lcja kakor bridka martra in pozvana šipa, predstavljajoča korno skupino svetih treh kra-■ Jev. prav na to podobo je sijal) *0z priprto lino podolgast sonč-^ žarek in starcu se je zdelo, I a je ob njegovem k.\iku zako- J i.ijal Boltežar jev konj, kakor! * se bil preplašil. Ko se njegovemu kriku ni ldče odzval in ni nihče jezno 1 aril po vratih, je pogledal zo-* na svete tri kralje in na koda svojega patrona ter resno bzsodii; g Kude reči se spočenjajo. bti trije kralji, prosite zame, ^.bj ni in ne more biti brez ^ > če poskoči Boltežar jev konj. ° Triekaj pomeni.” se je dvignil, počasi in i . •■ jt.ŠL-.L Kato ^evidno, ter šel potiho do škaf-CeCe’ kjer je zajel z rjavim kor-vode iz torita in je izpil do-mero. Tako je slišal od nek-st h da je prva pomoč zoper p0 d — voda. Resnično se je miril in zlagoma začel tehtati £ 0 županovo besedo. Res da Johana še ni nikoli videl in ga V^nal, ali tujčevi besedi je in zato z veliko resnobo preudarjal, kaj bi z županovo besedo. “ ‘čigava je ta koča?’ ‘Pravzaprav občinska.’ Taka je torej županova beseda, koča je občinska. Če že samo ta beseda ni zoper božjo zapoved, potem sploh nobena reč ni več greh. Koča je občinska; pravzaprav — občinska. Takole je razsodil župan. Kdo jo je pa delal in postavljal? Občina? Kakopa! Župan je tesal, da so se mu krvavi žulji naredili na rokah! Samo ta beseda, pa še zato, ker jo je župan spregovoril — samo ta beseda j^ taka, da ga bo Bog sodil zaradi nje; ‘koča je občinska’ — ljuba Mati križana, ko ve že gontarski pastir, ki še ni toliko izpodrastel, da bi mogel v cerkev — da je ta koča Boltežar jeva, tegale Boltežarja, ki je bil žive dni gostač in revež, pogosto tepen pa malokdaj sit, pehan od hiše do hiše kakor deseto dete, dokler si ni pristradal toliko, da je kupil žago in sekiro ter postavil to kočico in si prikupil še kozo ter se z njo umaknil vsem ljudem izpod nog na ta breg. Leto in dan sem tako rekoč spal v grmu kakor lisjak, ko sem sekal in tesal. In zopet leto in dan sem ležal pravzaprav pod kapom, preden sem vse to zvezal in pokril. In sedaj, ko je vsaka kljuka in klin, vsak hlod in gred še moker od mojega potu, pa ti pride župan in spregovori tukaj le pod mojim oknom tolovajsko besedo: koča je občinska. Če ta beseda ni znamenje, da gre svet h koncu, potem sama sveta Sembilja ni nič vedela in preroki niso nikoli prerokovali. Torej župan, ki je postavljen za to, da bi revežu roko podal, mu pa kamen veže na vrat. Sam imaš zidano hišo — in je nisi sam zidal, oče morda ali pa očetov oče — pa ni nikogar, da bi stopil predte in se razkoračil: Ti, župan, hiše nisi sam delal— ti, kaj, hiša je pravzaprav občinska, ne tvoja. Ko bi takole spregovoril, postavim ubogi Boltežar, kaj potem? Pred krvavo sodbo bi ga gnal, tožil bi ga in ga opravdal in zaprl v ječo med tolovaje. O Bog', danes sem preudarjal, kaj je lastni, mirni dom, danes, ko sem se izgubil v molitvi. Pa ne, ko bi bila to kazen za slabo molitev? Prizanesi, o Bog, pozabi in ne misli s kaznijo name.” Boltežar, ki se je ob razmišljanju preteče krivice razvnel, da so se mu svetile stare, sive oči in drhtele vele mišice na vratu, na senceh, se je ob' tem vzdihu zopet pomiril, kakor se poleže nenaden piš, ki zahrumi, zažvižga — in odleti po vrhovih gozdoV za deveto goro. “Morda sem se po nepotrebnem razsrdil in raztogotil, če se pametno preudari, je ta reč nemogoča. Kar je moje, je