DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, u^^ichiavelli 22-11,' - tel. 62-75 •• Uprava: Trst,Jplica*S? jjVnastasio ijc - tel. 2-30-39 Goriško uredfžfštvo: Gočica, Biva rfiaziutta št. 18. CENA: posamt-zna številka L.'25. ‘—' .Naročnina: >• mesečno L 100, letno b 1.200. —inozemstvo: mesečno L 170, letnojiL. 2.000. —'-Po^nd čekovni računi: Trst štev. l?-7223, Gorice š-tfev. 9-18127 —— Leto V. - Štev. 46 Trst - Gorica 16. novembra 1951 Izhaja vsak pfetCR Oborožitev j Nemčije Marsikdo se vprašuje, zakaj Zahod tako odlaša z oborožitvijo Nemčije, Vsem je jasno, da je za vzpostavitev ponovnega ravnotežja v Evropi nujno potrebna samostojna in za obrambo sposobna Nemčija. Prazen prostor v sredini Evrope je treba izpolniti, kajti praznina kliče Viharje, v politiki prav tako kakor V ozračju. Vse mednarodne konference zadnjega časa so priznale važnost nemškega vprašanja. Sprejeti so bili sklepi in izgledalo je, da bodo naslednji dan že uresničeni. Toda potem se je vedno nekje nekaj zataknilo in delo je zastalo. Nezadovoljneži vale pri tem vso krivdo na zaveznike, na njihovo needinost glede nemškega vprašanja, ali pa obsojajo Nemce, ki postavljajo za svoje sodelovanje vsak dan višjo ceno. Oba ta dva navedena razloga sta nedvomno važna. Toda poleg njiju obstoja še tretji razlog, ki je s psihološkega in izkustvenega stališča vsekakor najvažnejši. Dokazi namreč govore; da dober del Nemcev še vedno ni dokončno zavrgel onih zavojevalnih idej in teženj, ki s-že dvakrat pognale Nemčijo poti Odgouornost p borbi za mir ..Napadalcem bi radi dokazali, da se jim ne splača jemati na rame stroškov za novo vojno. Želimo, da bi na ta način ohranili mir" aMEBISHfl POMOČ 3UE0SM31 Posebno odposlanstvo za nadzorstvo vsej Evropi. Pri tem mislimo na nacizem in na nemško prepričanje o neizbežnosti in potrebi nemške nadvlade nad drugimi narodi. Do godki, ki izpričujejo še vedno tleči žar takih idej, so glavni izvor pomislekov, zaradi katerih se vprašanje ojačenja Nemčije zavlačuje ud meseca na mesec. In ne brez razloga. Tako je 'bil pred kratkim v Braunschzveigu obsojen bivši visoki funkcionar nacistične stranke von Bethmer. Par dni nato so njegovi sodniki prejeli po pošli prepis razsodbe nekakšnega »tajnega sodišč a«. v katerem jim to sedišče sporoča, da so »zaradi zlorabe uradne oblasti, potvarjanja prava in goljufije obsojeni na smrt z obešenjem. Obsodba bo izvršena v trenutku »x« pri braunschweigškem deželnem sodišču«. Ker pa odgovarjajo po nacističnem pojmovanju (podobno kakor v Sovjetski zvezi) za prestopke posameznika tudi njegovi družinski člani, je bilo sorodnikom nacističnega veljaka obenem sporočeno, da so zaradi njihovega »zločina« obsojeni tudi njihovi družinski člani, in sicer na »doživljenjsko ječo in bičanje«. Podobni dogodki niso osamljeni. V’ Schlesvtig-Holsteinu so na osnovi sklepa denacifikacijske komisije pri-znali bivšemu gauleiterju Heinrichu Lohse mesečno pokojnino 200 RM. Pri tem moramo pripomniti, da -je bil Lohse avtor krvavih dogodkov leta 1932, ki so Papenu dali opravičilo Za odstranitev pruske vlade, s čimer je ugladil nacistom pot do oblasti. V vprašanju je bil torej velik, ne majhen grešnik in namesto, da bi bil obsojen, je dobil celo nagrado! Tudi vedno večja aktivnost raznih generalov ni vedno taka, da bi govorila v prilog popolnoma enakopravne vključitve Nemčije v Zahodno skupnost. Brigadni general Otto Kumm, komandant »Leibstan-darie Adolf Hitler«, je n. pr. v Hamburgu zahteval pred 1200 SS-ovci, da mora biti vsem SS-ovcem priznana popolna enakopravnost z o-stalimi člani oboroženih sil in da jim je treba dati zadoščenje za dosedanja poniževanja. Dokler zahtevajo to navadni vojaki in nižji častniki, ki so bili vtaknjeni v te edi-nice bolj ali manj prisilno, je to še razumljivo. Toda da zahtevajo nekaj takega tudi celo za bivši režim lak o zaslužni in Hitlerju zvesti ljudje, kakor šo to morali biti S9-ovski generali, je pa že preveč! Kje pa naj bodo take osebe poro-štitčt, da ne bo enkrat močna Nem čifd zopet zabredla na stara pota? To je samo nekaj dogodkov, ki bi jih pa sicer lahko naštevali nedogled. K temu moramo dodati še razna iz Nemčije in od Nemcev pisana pisma, ki jih od časa do časa Objavljajo pbsebno razni angle iki časopisi in revije. Tako je resni »Eoonomlst« 29. septembra objavil tak dopis, v katerem opozarja pisec Zaveznike, da. so lahko srečni ker so našli med Nemci toliko 'z dajalcev, ki so poskrbeli, da to Nemci izgubili drugo svetovno voj no. Nadalje opozarja Angleže, da je obstoj Velike Britanije mogoč sa mo ob strani močne Nemčije, kate ri morajo zato omogočiti postavi tev 100 divizij in ji morajo obenem zajamčiti meje iz leta 1914. Res je, to niso nobene uradne izjave. Toda pregovor pravi: Ljud ski glas, božji glas. In če pravi ljudski glas, da nacizem še vedno ni popolnoma umrl,, če se dogajajo sivdri, ki kažejo, da dviga glavo V Združenih državah so 11. no-vempra slovesno oouajali »Dan premirja«. Oh 11. uri so v vseh o-oratih ustanovni deio m se z enominutnim molkom oddolžili spominu 'tistih, ki so žrtvovali svoja življenja v prvi in drugi svetovni vojni ter v korejskem spopadu. Giavna svečanost je ona na grobu neznanega vojaka na narodnem pokopališču v Arhngtonu. Ooramo-m minister Lovett, ki je zastopal predsednika Trumana, je položil na grob neznanega vojaka venec in imel govor, v katerem je rekel: » ,Dan premirja’ je obletnica dneva, ko so v prvi svetovni vojni prenehali boji. iNa oni prvi »Dan premirja«, smo bili upali, da smo desegli. resničen in trajen mir za ves svet. V tem upanju pa smo bili razočarani. Razočarani smo bili zaradi te-,ga, ker čeprav smo dosegli mir, se nismo zavedli odgovornosti, da ga ohranimo; in ker nismo znali tega, napraviti po prvi vojni, smo morali izbojevati drugo strašno svetovno vojno. Iz te izkušnje pa smo se nečesa naučili. Danes stojimo pred novimi grožnjami napada v svetu, novi nevarnosti svetovne vojne. Toda to pot smo prevzeli odgovornost, da nastopimo proti tem grožnjam in nevarnostim. Mir, resničen trajen mir, je še vedno naš največji cilj. Toda tokrat ne gojimo samo upanja na mir, odločeni smo delati zanj, trdo in marljivo, z vsemi svojimi silami. Sedaj smo v velikem narodnem ! naporu, da zgradimo dovolj moči in gospodarske sile, da bomo mi in vsi miroljubni narodi z nami varni proti grožnjam novega napada v sodobnem svetu. Napadalcem bi radi dokazali, da se jim ne splača jemati na rame ■troskov za .novo vojno. Želimo, da bi na ta način ohranili mir.« 'Nato e naglasil, kako je bil mir zopet .nasilno prekršen. Toda napadalec je naletel na odločen odgovor. Kar se dogaja na Koreji, ni neznatna stvar! » Čeprav bomo spet imeli nezna- ne vojake Združenih narodov iz za-mr.zlih riževih nasadov in s snegom pokritih gor na Koreji, ne smemo nikoli dopustiti, da bi to postala neznana vojna. « S temi besedamh je poudaril veličino žrtev ameriških vojakov, ki padajo sedaj že tretjič v daljnem svetu za isto sveto stvar. 'Ob koncu je naglasil, da je ostala stvar, za katero doprinašajo sedanje žrtve, vedno ista, to je svoboda, ki jo ogroža neizzvan napad. Tako so se torej Američani oddolžili spominu junakov, ki na mrzlih korejskih poljanah in gorah v dobi borih tridesetih let sedaj že tretjič branijo svobodo in neodvisnost tujih narodov, ki jih ogroža pohlep nenasitnih imperializmov ali pa totalitarnih ideologij. Vojaki, ki so prenašali tegobe prve svetovne vojne, si gotovo niso mislili, da bo takratnemu klanju sledilo zgodovinsko obdobje, v katerem ne bo moške .generacije, ki ne bi vsaj enkrat oblekla vojaško suknjo. Dan premirja je bil takrat dah zmagoslavja, dan velikega upa, konec strašne more, za vse, za zmagovalce in premagane. Toda kakšna ironija! Niti dvajset let .ni preteklo in zopet so zagrmeli, topovi. Minila je druga svetovna vojna — zopet je sledilo premirje. Tokrat pa ni bilo potrebnih več 29 let, dovolj jih je bilo pet... Na korejskem bojišču je zojoel vzplamtel žar vojne vihre. Po čigavi krivdi doživljamo tako usodo? Vedno po krivdi tistih, ki so nenasitni, grabežljivi, ki zapadajo sanjam o svetovni nadvladi. Sele ko bodo vse take ideologije zbrisane z zemeljskega površja, šele takrat bo zavladal pravi zaželeni mir. »Združene države se pripravljajo, da bodo oborožile neko vzhodnoevropsko komunistično armado...« S temi besedami začenja znana ameriška revija »Newsweek« svoj članek, v katerem sporoča, da je končno med Združenimi državami ;n Jugoslavijo sklenjen sporazum, po katerem oo Jugoslavija dobila pomoč v orožju, in sicer od lahkega orožja pa tia do tankov in topništva. Uporabo orožja bo nadzira'a posebna vojaška misija, ki ji bo načeloval brigadni general John W. Harmonv, sedanji vojaški ataše Združenih držav pri rimski ambasadi. Sklenitev sporazuma za izvedbo načelno že odobrenega načrta za dobave orožja Jugoslaviji se je zavlekla prav zaradi tega nadzorstva, kajti Jugoslavija je skušala na vse načine preprečiti, da bi se v Jugoslaviji nastanila ameriška vojaška misija. Jugoslovanski general Koča Še vedno hrup okoli Trste Popovič, ki se je mudil junija meseca v Washingtonu, je dokazoval, da bo sovjetska propaganda izkoristila prisotnost takega odposlanstva, za svoje namene, obenem pa je jasno pokazal, da Jugoslavija ne želi, da bi nekdo nadziral in celo spoznal njene obrambne načrte. Toda Američani niso popustili in tudi Iz-premenjene mednarodne ter notranje jugoslovanske razmere so pripomogle, da sta posebni Trumanov odposlanec Avereil Harriman, pri svojem povratku iz Teherana, in pred kratkim načelnik Glavnega stana ameriške vojske, ob priliki svojih obiskov razčistila še zadnje dvom; in odstranila zadnje ovir". Najdena je bila nekakšna srednja rešitev: ameriško vojaško odposlanstvo bo vsaj od začetka zelo majhno, ameriški krogi pa so prepričani, da bodo z večjim dotokom modernega orožja tudi Jugoslovani samj začutili potrebo po večjem številu tehničnih svetovalcev in inštruktorjev. Sel ameriškega vojaškega odposlanstva v Jugoslaviji bo imel naslov vojaškega atašeja pri ameriškem veleposlaništvu v..Beogradu. „Trst naj postane ozemlje OZN", pravi „ Chicago Daily Nevvs" Izmed mnogih glasov, ki smo jih doslej čuli o Trstu, je prav gotovo najznačilnejši naslednji. Ameriški dnevnik »Chicago Daily Netv.s« z dne 2. novembra prinaša članek »Hrup okoli Trsta« izpod peresa svojega zunanjepolitičnega urednika Johna Bartha, ki pravi: »Maščevalno k.rvoprelitje v Trstu bi bil verjetni odgovor na razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja na podlagi sporazuma med Talijo in Jugoslavijo. Angleški in ameriški funkcionarji. ki upravljajo to ozemlje, pravijo, da nesmiselni iredentistični izlivi, kot posledica nedržavniške politike najrazličnejših zapostavljanj Slovencev, so zašli že predaleč, da bi se mogla preprečiti slutena tragedija. 2e tedaj, ko je Italija po prvi svetovni vojni vzela tržaško luko Avstriji, se je vpletla v silovito pro-tiavstrijsko in kasneje protisloven- DVA IN DVA JE PET Ce boste imeli kdaj priliko govoriti s komunisti, se boste lahko prepričali, da imajo pripravljeno rešitev za vsako izmed številnih težavnih vprašanj, ki tarejo človeštvo. Odgovoriti bodo znali na vsako vprašanje, ker je Stalin s svojega visokega sedeža v Kremlju poskrbel, da so se naučili na pamet vse, kar morajo vedeti. Ce pa boste dejali komunistom, naj rešijo preprosto nalogo seštevanja, vas bo iznenadila ugotovitev, da končna vsota .ne bo vedno enaka, kajti ko gre ,za vrednost številk, ni Stalir. vedno istega mnenja. Nekega dne ko bo Stalin tako odločil, vam bodo komunisti dejali, da je dva in dva štiri. Utegne pa se zgoditi, da boste naslednji dan slišali, da je dva in dva tri. 'Naslednji dokaz, «i ga je nudil Stalin, pa ima namen prepričati nas, da je dva in dva pet. Daje nam ga število ljudi, ki so podpisali komunistični »mirovni proglas«. Nedavno temu je bolgarski list »Rabotničesko delo« dejal, da se je rdeči dekan dr. lievvlett Johnson, ki gre večkrat na obisk v Moskvo in v druge države komunističnega tabora, začudil, da je šest milijonov Bolgarov podpisalo komunistični mirovni proglas. In prav ob tem dejstvu bomo začeli razumevati, kako je mogoče, da je dva in dva pet. Po uradnih podatkih ima Bolgarija 7,048.000 prebivalcev. Od teh naj bi jih bilo šest milijonov podpisalo mirovni proglas. Oglejmo si to zadevo nekoliko natančneje: V Bolgariji je en milijon 400.000 nepismenih ljudi. Dokaz, da so spo- potem se ne smemo več čuditi, zn kaj so Zavezniki pri oboroževanju Nemčije tako oprezni. Premišljenost ne bo v tem primeru koristila samo zaveznikom, ampak tudi Nem cem, ker jih bo. upajmo, pravočasno odvrnila od novih katastrofalnih potez. Evropa potrebuie Nemčijo, toda le kot demokratično in svobodoljubno državo, tako kakor jo hočejo tisti Nemci, ki sami opozarjalo na usodne napake, ki smo jih pravkar tudi mi obravnavali, * * * razumni z mirovnim proglasom, bi morali ti ljudje dati s tem, da naredijo na proglas križ aii pa odtis palca. Križ pa lahko naredi vsak in prstni odtisi so na oko zelo podobni drug drugemu. In ker vsi ti niso mogli prečitati vsebine, je prav lahko mogoče, da so proglas podpisali funkcionarji, ki so imeli nalogo pobirati podpise. Morda vsi ti ljudje še danes ne vedo, da so na seznamu ljudi, ki so podpisali mirovni proglas, tudi njihova imena. Oglejmo si neko drugo številko. Spet imamo opravka z uradnimi podatki, jpo katerih je v Bolgariji 850.000 otrok, ki so stari manj kot pet let. Kako so pa ti podpisali? Ali je morda podpisal zanje njihov oče? Kako rešitev pa so našli v primeru, da je bil oče otroka nepi-men? Morda so si funkcionarji razlagali vekanje novorojenčka za pritrdilen odgovor. Kaj bi bilo to-; rej bolj enostavnega, kot podpisati zanj? 'Zadevo nam bo razjasnilo še neko drugo zanimivo dejstvo. Izmed otrok v starosti od pet do sedem let jih približno 30.000 -obiskuje »-troške vrtce. Kr,ko so pa ti podpisali? In kako so podpisali ostali tisoči otrok .iste starosti, ki ne hodijo v vrtce? Pri 1.200.000 otrok v starosti od 7 do 15 let .postane zadeva še bolj enostavna. »Otroci, izvršite dolžnost, ki jo imate kot dobri Bolgari.