vendar moje in ni ga, da bi mi jemal, če ni Turek, če ni vojska ali pa razbojnik.” Zopet je vstal in jo risal do škafa, kjer je vnovič popil ko-rec vode. Nato se je ozrl na ognjišče, ki se je tiščalo ob zidani vogel v koči, in se zamislil v naliti lonček in pripravljeno butarico dračja, ki je čakalo iskre, da zaplameni. Po kratkem preudarku se ukrene proti vratom: “Ne bom kuril in pristavljal kosila. Danes že ne in prej ne, da se ta reč dožene do konca.” Še nikoli ni slišal, da leseni zapah kruli in cvili, ko ga odriva. Danes je škripal tako glasno, da je Boltežar dvakrat prenehal, preden ga je odrinil. Ko so takisto hreščala vrata v lesenih tečajih, se je čudil in bal: “Vse kriči danes, vse se zadira vame. Za mila nebesa, kaj sem hudega storil?” {Dalje prihodnjič) Meditacija za rojstni dan EUCLID, O. — Na moj rojstni dan sem sestavil te misli, ki jih nisem imel prilike povedati — saj so povedali toliko že drugi; bi vas še bolj zadrževal — pa jih sebi in vam dam v razmišljanje. Če kdaj ob rojstnih dnevih je čas, da pogleda človek v bistvo življenja, v resničnost: Kaj smo? Saj živimo v času, ko so se prilepile naše oči prahu zemlje kot vešče za leščertbo svetlobe frfotamo za drobce luči. Ne vidimo nad seboj sonca, ki v prenesenem pomenu besede je to: Luč iz neba — božje razodetje. Če bi s tega vidika reševali naše probleme, koliko težavam bi se izognili. Bolj in bolj se odmikamo od tega, kar je bistveno, vse okolje, čas, v katerem živimo, je nasproten temu, kar je bilo našim očetom, manj učenim, pa bolj poštenim — življenja smisel. Zdi se mi, da kakor skozi ozko špranjo zrem in v sedanjosti doživljam, ko sem izrekel to (besedo — že je moj zvok utonil v preteklost, ki se ne vrne več . Prihodnost pred nami je zakrita, le ugibamo, kaj nam prinese. Kdo nam bi dal odgovor. Kaj je bistvo življenja? Kaj je vzrok mojemu in vašemu bivanju? Čemu živimo? — Čudno bo, da često živimo tam, kjer nismo. Po eni strani se čutimo s telesom na določenem kraju, po drugi pa neka prvina v nas — pravimo ji duh — neprestano trga iz kraja, kjer sem, in potuje, doživlja, spominja po vse-mirju v vseh smereh ... In ta duh, ki živi v sedanjosti, neprenehoma raziskuje preteklost in sega v bodočnost. Čudno je to dejstvo, da živim. Že nekaj let sem postavljen na ta planet — zemljo, ne da bi me kdo vprašal, če to hočem. Na njej sem kakor mravlja na globusu ... Izšel sem iz sence, vrnil se bom v senco. Bil je čas, ko me ni bilo. Prišel bo čas, ko me več ne bo. Pred menoj se je že na bilijone bitij vrtelo na tem planetu — zemlji. Neizmerna, neznana množica se je tako rodila in umrla, ne da bi zapustila najmanjšo sled še v spominu ljudi ne. Vsa preteklost je padla v pozabo... Kje so vsi tisti, ki so dali odtis zgodovini, ki se je nekoč vse gibalo, sedaj pa vse miruje. — In tako med njimi sem jaz in vi, bomo nekega dne napravili zadnji gib — vse, kar je tu danes vidnega, otipljivega, bo razpadlo v prah in izginilo. Za nami bodo prišli drugi rodovi, ki jih še ni; bodo nekega dne hodili po zemlji, Med tem, ko čakam, sem v tem trenutku tukaj. Moja domišljija hiti v preteklost in bodočnost. Veslač sem na krhki ladjici in dotikam se valov in skrivnostnih globin, zdaj z ene zdaj z druge strani. In tok življenja me nosi. Vem, da se bo nekega dne prevrnil tudi moj čolnič in da se bom pridružil množici, ki je bila pred menoj in ki je ni več. Čutim