« In borba za mir je že prejela nadaljnji prepričljiv prispevek. C« seštejemo te številke, bomo dob;li približno tri milijone in pol. to -e polovico vsega bolearškpea prebivalstva. Tudi če upoštevamo, da približno en milijon Bolgarov še ni podpisal mirovnega proglasa, je vpndar ugotovi ieno. ds sta dva miliiona in pol ljudi vključno ,z no-, voroienčki in drugimi malčki nolep nepismenih podpisala »mirovni poziv«. To ie res preseneti Uva resnica ki pa je kliub temu resnica. In tako le zdai vsakomur lasno, kriko komunisti lahko nudijo neovrgljiv dokaz za svojo trditev, da je dva in dva lahko tudi pet. sko propagando. V dvajset letih je Mussolini preselil številne Sicilijance na slovenska področja in začel z znano diskriminacijsko politiko na podlagi gesiu »Italija za Itaii- • jane!« Goe tržaški narodnostni skupini ■sta sedaj neločljivo pomešani. Ko bi bili obe narodnosti razdeljeni na • -Ulagi pogodbe, bi stara sovraštva take j izbruhnita na daa v še hujši ooliki, čim bi deset tisoč zavezniških vojakov zapustilo ozemlje. To je mnenje zavezniških funkcionar-jev v Trstu. ♦ * Glede tržaškega vprašanja so Zedinjene ameriške države v veliki zadregi, ker so komaj pred tremi leti;- 'ko smo bili resnično 'sovražno razpoloženi do Tita, iznesli znano izjavo z dne 20. marca, v kateri smo zagovarjali vrnitev celega o-zemlja Italiji. Vsakdo, vključno Jugoslovani. je to dejanje smatral za volivni manever zahodnih sil z namenom, da bi se dalo De Gasperiju važen adut za volivno borbo. Ker je sedaj postala Jugoslavija odločen nasprotnik Moskve, bi bil ■Stalin srečen, ko bi se vse ozemlje odvzelo Titu (ki je ozemlje pridobi! kot zaveznik) in dalo Italiji, to je bivšemu sovražniku. Taka zares čudna akcija služi lahko kvečjemu samo temu, da še bolj zmede že do-, volj zmedeno svetovno diplomacijo. ■Neki funkcionar mi je rekel: »Na- Zima v rdeča® raju Vse evropske vremenske postaje napovedujejo, da„tx> Jett^uja zima zelo mrzla. iwa Cgisaem so to pteu- še zunanje ministrstvo žeii sedaj, da bi se iznebilo izjave 2u. marca, ne clu bi s tem izgubilo na prestižu med Italijani. Istočasno želi pod- 111ii že v poznih jesenskih dneh. Kaj pa seie tanko pričakujejo, sklepa- nn iz navodil maduusKO '/.ati , ni .e izda.a ..Din,n laAh.uom ,s;... .u /.KaClinu lil OuVrOZn«l 1) Ne sme te kuriti vse dokler ne pade zunanja uradno merjena temperatura pod"- »o 'stopinj; 2) Noben prostor, n; sme biti segret nad 12 štopinfj;. 3) V stavbah,' kT razpolagajo s centralnimi napravami 'sta toplo vodo, za pranje in umivanje;' je dovoljeno segrevati vodo sarrjp enkrat tedensko. "trii.* jsfiKf Prepričaj}.! smo, da^su.bo .psi- tem postopku nmrs ika te nsfcer' Iz ved no •vioč komunist poštenb'ih'za stalno ohladil! - * preti Jugoslavijo v njeni borbe za obstanek proti sovjetski politični in gosp ‘- a;si:i. napadalnosti.« * * * Rešitev tržaškega vprašanja je po mnenju omenjenih funkcionarjev v lem, da postane STO ozemlje Organizacije združenih narodov s stalno nevtralnostjo. To pomeni priznanje tržaškega državljanstva, preselitev v Trst nekaterih vodilnih uradov OZN, opogumljanje naložbe tujega kapitalu in vključitev v tržaško življenje tisočev v Trstu živečih beguncev. 'Na dovolj izreden način skušajo •bodisi italijanski kakor tudi slovenski politični voditelji v Trstu ublažiti napetost med obema nasprotujočima si sosednima državama z do-kazovanjem, da. je Švici uspela u-reditev treh nasprotujočih si narodnostnih skupin v državno celoto, zaradi česar naj se dovoli, da bi tudi Tržačani vsaj poskusili napraviti isto.« •List zaključuje ta izredno značilen članek z naslednjo ugotovitvijo: »Tržaški politični krogi smatrajo to ne samo ket rešitev, ampak kot edinstveno možnost za DZN, da u-resniči nekaj svojih 'teorij v praktičnem življenju.« Znano je, da so sovjetska letala MIG 15 prav dober izdelek. Letalci. Združenih držav so pa doslej vkljub temu obdržali svojo premoč, tudi zaradi svoje večje izvežbanosti, kar dokazuje, da igra celo pri najmodernejših orožjih človek še vedno veliko vlogo. Tako so od 30. junija do 15. oktobra ameriški lovci sigurno zbili 70 MIG-ov, verjetno še na-daljnih 20, poškodovali pa so jih, 204, medtem ko so sami izgubili samo sedem reakcijskih letal. V borbi reakcijskih lovcev proti reakcijskim lovcem ®p se torej sile Združenih narodov dobro izkazale. Toda v kolikor zadeva letala na navadni potfon z zračnimi vi'a.kl, T. posebno pretekli 30. oktober pokazal, da se reakciiskim lovnem nikakor ne morejo zoperstavljati. Tistega dne se je dvignilo osem vele-trdnjav B/29. ki so se v spremstvu 90 reakcijskih lovcev odpravile na bombardiranje določenih vojaških naprav ob reki Yalu. Niihovi čili'-niso ležali daleč od mandžurske me-ie in na niihovi poti iih ie naenkrat napadlo 150 MIG-ov. Nekai napadalcev ie prodrlo skozi obrambne mrežo ameriških lovcev in rezulta', ie bil za te stare veletrdnjave skrajno neugoden: tri so bile zbite, ostalih pet pa se je težko poškodovanih vrnilo domov. Seveda so tudi MIG-J plačali svoi davek: drse* i.ih te bilo zbitih in prav to':ko poškodovanih medtem ko so Američani izgubili v tej bitki samo eno lovsko letalo. Voini poročevalci irt strokovnjaki vidijo v tem dogodku dokonsni dokaz. da se proti reačmUskim lovcem ne mor° uporabljati počasnih letal na vijačni pogon, pa čeprav bi to bile veletrdniave, ki jim še pred par leti ni bilo kos nobeno letalo in so se v pretekli svetovni vojni tako rekoč svobodno izpreha-jale po evropskem nebu. Nekateri svetujejo, naj Združene države končno vendar uporabijo tudi na Koreji svoje veletrdnjave B/47, ki ■so izpopolnjene B/29, ali pa naj pošljejo na bojišče kar svoje najmodernejše veletrdnjave na reakcijski pogon B/50, ki so same kos vsem obstoječim reakcijskim lovcem. Dokler se to ne bo zgodilo, pa je poveljstvo letalskih sil Združenih .narodov prisiljeno uporabljati svoje težke bombnike skoro izključne samo ponoči. Najnovejše letalske bitke in sodobni tehnični razvoj letalstva nam torej kaže, da je v tekmi z reakcijskimi letali starim letalom dokončno odzvonilo. Churchillov pomočnih Robert flnthony Eden ■Koocit Anthonj- Eden je imel sedemnajst iet, ko je prekinil študij v cJtonu, da je icia 1915 lahko vstopil xot prostovoljec v vojsko. To vojni je nadaljeval svoj študij na oxiord5.ti umverzt in se posvetil vznodmm jezikom. Ko mu je bito zb let, je on izvoljen za poslanca okraja Warwick in Leamjjigtbri, -katerega se vedno zastopa. Kot zasebni parlamentarni tajnik pri namestniku notranjega ministra, je imel večkiat priliko potovati v ihozem-stvo, kjer se je odlikoval po svojin zmožnostih, aa je leta 1931 postal namestnik -zunanjega ministra. Kot stalni predstavnik pri Zvezi narodov je tvorno sodeloval pri mednarodni politiki in je leta 1935 postal zunanji minister kot naslednik sir Samuel Hoare-a, ki je bil odstopil. Eden se je že v tistih letih trudil za uveljavitev načela o kolektivni varnosti. Ko je izbruhnila vojna, je šel k vojakom. Pozneje pa sb ga poklicali ponovno v vlado ih mu poverili mesto ministra za dom in ione. Leta 1940 je v Churchillovi vladi prevzel mesto vojnega ministra, nekaj mesecev pozneje pa ponovno mesto zunanjega ministra in. je u-smerjal zavezniško pblltiko tiste dobe. Po porazu konservativcev v letu 1945 je Eden posla! namestnik vaditelja opozicije trditev, ki jo priobčuje ta poslednji; to sicer, da onstran državne meje na Goriškem »prevladuje splošno prepričanje, da se bo Italija vrnila H"' kraje, ki so neiopo-: rečno vezani na Go>rico, medtem ko od italijanske strani ni več dvoma glede, uipde tega mesta«. »II Trafiioo« in z njim tudi »Gior-rrale del Lunedi« priznavata, da prevladuje bojazen med goriškimi Italijani« da usada Gorice ni še zapečatena: Oba lista skušata dokazati, dan ta . . bojazen sedaj ponehava, ker se gospodarstvo goriške pokrajine dviga, 'hkrati pa zopet oba predlagata, naj bi italijanski kapital zgradil-rna Goriškem tako industrijo,, ki bi pomagala iz zagate!... Trditev; da onstran državne meje na Goriškem' prevladuje prepričanje, da ie‘Hialijanski jai-em in davčni vijak zopet vrneta, da bi zatirala in izsesavala slovenski narod zato, da bodo italijanski goriški šo-rinisti lahko živeli, ima torej le namen, dajati-1 korajžo goriškim Italijanom, ki živčv bojazni, da usoda Gorice ni še Zapečatena. Vsem Slovencem pa je prav dobro znano vsaj eno: da jiih je Italija vselej preganjali, sovražila, izsesavala in jim prisodila smrt! Zato svetujemo raznim gospodom okoli' listov »II' Traffico«, »Giornale del Lunedi^t in drugim njim podobnim, naj si ne delajo nobenih utvar glede »»prepričanja« slovenskega naroda. Kljub dejstvu,' da sl o? venski narod zavrača komunistični režim, ki v širini krone apneni cianamid (»calcio cianami-de«) in ga .nalahko podkopljemo a-4i pa samo zabranamo. Ličinke muhe bodo zaradi tega poginile. Tudi borba proti temu škodljivcu bo mo-j rala biti obvezna, ker bomo drugače ob veš dober sloves naših češenj. * sti komunisti, za katere ne veljajo ne besede ne pogodbe. Spomnimo se samo zahrbtnega obnašanja Titovega zunanjega ministra Kardelja, ki je na poti na mirovno -konferenco v Pariz februarja 1947, na ljubljanskem kolodvoru zatrjeval množici, da Jugoslavija -ne bo podpisala mirovne pogodbe, ker je zanjo krivična. Par dni za tem je Kardelj slovesno podpisal to pogodbo!... Ni dolgo od tega, ko sta slovenska komunistična funkcionarja Brecelj in Vidmar prisegala v imenu slovenske in jugoslovaske vlade, da. se Koroški za nobeno ceno ne odpovedo in da niti ne priznavajo plebiscita iz leta 1920. Pred tremi tedni je pa podpredsednik jugoslovanske osrednje vlade Moša Pijade slovesno izjavil, da se Jugoslavija odpoveduje slovenski Koroški!... V takih rokah je danes usoda naše matične države! Ti ljudje so pripravljeni za skledo leče prodati ne ie vse slovenske in jugoslovanske manjšine, ampak celo vse narode Jugoslavije, samo da bi o.ni lahko nemoteno še nadalje paševali v balkanskem Kremlju. Zastopnik »Stvarnosti" v Veliki Britaniji Uprava »Stvarnosti« javlja svojim naročnikom v Veliki Britaniji, da je njen pooblaščenec za zbiranje gradiva iti naročnin njen sodelavec Jerman Saša, Eastwood Ind. Hostel, Derby Rd., Eastvvood, Notts1 .re najemnin, ki je že več let v veljavi. Zato se računa, da pride v poslanski zbornici in v senatu do odločnega nastopa proti temu vladnemu namenu, ko jima bo osnutek tega zakona predložen v odobritev. Vrnili so truplo ubitega bivšega orožnika V torek 13. t. m. so jugoslovanska oblastva izročila na bloku pri Rdeči hiši v Gorici truplo bivšega.ka-rabinerja Alojza Deroma, ki je v prvi polovici oktobra t. 1. ponoči namenoma prekoračil državno mejo in padel zadet od strela jugoslovanskega stražnika, ker se mi ustavil na povelje. »Giornale di Trieste« od preteklega tedna priznava, da je Deroma zbežal iz Gorice zaradi svojega težkega finančnega in gospodarskega položaja. Prav tako torej, kot smo mi tedaj poročali. Sel je torej takorekoč v prostovoljno smrt. Italijanski časopisi poročajo sedaj, da so jugoslovanska oblastva ravnala s pokojnikovo vdovo prav dobro in da so tudi ob priliki prevzema trupla v Solkanu ta oblastva pokazala sočutje. Za praznik mrtvih pa je ljudstvo iz Solkana okrasilo .na pokopališču tudi grob nesrečnega Derome! Vendar enkrat nekaj človeške dostojnosti! Na drugi strani pa nekaj priznanja, da Slovenci nismo »bar-barci« in .brez srca!... Dober vinski pridelek Steverjanci smo letos precej zadovoljni z vinskim pridelkom, ki je po količini .večji in po kakovosti boljši od lanskega leta. Zaradi vremenskih neprilik smo nekateri s trgatvijo zakasneli, toda prav to je, vplivalo, da je grozdje pridobilo na sladkorju, in. sicer za poldrugo stopinjo več. Letošnji pnideiek je torej izvrsten in tudi s ceno ni slabo. Cena se suče sedaj od 60 do 70 lir za liter. Boljša vrsta, izdelek omenjene zakasnele trgatve, tudi kakh 5 lir več na ceni. Odkupovalci vina na debelo so ga že precejšnjo količino odpeljali iz Steverjana in tudi gostilničarji ne zaostajajo za njimi. Zato menimo, da letos ne bomo trpeli zaradi vinske krize. Pravzaprav svetujemo gostilničarjem, ki hočejo nuditi .svojim odjemalcem dobro kapljico našega »bri-ca«, naj si ga le nakupijo kar se-j daj, ker bi ga pozneje morda ne dobili več. .Zavedati se moramo vsi, da je dolžnost vseh, torej tiudd gostilničarjev, da se z našim vinom ponašamo, ko je vendar prvovrstno in na vsak način boljše od uvoženega. Poleg tega mora biti naš kmet zaščiten tudi od strani naših ljudi, če hočemo, da se res ohranimo na tem našem svetu! Preskrba lesa za kurjavo Goriški lesni trgovci, oziroma Trgovska zbornica je že naredila potrebne korake; da mestni občini ne bo primanjkovalo drvi to zimo. Drva so sicer draga, dražja kot v sosednjih provincah, ki ne uživajo u-godnosti »proste cone« in morda prav zaradi tega jih bo dovolj za to zimo. Cena bo verjetno ostala še nadalje na sedanji višini 1400 ali 1450 za 100 kg. Za nekatere kategorije, kot n. pr. upokojenci, so preskrbeli manjše količine po nekoliko .znižani ceni. Čudno se nam zdi, da kljub carinskim ugodnostim, ki o-lajšujejo uvoz iz Jugoslavije, kjer-je les, kot obče znano, neizmerno cenejši kot v Italiji, da stanejo potrošnike drva za kurjavo celo dra-že kot v drugih deželah Italije, kjer uporabljajo samo domači les. Ni nobenega dvoma, da imajo ves profit, in masten profit, samo trgovci, k;. jim je malo ali nič mar, če večina S prevelikimi kalibri V svoji številki z dne 8. t. m. je »Katoliški glas« objavil dolg članek z dvokolonskim naslovom, s katerim se je spustil z »Demokracijo« v popolnoma nepotrebno polemiko. Očital je, da je bil v »Demokraciji« z dne 2. t. m. objavljen oglas, v katerem smo pozivali čitatelje, naj podpirajo ..»Demokracijo« — edini slovenski neodvisni list”. Uredništvo »Katoliškega glasa« se najbrž iz lastne prakse, kako se v zadnjem trenutku sestavljajo taki oglasi, da se z njimi zamaši kakšno vrzel. Tako je bilo tudi v tem primeru. Nihče ni mislil s tem nič hudega, najmanj pa kaj takega, kakor nam očita »Katoliški glas«. Ali se uredništvu »Katoliškega glasa« ne zdi, da je bila tako obširna in vročekrvna reakcija z njegove strani neprimerna? Mar ne bi bilo .bolje, da se o takih malenkostih pogovorimo