pa, kako je ta usodni konec, smrt, očitno nasprotje z globoko težnjo, ki me priklepa na življenje. Kako malo pomeni človek in kako malo pomeni vse to, čemur je usojen konec. Če danes dosega moje življenje 70 let, kaj je to v primeri s časom, v katerem me ni bilo, in s časom, ko me več ne bo! Nič nisem. Ta mali časovni tok me ne more iztrgati iz niča, kamor moram iti .. Upiram se tistemu, ki me hoče prevrniti na tla. Toda glej! Ko se bom jutri povrnil v prah, me bo stiskala pest otroške roke. Ko človek dnevno srečuje poročila o žetvi smrti, nam zavest pove, da bo prej ali slej zaznamovan meni in vam smrtni dan - ker rodili smo se, da bomo umrli. Čemu? Čemu ta mejnik, ko pa ves hrepenim po življenju. Znani filozof Friederick Nietsche je nekoč napisal: “Bolečina si želi konec, radost pa hoče večnosti.” - Toda ali je smrt popolno zanikanje mojega bitja? Ali bo resnično s tem konec mojega življenja? Ali bo resnično s tem konec mojega bivanja? Da ali ne? — V mučnem škripcu sem, ko izbiram med dvema odgovoroma. Ne zdi se mi nespametno, če se ljudje ne poglabljajo v Ko-, pernikovo mnenje — toda življenjsko vprašanje je, ali je duša umrljiva ali neumrljiva.” (Pascal.) Ali mi preostane vsaj možnost, da bi pozabil na smrt in se utaboril v tem kratkem življenju, ki mi je dano pred tem usodnim koncem. In če še življenje motrim s tega vidika — namesto, da bi moje telo, moja duša v miru- uživala to kratko življenje, morata gledati, kako se trpljenje za trajno ali v presledkih useda v po snovnostfodvisen od časa in Čemu trpljenje, če si ga pa nihče ne želi? Zakaj ga tako pogosto srečujemo na poti? Zakaj? Tu bi vprašal tiste, ki verujejo, da smo brez vzroka na ta svet — da se je vse samo od sebe naredilo; da se upravičeno vprašujemo: “Zakaj se ni tako sestavilo, da bi življenje bilo brez trpljenja?!” Kot kristjani, ki verujemo v božje razodetje, vemo: Zakaj je zlo na svetu. Človek s svojim umom bi se nikdar ne mogel izmisliti tak odgovor; tako soglasje, ki ga ima krščanstvo. Saj ga je razodel nam On, ki je zapustil nebesa, prišel na zemljo — učil, trpel, pa umrl za naše odrešenje. Z neizpodbitnim dokazom Vstajenja nam je dal zagotovilo resnice — da bi dosegli srečo, ki ne mine ... Kdo izmed nas bi povzel, če bi mu bilo dano na izbiro — da bi se rodil, pa za tako kratko dobo preživeti toliko bridkosti, nevšečnosti srečati, po tem trpljenju, pa se povrniti v nič ... Ali bi ne bilo, kar je grški modrijan Sokrat še pred rojstvom Kristusa sklepal: “Roditi se ne je najbolje.” — Bilo bi bolje, kot pa živeti ne vedi. Zakaj? Hvala Bogu, da je nam dal milost, po vernih starših smo se rodili v Katoliški Cerkvi, ki nam v Kristusovem zagotovilu da odgovor: Odkod, zakaj zlo; kam in čemu. Iz tega vidika je življenje, kljub nevšečnostim, naj večji dar božji: O sonce, ki ga slutimo, v globini duše čutimo. Vse je jasno, duh nam seva, k Bogu pota razodeva (Oton Župančič) Človek se dotika vidnega in nevidnega sveta na daljnem obzorju oceana in neba, na meji časnost in večnosti. V sedanjem stanju je človek po telesnosti, moje želje in veselje... Če sam — in vsi, ki živimo, kraja, vendar se v njem dviga duJh izven časa in prostora. pomislimo, kaj vse pretrpimo na 'Zato človek od vseh stvari naj-telesu od svojega rojstva daljei bolj trpi, ker ima eno nogo končnem, drugo v neskončnem. Razpet je med dva svetova. Saj vsi človeški problemi so v skrivnostni povezavi duše in telesa. To je: ena preozka, druga preširoka. Skupno življenje, revščino, mislim na trpljenje j ki ju povezuje, zahteva svoj da-drugih. Poskušam, da bi antene | vek. — Eno moramo žrtvovati, uživati nedovoljeno na zemlji, ali zamenjati večno srečo za čas- in še na svoje srčne stiske, razočaranja, udarce, žalovanja, nehvaležnost in vse druge borbe, ki smo se jih morali lotiti, da bi živeli naprej. Med tem, ko pozabljam svojo mojega duha, mojega srca bile čimbolj občutljive, da bi mogel sprejemati v najmanjših odtenkih neizmeren krik, ki se dviga z zemlje. Koliko je na svetu telesnega trpljenja. Seznanimo se z njim: po bolnišnicah, zavetiščih, sirotišnicah itd. Če k temu dodamo še duševno bolest, stisko srca, o-samljenost, zavist ,sovraštvo — tako nobenemu kotičku zemlje ni prizanešeno. Nikjer ni popolne sreče. Če je kdaj v našem življenju čas zatišja, čas brez bolečine, nost. — Saj imamo mnogo razlogov, da verujemo v posmrtno življenje, neverni pa imajo -vsaj zelo pogosto — ves razlog v upanju, da ga ni! Ko čutim, da se moj življenjski dan bliža zatonu, sence se daljšajo... V 89. psalmu je zapisano: “Število naših let je največkrat sedemdeset, če smo trdni, osemdeset; in po večini so polna tru- v da in praznega niča, saj tako hi-mar nas ne moti spomin na nase , . . „ ,. x ^ . .. , , j I tro minejo m mi odletimo. .” prestano trpljenje ali strah, da1 T v- i/-\ v-\r»oiTroll • . . in prijazen in sem jo prosil, naj dvajset ciganov, ki so počivali v pastirski koči pri Krsnavo-polju, in jih s kočo vred sežgala. Tudi Nigana je bila med njimi in zato sem si moral po vsej pravici misliti, da je zgorela z drugimi vred. Najmanj deset ciganov, ki so bili v obližju — eden je tičal v nekem grmu, komaj za lučaj kamna oddaljenem od koče — mi je priseglo, da je Nigana zgorela. Pozneje so našli celo ujen dragoceni nakit v pepelu na pogorišču. — Zadeva ostane pri meni. Drugič sem ji zopet pokazal vso svojo strogost in moško odločnost, svojo nevo-Ijo, jezo in srd. Vse zaman! — Taka je Nigana; obljubi, zatrdi z najsvetejšo prisego, da me ne bo zapustila, v njej vzplamti strastna ljubezen do mene: a vse je le kakor pena; čez pol dneva je vse pozabljeno in Ni-gane ni nikjer. Z enim očesom se smeji in z drugim istočasno joka. Zdaj se zvija od notranjih je prišla pred župnika v Bjelini, ^ j^jggtj p0 tleh kakor obstrelje-ki je uradno potrdil Niganino na srna, a v naslednjem trenut- movino in bi si drugje poiskal primernega bivališča; nemara bi izpremenila žena svojo naravo, če bi bila daleč od svojih rojakov.” . “Tega skoro ne morem pričakovati. Nigana je preveč strastno priklenjena na pustinjo; V tujini bi umrla od samega hre- mo prodreti do dna. Mislim, da bi Nigani nič ne pomagalo, če bi bila še tako daleč od tega kraja; kakor hitro jo obide želja iti v prosto naravo, je vse zastonj; če bi bila nakoncu sveta, bi vendar našla pot semkaj.”: Možek ■ je globoko zamišljen zmajeval z glavo, France je pa smrt in mene proglasil za prostega. — A Nigana ni bila mrtva. Turki so jo namreč izvlekli iz ognja, jo rešili smrti in jo potem prodali na Srbsko kot sužnjico. Dolgo sem žaloval za ženo, zakaj odkritosrčno sem jo ljubil. Pozneje sem šel domov... Kaj se je tam zgodilo, ti je vse znano. — Resnično srečo sem našel šele z Zalko. In ko sem bil najsrečnejši, me je nenadoma zadela grenka usoda.