najprej osebno, če to ni mogoče, s pismi, ne pa preko lista. Sele če to ne bi .zadostovalo, je odprta druga pot. To zahteva, vsaj po našem skromnem mišljenju, interes vseh demokratičnih Slovencev, saj smo sodelavci v skupni borbi, ne pa sovražniki. Ce bi uredništvo »Katoliškega glasa« postopalo na ta način, ne bi nikgar prišlo do omenjenega neljubega članka, ker bi poravnali stvar na primernejši in za našo skupno stvar koristnejši način. Potem ne bi bili sedaj niti mi prisiljeni javno odgovarjati na javen napad. To vzbuja namreč pri čitatel j ih vtis polemike, in sicer prav tak, kjer ,’e nepotrebna in škodljiva. Uredništvo »Demokracije« prebivalcev ne more niti do tega. da bi vsaj za praznike ogrelo ledene prostore svojega podstrešnega stanovanja. Naj se ti gospodje dobra zavedajo, da imajo komunistični agitatorji najugodnejša tla za svoje revolucionarno delo prav v teh mrzlih in temnih prostorih, kamor neradi zahajajo predstavniki in zastopniki drugih bolj ali manj socialnih organizacij. Sovodnje Veliko razburjenje in vznemirjenje je pri nas povzročil nastop našega novega orožniškega, brigadirja, ki je prepovedal petje v gostilnah. Zaenkrat še ni jasno, če prepoved velja samo za slovenske pesmi. Ce je orožniški poveljnik od objavi prepovedi mislil samo na slovenske pesmi, moramo odkrito povedati, da njegovega ukaza ne bomo spoštovali, ker je našo pesem dovolj lety prepovedoval fašistični režim in nam sama mirovna pogodba danes daje pravico, posluževati se na:;e slovenske pesmi kjer koli nam je ljubo, torej tudi v gostilnah, in kakor nam je ljubo! Ce pa je orožni/ ški krajevni poveljnik mislil na pre-poved sploh vseh vrst pesmi, katerega ifoli jezika, moramo javno po-, vedati, da je v gostilnah prepovedano le hrupno kričanje (schiamaz-zi) in razsajanje (baruffe) in ne tudi umirjeno in dostojno petje v vsakem jeziku, tudi v slovenskem jeziku, ko igre za dostojno in značajno pesem pametne vsebine. Seznam kmečkih delavcev Na goriški občini je do 21. t. m. izpostavljen četrti dodatni seznam kmečkih delavcev. Pri najemu teh delavcev morajo kmetje upoštevati pristojbine za zavarovanje proti nezgodam in za zdravniško oskrbo. Zdravniška oshrba beguncev Begunci, ki so deležni zdravniške oskroe, imajo svojega zdrav,nik^ brezplačno. Ta sprejema vsak dan na sedežu Rdečega križa v ulici Garibaldi od- 9. do 10. ure zjutraj. Mož je zelo jx>strezljiv in prijazen, morda doslej prvi uradnik, ki gre beguncem res odkrito in z razumevanjem na roko. Je pa revež podrejen in preveč odvisen od svojih predstojnikov, da bi lahko naredil kaj več dobrega za begunce. Za vsak še tako majhen recept, ki ga izda za brezplačno nakazilo zdravil, se boji, da mu bodo na IRO očitali, da preveč izdajajo za zdravila. To ravnanje se zdi človeku nerazumljivo. Zakaj vendar ne sme bolnik, ki ga zdravnik prizna kot potrebnega določenega -zdravila, dobiti res dobrih in učinkovitih zdravil? Naj bi bili te zdravniške oskrbe brezpogojno deležni vsaj tisti begunci -bolniki, katerim so iz neznanih razlogov znižali prvotno podporo na 125 lir dnevno! Smrtna kosa V nedeljo 11. t. m. je v starosti komaj 49. let -umrl g. Peter Lapanja, didaktični ravnatelj osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom za do-•berdobski okraj. Zapušča ženo, u-čiteljico v Sentmavru, in malo hčerko ter eno sestro. Pakojpali so ga v torek popoldne v Pevmi pri Gorici ob udeležbi višjih razredov osnovnih šol s slovenskim učnim jezikorr, iz Gorice in številnih stanovskih tovarišev. Gospe soprogi in hčerki ter pokojnikovi sestri naše sožalje zaradi težke izgube, ki jih je zadela! * * * V soboto 10. t. m. so v Gorici pokopali znanega urarja v Gosposki ulici (sedaj Via Carducci) g. Jakoba Šuligoja, ki je umrl v visoki sta-, rosti 82. let. Tudi njegovim sorodnikom naše ■sožalje! Od srede do Srede. 7. NOVEMBRA: Tri zahodne stfe so sestavile skupen načrt o znižanju oborožitve v svetu in o popisu vseh oboroženih sil pod nadzorstvom OZN. — Za predsednika skupščine OZN je izvoljen Mehikanec Padillo Nerva; jugoslovanski zastopnik Kardelj je izvoljen za podpredsednika. — Truman priporoča senatu še nadaljnjo vojaško in gospodarsko pomoč Jugoslavijt »v skladu s konkretnimi programi, ki naj usposobijo Jugoslavijo za njeno obrambo«. 8. NOVEMBRA: Sovjetski zastopnik Višinski je zavrnil zahodni predlog in predložil lasten načrt »mirovni pakt«. — Agencija »United Press« poroča, da ni nobenega izgleda za skorajšnja pogajanja med Jugoslavijo in Italijo glede Trsta. —General Eisenhoiver je osrednja osebnost prvih predvolivnih aJccij v ZDA; Truman zanika, da bi Ei-senhovnerju ponudil demokratsko kandidaturo. 9. NOVEMBRA: Jugoslovanski predstavnik Kardelj predlaga, naj razpravlja skupščina OZN o sovražnih dejanjih kominformskih držav proti FLRJ. — Skupščina OZN bo razpravljala o načrtu izvedbe volitev v obeh Nemčijah. — Egiipt zopet ostro obtožuje angleško vojsko na sueškem področju nezakonitih dejanj. — Churchill se namerava sestati s Stalinom, čeprav Truman ni temu naklonjen. 10. NOVEMBRA: V Parizu so s skupno izjavo ZDA, Francije, Anglije in Turčije ustanovili poveljstvo za obrambo Srednjega vzhoda. — Angleške družine so začele zapuščati egiptsko ozemlje. — Glavni odbor skupščine OZN priporoča, naj o sovjetski napadalnosti na Jugoslavijo nujno razpravlja posebni politični odbor; na dnevni red so sprejete tudi točke o kitajskem predstavništvu ter o zahodnem in vzhodnem razorožitvenem načrtu. ■ — Francija bo zaradi gospodarskih težav znižala uvoz. 11. NOVEMBRA: Togliatti je ob priliki proslave 34. obletnice sovjetske revolucije v Rimu jasno nakazal možnost oborožene komunistične vstaje v Italiji. — Prizadevanja perzijskega vladnega predsednika Mosadeka v ZDA za rešitev petrolejskega spora z Anglijo niso obrodila nobenega uspeha. — Vrhovno muslimansko versko vodstvo poziva sudanske muslimanske voditelje, naj se pridružijo Egiptu v sveti vojni proti Angležem. 12. NOVEMBRA: Na zasedanju OZN v Parizu je pozval angleški zunanji minister Eden z zmernim govorom vsa zastopstva, naj se lotijo praktičnega reševanja enostavnejših vprašanj. — Grška vlada predlaga ukinitev posebnih vojaških sodišč; v zaporih je namreč še vedno 1958 na smrt obsojenih oseb! — Churchill in Eden se podata januarja mesca na uraden obisk v ZDA. — Avstrija in ZDA so spremenile svoja diplomatska zastopstva v veleposlaništva. — Anglija ne izključuje neposrednih pogajanj z Moskvo; možno je tudi zbližanje s Španijo. 