---------- Nigana je ušla turškemu gospodarju in po velikih nevarnostih in nezgodah prišla v Bjelino, kjer je zvedela, da sem odšel v svojo domovino; ker je vedela za mojo domovino, se je nemudoma napotila na Kranjsko mene iskat. S pomočjo svoje stare matere, ki jo je vedno spremljala, me je slednjič res našla. Ko je spoznala, da sem zopet poročen, je v začetku izgubila vsako upanje, da bi me mogla zopet pridobiti zase. Pozneje je pa vendar poskusila vse mogoče. Neizmerno se je bala ljudi, da bi ji ne storili kaj žalega, in zato je v njej dozorel sklep, ljudi strašiti. Pobarvala si je obraz s črno barvo in tako dolgo nastopala kot Špikov duh. To je bila “črna žena”, katere so se ljudje tako bali... Dolgo se je trudila in slednjič se ji je posrečilo vendar, da me je ponoči izvabila v gozd, kjer se mi je dala spoznati in mi razjasnila ves svoj položaj. — Zame je nastala strašna, težka dolžnost; toda drugače nisem smel, moral gem iti z njo, zakaj bila je moja ku se vrti od samega veselja na- m lilfi '' Itlip” i* ■ ==iH= $88^ ==5=i= “ S== , :i==== m ===== 14'===== ■ ===== & ===== ===== N ===== VISOKO PROTI NEBU! — Svet v velikih mestih je povsod drag in zato gradijo visoke stavbe. Na sliki je 50-nadstropna stolpnica v Johannesburgu v Južni Afriki, penenja. “O, France, tako hitro pa' nadaljeval: vseeno človek ne umrje. Tudi; “Zdaj lahko izprevidiš,, da so meni je često, ko sem v tujini, moje razmere res silno žalostne; zelo dolgčas po gorenjskih go- nobenega veselja nimam več na m * | Ji ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina S117 St. Clair Avenue 431-0628 ŠE NI TAKO STAR — Charles Boyer nastopa v filmu “Izgubljeno obzorje” kot 225 let stari lama. Splošno znani igralec je dejansko star “šele” 73 let. THE 5TROH BREWERY COMPANY, DETROIT. MICHIGAN <8236 Ljuba pipa Od ljubitelja piva do ljubitelja piva. svetu, pred seboj nobenega smotra; samotno prebolevam v koči svoje žalostne dneve — in ko bodo enkrat minuli še ti, bom umrl, zapuščen in pozabljen v tujini.’ Možek se je zopetzamislil in nemo zrl v tla. čez nekaj časa je pripomnil: “France, veš kaj bi storil na tvojem mestu jaz? Vzel bi orožje in vstopil k vojakom, saj danes domovina tako krvavo potrebuje izurjenih bojevnikov. Poslušaj moj nasvet! Pojdi k Andreju Krajskemu, ki te bo rad sprejel v svojo četo.” “Podobne misli sem imel že sam; a kaj, ko imam še vedno dolžnosti do Nigane. Kar tako je vseeno ne smem zapustiti.” “Hahaha, Bregar, le preveč I tenkovesten nikar ne bodi. Take ! dvome si kar izbij iz glave! — (Dalje prihodnjič) ll!l^ KMALU NE BO VEČ GOSTOV — Ko je pritiskala vročina, so se posebno mladi ljudje radi hladili ob umetnih vodnjakih naših mest in velemest. Ko smo prišli v jesen, smo z vročino večji del opravili. Slika je bila posneta v bližini letališča La Guardia v New Yorku, Draga nevesta! 5^ •Si 1 Poročni dan naj bi bil najsvetel • najveselejši in najlepši da11 || Tvojega življenj' s| š 5— Poročna vabila, s katerimi boš •'jZ. H povabila k temu velikemu dogodku svoje S« sorodnike, prijatelje in drage znance, so ^ naj večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa m skrbi’ Pridi k nam in izberi poročna . naznanila iz pravkar dospelih najnovej** katalogov, najmodernejših vzorcev, obhK, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna* 5 51 Nasvidenje! #ii AMERIŠKA DOMOVINA | 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 441