13. NOVEMBRA: Ob priliki »Dneva narodne borbe« je Egipt napovedal še odločnejšo borbo proti Angliji. — ZDA so znižale svoj vojaški proračun za prihodnje leto za deset milijard dolarjev. — Pri predsedniških volitvah v Argentini je zmagal z veliko večino glasov dosedanji predsednik general Peron. — Papež je naslovil poziv na ves svet za dosego sporazuma, ki naj bi svet obvaroval pred najhujšim. DAJEM INSTRUKCIJE iz matematike (prihajam na dom). Trst, tel. 92-1-89. c) V fašistični predkonkordatni dobi (1922-1929), ki je nato sledila, ne prisostvujemo morda tako številnim in tako hrupnim izgredom., Morda zato ne, ker je bila že dotlej pregnana večina duhovnikov slovanske^ rodu — število je 1, 1931 znašajo 202 duhovnika —, pod pretvezo, da niso 'rojeni v Primorju in zato ne dobijo državljanskih pravic, okrog ,35 interniranih in 23 (Zaprtih, tako da je bilo že prva leta po vojni oterog 100.000 Slovanov brez domačih dušnih pastirjev. V tržaški škofiji n. pr., kjer bi moralo biti okrog 170 slovanskih duhovnikov, jih je ostalo le okrog 70, tako da je ostalo 54 župnij in kaplanij brez duhovnika splolh, 14 pa brez katere koli pridige v domačem je-jsiteu. Izgredi so se vrstili tu pa tam popolnoma nemoteno, tako so n. pr. iašisti vdrli za polnočnico 1. 1923 v cerkev v Skednju in grozili duhovnikom in vernikom; naslednji dan so se pa zopet vrnili in pognali s kora pevce; tako so naslednje leto opljuvali na cesti v Trstu duhovnika Jakoba Sokliča, prepovedali mu stopiti v šolo in poučevati krščanski nauk v slovenščini, na policijskem mestu je pa mora! oddati Verski položaj na Primorskem v letih 1918-45 svoje prstne odtise. Da se duhovnikom ni zgodilo nič hujšega v tem času, je velikanska zasluga novega tržaškega škofa dr. Alojzija Fogarja, sicer Furlana po rodu, a moža širokega obzorja in prave evangeljske pravičnosti, ki je bil imenovan na tržaški škofovski sedež 9. julija/ 1923. S svojim vplivom je segel večkrat osebno na pomoč in v o-brambo ogroženim slovanskim duhovnikom, kot n. pr. v Krkavcih, kjer je bilo v osmih letih premeščenih sedem slovenskih duhovni-; kov .zaradi stalnih napadov fašistične drhali, je enega izmed njih pripeljal nazaj, ko so mu fašisti skušali pripraviti čisto »slučajno« smrt, vendar je moral pozneje zapreti cerkev v tej vasi zaradi prehudih napadov. Dosegel je, da v trinajstih,-letih svojega škofovanja ni ibil in,» ■terniran niti eden izmed duhovnikov tržaške škofije, čeprav je -mo-' ral doživeti, da so šli ponoči 3. no* vembra 1920 fašisti tako daleč, da so dali poklicati kršanskega župni- ka Kazimira Rovisa k bolniku, za to da so ga lahko napadli. V tej dobi so pa državna oblastva napravila korak naprej glede pouka krščanskega nauka. 10. januarja 1924 je prosvetno ministrstvo izda- lo okrožnico, po kateri se verouk lahko poučuje v materinščini samo v treh najnižjih razredih, kar se pa ni dalo uveljaviti do 1. 1926. V novem šolskem letu 1926-1927 je izšel nov ukrep, ki zahteva dvojezičen tekst, seveda z italijanščino na častnem mestu, za katekizme v šolah, kjer >se še uporablja slovenski jezik — te so pa bile vedno redkejše! A tudi ta ukreo> se ni mogel izvesti, ker je bil medtem (1. 1928) od1 pravljen slovenski oziroma hrvaški jezik iz vseh šol, ki so v viharju še preostale, -in je moral biti torej tudi pouk verouka v italijanščini. Duhovniki" šo bili s tem prisiljeni, umakniti se iz šol in poučevati o-troke po cerkvah ali po župniščih v materinščini, dočim se je v šoli še nadaljeval verouk, ali podajali so ga ali italijanski duhovniki ali pa učitelji, ki niso bili včasih zmožni .niti naučiti pisati in brati svojih učencev. »V Italiji se sme moliti samo v ■italijanščini!« je dejal 23. maja 1925 'bodoči fašistovski minister Host -Venturi. In te besede bi se gotovo .uresničile, ker bi otroci sploh moliti ne znali, če bi nad njimi ne čuvale slovenske matere in duhovniki z župnijskim veroukom. Kar se otrok tiče, oblastva ne dopuščajo več, odkar so matične knjige prešle v njihove roke, krstnih imen, ki ne zvenijo dobro italijanskemu ušesu ali »žalijo« italijanski narodni čut, kot n. pr. Stanislav, Vladimir, Miroslav, Vojeslav, Dušan, Boris, Miloš, Zora, Mira, Zala, Cvetka itd. Včasih celo vsilijo imena' kot n. pr. Vittorio, Beni-to, Italo, Romolo itd. Zgodilo se je, da so uradniki prišli ob službo, ker so se protivili takšnim samovoljnim ukrepom. Drugod so šolskim otrokom učitelji sami menjali krstna imena enako koit prefekture priimke. Na reški škofijski sedež je bil v tem času imenovan mons. Izidor Saiin, na zadrski sedež pa mons. Giovanni Munzani, oba strastna ita-\ lijanska nacionalista, ki sta se v pastirskih pismih obračala na svoje vernike edinole v italijanščini. Na Reki so tedaj ustanovili malo semenišče, v bogoslovje so pošilja- li pa v Benetke. V reškem semenišču iniso gojenci smeli pod škofom Sainom in pod njegovim naslednikom Santinom govoriti niti med seboj v materinščini — prefekt, ki so ga bili zasačili govoriti v hrvaščini z gojencem, je bil odstavljen! —, prepovedani so bili molitveniki v domačem jeziku, prepovedano je bilo pisati domov v svoji govorici, celo spovedati se niso mogli v materinem jeziku, ki ni spadal niti v program svobodnih predmetov na semeniški gimnaziji. Saj je škof Sain nagovarjal še župnika v Pre,-mu, naj naroči staršem, da pošiljajo svoje otroke v italijanska zabavišča, ki tudi tedaj niso bila baš vzorna, kar se tiče nravnosti. V zadrskem malem in velikem semeni- šču je bil položaj enak reškemu, Skoraj nič ni bilo boljše stanje v koprskem malem semenišču, ki je zbiralo gojence iz tržaške in pore-ško-puljske škofije in ki je bilo te-> daj pod vodstvom mons. Sirottija, .znanega po njegovih raznarodovalnih metodah in po hujskanju seme-> niščnikov iproti njihovemu škofu, kateremu tako postopanje ni moglo biti d Alaske in Sibirije do Antarktike in naokoli po svetu. Atomska energija bo koristila največ državam, ki nimajo premoga in petroleja. Zato je važno, da so Združene države ponudile Združe nim narodom, da jim sporočijo svo je znanje in izsledke na atomskem področju in pri tem stavile samo ta pogoj, da se vse to ne bo uporabilo za vojno orožje. S pomočjo atomske energije pod nadzorstvom Združenih narodov in z možnostjo konca vojn bi lahko prišlo do o-gromnega razmaha industrije po v.sem svetu in do blagostanja n svetu že mnogo pred letom 2000. Medtem se ameriška raziskovanja o atomskih strojih nadaljujejo. Gordon Dean, predsednik ameriške komisije za atomsko energijo, ceni da bodo približno tri četrtine vseh izdatkov za raziskovanje in vseh doseženih uspehov prišle v dobro miroljubni uporabi energije in drugim narodom. Gordon Dean je -pre pričan, da se nove atomske snovi lahko uporabijo za blagor človeštva. Ce je to opravičeno, potem ,ie •lahko prerokovati druge stvari. Tako bo .na primer za letalstvo nastopila nova doba, 'ko bodo lahko za letala uporabljali atomske motorje. Letanje bo splošno in poceni. Veliko prekomorsko letalo lahko zdaj natovori 36.000 -litrov bencina, ki tehta 27 .ton. Z atomskimi motorji bo potrebno gorivo tehtalo 10 do 20 gramov. Isto letalo bo torej lahko natovorilo 27 -ton blaga ali težo 300 potnikov več. S tem da bo odpadel -težki tovor goriva, bo postalo letenje cenejše kot vsak drug način prevoza. Človeštvo bo lahko u-pora-bljailo krila v enaki meri kot. zdaj kolesa. Letala bodo lahko tako letela tu di dalje. Ne bo jim treba izgubljati časa zaradi oskrbovanja z gorivom, ne -bo se jim treba -ustavljati zaradi obnavljanja .zalog goriva. Res je, da zdaj še niso izdelali atomskih motorjev za letala, treba se je pa le spomniti, da je še pred 50 leti bilo letenje z letali nemogoča stvar in da se je prvi polet preko Atlan- d ZMa,menju atomske e rie r g ij e tika posrečil šele pred 32 leti. Sloviti danski znanstvenik Niels Bohr je izjavil: »Vsako domišljijo prekašajo izgledi, ki se odpirajo ob možnosti uresničitve načrtov v bodočih letih, ko bodo ogromni viri, energije zrevolucionirali industrijo in prevoze.« Rervolucija v prevozništvu bo splošna. Varno in ceneno potovanje z letali bo napravilo Iz, sveta enotno skupno deželo. V največji meri bo to vplivalo na zelo oddaljene dežele, kot so Brazilija Argentina, Arabija in Avstralija. D6 takšnega uporabljanja atomske energije, kot se često govori, pa verjetno ne bo prišlo. Atomska goriva in atomski motorji niso pripravni za uporabljanje v malem obsegu. Tako verjetno ne bo avtomobilov na atomski pogon, niti ne atomskih peči za stanovanja, atomskih klavirjev ali svetilk. To -ne oo mogoče zaradi tega, ker obstoja de! energije, ki prihaja od atomskega goriva, iz škodljivih žarkov. Pri velikih strojih in zlasti v tovarnah se pred tem izžarevanjem lahko zaščiti z debelimi zidovi, pri malih napravah je pa to nemogoče. Zato bodo domača gospodinjstva uporabljala atomsko energijo samo posredno, kot elektriko ali kot paro, ki jo bodo proizvajali v atomskih centralah -in jo dobavljali mestom in vasem ter tovarnam po žicah ali cevovodih. Ti različni načini uporabe atomske energije bodo napravili življenje v prihodnjem stoletju precej drugačno kot danes. Do še večje revolucije bo pa prišlo na drugih področjih — z možnostmi, ki se z novimi atomskimi snovmi odpirajo raziskovalcem v medicini, poljedelstvu, kemiji in fiziki. Na razpolago bodo s tem nova raziskovalna sredstva in odpirajo se podobni izgledi, kot so se pokazali ob svoječasni iznajdbi mikroskopa. Nihče ne ve -na -primer, kako u-porabljajo zelene rastline sončno energijo za -rast svojih listov in stebel ter kako izkoriščajo vodo ir, ogljikov dvokis iz zraka. In vendar je ves ta naravni proces temelj vsega življenja. Brez tega bi ne bilo rastlin in brez rastlin bi ne moglo živeti nobeno bitje. Svet bi izumrl. Danes skušajo to skrivnost razvozlati z delci ogljika, ki jih v atomskih pečeh napolnijo z energijo, da nato izžarevajo žarke, ki izdajo svojo prisotnost, kamor koli pridejo. Tak ogljik so v obliki ogljikovega dioksidnega plina uporabili za zasledovanje toka kemične reakcije živih rastlin. To tajnost bomo odkrili mnogo pred letom 2000. Takrat bo mogoče uspešneje uporabljati rastline in podvojiti pridelovanje živil na površini sedaj obdelane zemlje, ne da bi omenili možnosti pridobitve nove plodne zemlje. Tako bo lahko prehraniti štiri milijarde ljudi, ki bodo takrat prebivali na zemlji, in preprečiti lakoto, ki ogroža sedaj celo sedanji dve milijardi zemeljskih prebivalcev. Na zemlji bo sicer takrat večja množica -ljudi, toda atomska energija bo kljub temu omogočila boljšo prehrano! Atomsko energijo odnosno izžarevajoče atome uporabljajo že zdaj pri raziskovanju raka in drugih bolezni. Prav zanesljivo lahko prerokujemo, da se bo v prihodnjih 50 letih- žiyljenjska doba anatno podaljšala in nastop smrti odložil. Vef-čina ljudi bo živela Vsaj 80 let in stardstna oslabljeno^ ne bo nastopila vse do časa kratko pred smrtjo. Vse to pomeni srečnejše rodbine in daljše, bogatejše življenje za naše otroke. y 'Nekateri ugibajo □''tem. da bodo ob koncu stoletja raičete z atomsko silo omogočile ljudem zapustiti zemljo in po vsemirju potovati med planeti. Toda ta članek nima namena razglabljati in ugibati o raznih dvomljivih stvareh, ampak samo o tem, kar se lahko povsem utemeljeno predvideva. Za atomska goriva je dovolj urana v Kanadi in Kongu, kot tudi v Združenih državah. V Indiji in Braziliji je dovolj torija, drugega mogočnega -goriva, zadosti za potrebe energije, ki jo ho rabil svet za več stoletij. Atomska energija na:r obljublja dobo izobilja, izobilja sile in proizvodnje, izobilja hrane in zdravja, izobilja življenja in brezdelja. Atomska energija bo lahko Združenim narodom največ pomagala pri ustvarjanju boljšega sveta: novo tisočletje sreče in zadovoljstva pa lahko prinese še pred koncem sedanjega stoletja. Peter in njegova resnvccc... (Nadaljevanje in konec) Angleško stara flndree Sasson razstavlja v Tržaški galeriji iRazs-tava angleške slikarice Andree Sasson v Tržaški galeriji na drevoredu XX. Septembra spada med najuspelejše tržaške razstav^ zadnjega časa. Andree Sasson razstavlja triintrideset del, in sicer kompozicije in pokrajine, plod -njenega umetniškega ustvarjanja zadnjih treh let. Slike so v glavnem odraz življenjskega okolja umetnice, zaradi’-česar pridobiva razstava na pomenu v tržaških umetniških krogih. Andree Sasson je bila rojena v Egiptu, ki je tudi danes središče njenega umetniškega dela. Poglobila se je v psihično problematiko a-rabskega in afriškega sveta ter temu dojemanju dala vidnega izraza v svojem slikarskem delu. .Razstava preseneti obiskovalca, čeprav gre za poznavalca in tenkočutnega umetniškega ocenjevalca razstavljenih del. Svetloba, barvitost, izraz: to so tri glavne vrline umetnice, ki jih spopolnjuje izreden smisel za kompozicijo. Kot šestnajstletno dekle si je Andree 'Sasson ogledovala kiparsko razstavo francoskega mojstra Bour-della, sodelavca slavnega Rhodina, v pariškem »Salon d’Automne«, ko je začutila v sebi umetniški poklic, moja ljubljena petletka! V »Delu« je kominformistični zaslužkar z velikimi črkami napisal: »V štiriintridesetih letih je postala Sovjetska zveza iz zaostale deizele najbolj kulturna država sveta.« Na vsak način bi ta »najkultumej.ša država sveta« ne bila to, kar trdi tržaški revolucionarni rentnik, č^ bi s svojo kulturnostjo izdatno ne dojila svojih plenjencev, ki si jih je — kakor trdi »Delov« zrcalar --»pridobila z najbolj demokratičnim načelom o samoodločbi' narodov, ki je v vsem demokratičnem svetu splošno priznano«. Samoodločba narodov in ljudi je v državah komunističnega jarma tako znano -načelo, da v resnici ni treba o njem razpravljati. Naši rdeči -gorečneži imajo v zadnjem času samo to vražjo smolo, da stalno mlatijo prav po tistem lastnem zo7 bu, ki je najbolj nagnit. Pa vrnimo se k baklji komunistične k-uliture, ki tako močno greje tudi sovjetske priprežnike. Te dni, točno 28. oktobra, so v Pragi po 'zapovedi rdečega pendreka praznovali iriletnico češke petletke. Sestošolcem neke praške gimnazije -je za to priliko profesor predpisal šolsko nalogo pod naslovom: »Moja 'ljiubljena petletka!« Omeji) se je zgolj na .naslov; vsaka obrazložitev pa se mu je -zdela nepotrebna, saj je o stvari pripovedoval in razlagal ves mesec oktober. (Nekaj dni po pisanju šolske naloge je profesor vrnil dijakom ocenjene izdelke in svečano razglasil, da ie najboljšo nalogo napisal šestnajstletni Vojteh Nadražil. Nalogo je profesor ocenil kot »najboljši in najkulturnejši doprinos -za zmago ;petletke«. Na žalost je nalogo redova] samo z oceno »prav dobro«, ker je šestošolec napravil grobo pravopisno napako, ko je besedo »buržoa-izija« napisal »burovžija« (zvonenje, kravjih zvoncev). Kljub temu bodo inalogo glasno prečitali ne samo v razredu, ampak tudi pred dijaki vsega zavoda. Tako je izdelek našel -pot. tudi -na Zahod. Prevod te .naloge oglasi takole: A. Smisel petletke »28. oktobra preidemo v četrto ■leto naše petletke. Se dve leti bodo morali vsi državljani delati na točni izpolnitvi petletke. 'Naši učite- lji nas vsak dan in vsako uro opozarjajo, da se moramo z načrtom seznaniti do vseh podrobnosti in vzljubiti petletko, kajti tudi mi smo dolžni z delom v brigadah dopri-našati svoj delež. Zato petletko ljubimo. Smisel načrta je dvig industrijske proizvodnje, izboljšanje delovne učinkovitosti in dvig morale. S ■tem se bo tudi življenjska raven dvignila, to se pravi čez dve leti se nam , bo vsem bolje godilo, kot se nam sedaj. Tega se veselimo že danes, kajti trenutno dobimo samo ■ob nedeljah ali tudi samo na vsakih štirinajst dni svinjsko meso s cmoki in kislim zeljem. Kdor nima .bratcev in sestric izpod petnajst let starosti, ne vidi nikoli čokoladnih bombonov. Zato hočemo z vsemi silami sodelovati pri petletki. B. Globlji pomen petletke 'Načrt ima pa še drug pomen. O ■tem časniki ne smejo pisati, v šolski nalogi je pa -to naravnost potrebno. Ko se je UNRRA pričela jeziti, da ji za njene fine paket^ nismo zadosti hvaležni, in ko je naše modro državno vodstvo odklonilo, da bi se za nekaj beraških dolarjev odpovedali veliki ljubezni do našega 'mogočnega zaveznika, se je vsakdo natančno zavedel, zakaj si mi lahko nekaj takega privoščimo, Mi smo že davno imeli lasten načrt, lastno petletko, ki nam dovoljuje postaviti se na lastne noge in z ra* mo ob rami z Rdečo armado in dobrim očkom Stalinom korakati k socializmu in svetovnemu miru. Ko bo v Ameriki izbruhnila velika, neizogibna kriza, bosta zavladala tam brezposelnost in beda, mi pa bomo s pomočjo Rdeče armade, ki nas brani, in s pridnostjo lastnih rok živeli kot v raju. Potem se bo Amerika kesala, zakaj si ni tudi ona izmislila petletke, mi pa se ji -bomo v pest smejali. Potem bodo vsi kapitalisti in burovžija, ki nočejo delati, pričeli jadikovati in tarnati, toda delavski razred bo oboje hitro likvidiral in se zvezal z nami. Ves svet bo tako končno ljudsko demokratičen in očka Stalin se bo v zlatem avtomobilu prevažal po vseh deželah sveta in delovni ljudje bodo ploskali. * (Dalje na 4. tirani) ki se mu je -takoj odzvala. Dve leti se je učila kiparstva pri Bourdellu, kateremu dolguje vso moč in svežost svojega umetniškega izražanja. Bourdelie je pustil mladi in nadebudni umetnici vso svobodo pri i-skanju ■umetniškega izraza in ji je ■bil pri tem iskanju učitelj in vodnik. Slikarstva se je učila pri Andreju Lhote-u, kateremu pa ni uspelo, da bi umetnico, ki je že prišla do lastnega umetniškega izraza pod vodstvom Bourdella, .zaprl v svoje formule razsojajočega kubizma in fauvizma, Sassonova odklanja izsledke slikarskih kritikov, da so pri njej precej vidni znaki kubistične in fauvistične šole. Da so pr^ njej tu in tam le zaznavni sledovi kubizma in fauvizma, ni nič čudnega, saj se je razvijala od vsega začetka pod vplivom Lhotejeve šole, čeprav se ni dala utesniti v njene dogme. •Prva večja razstava, ki se je je udeležila v sloviti pariški galeriji »Le Salon des Tuileries«, je umetnici na široko odprla pot v slikar-, skl svet. Pri tej priliki' jo je najbolj opogumilo priznanje velikega mojstra slikarja W.a-rroquierja. O-stala je do danes velika občudovate-ljica Warroquierjeve umetnosti. K temu občudovanju je še pridružila španskega mojstra El Greca. Umetnico so tržaški kritiki in časnikarji presenetili s trditvijo, da spada njena umetnost v »Novecen-, to«. Ona se s tem ne strinja, saj je njena umetnost docela sodobna, modernistična, tesno spojena z življenjem, v katerem se kreta. Pri svojem umetniškem ustvarjanju išče Andree Sassonova spoko;-nost, ki ji jo nudi preučevanje na-fave; v človeški osebnosti pa občuti notranjo problematiko, ki je del splošne človeške problematike. Pri proučevanju narave in pri portretiranju izraža globino svojega občutja v razmerju s predmetom, ki ga upodablja. Skratka: Sassonova je moderna, ni pa abstraktna!, Od, kubizma in fauvizma je po njenem mnenju ostalo le nekoliko geometrije pri kompozicijah, ki jih odlikuje ravnotežje med črtami in masami. Obvladanje bele barve je edinstveno! Vsem delom skuša umetnica vliti čimveč kontrastov in svetlobnih ter-barvnih izstopov, portrete pa silovito oživlja njena uspešna izvedba ozadij. Globina izraza je svojska za vse razstavljene umetnine. Trpljenje in trpkost, ki prevevata arabsko notranje doživljanje, podaja umetnica dovršeno. Študija Arabke (št. 12) je najboljši izraz preučevanja arabske psihe in spada po mnenju kritikov in same umetnice med naj, boljša razstavljena dela. Časovno zadnje delo umetnice je študija čelista, ki ga .barvna tonska igra — od visokih leg zelenega in rumenega pa do nizkih vijoličastih in rdečih tonov — objema v umetniškem transu. Pokrajinske študije Nila se kopljejo v rumeni barvi, prepleteni s tipičnimi .rdečimi zemeljskimi toni. iPosebe je treba še omeniti deko7 rativno študijo z Arabko, Arabki -nosilki vode, portret slikarja R. A-ghiona, študija Berač in Špirit, portret črnca in vrsto beneških motivov. Prevzema gledalca ozadj^ pri portretu črnca: .zelena in modra ■barva, ki jo posebni ton zelene barve samo poživlja brez odbijajoči!-) .učinkov. Umetnica je s svojo .tržaško razstavo izredno zadovoljna. Priznanj ji ni manjkalo! V Trstu je pustila veliko število slik, .tako da se bo morala lotiti temeljitega dela v sledečih mescih, da bo primerno uredila svojo pomladansko razstavo v Londonu. j, j. Ko sem prebiral vrstice g. prof. Otona Mohra v »Katoliškem glasu«, se skoro nisem mogel iznebiti misli, da se je končno oglasil sam Peter Klepec; seveda ne tisti, o katerem piše Fr. Bevk v »Novem iodu«: »Živel je Peter Klepec, od sile močan človek...« itd. Tisti Peter Klepec svojega poštenega imena nikoli ni zatajil. Pač pa mi je prihajal na misel taborski Peter Klepec, ki je za slovenski rod na tej zemlji — kakor ste gotovo čitali — ostal samo še osamljena potvorba svojega soimenjaka. Mnoge podobnosti, gospod profesor, v prebogati izbiri krepkih in sočnih slovenskih izrazov so me zapeljevale na to začetno misel. Vaši ne preveč vestni zaključki (da ne rečem podtikanja) na račun mojega pisanja »o izdajalcu in vojnem zločincu«, o Zivko-viču. in Marušiču, o 1. 1944 (Globočnik, Rupnik) itd., bi delali čast vsakemu ljudsko - demokratičnemu javnemu tožilcu in so obenem tako značilni prav za taborskega Petr?, Klepca. Spomnil sem se pri tem nehote tudi dogodka iz svojih preteklih dijaških let. Naš profesor N. se je nekoč v razredu strahovito razhudil in je .nekemu dijaku čisto pc, krivici zabrusil v obraz: »Ti ne- sramni stremuh, ki živiš na račun svojih tovarišev, ti ogabni spletkar!« Ves razred se je zgrozil nad to nezaslišano krivico, saj je bil fant eden. izmed naših najljubšil-, sošolcev, čeprav ga je prof. N. i-mel »na piki« in ni nihče vedc>l pravzaprav zakaj. Pogumno mu je odgovoril: »To ni res, nisem stremuh, še manj pa spletkar!« Odgovor je profesor poravnal s krepko zaušnico, ker mu je pač zmanjkalo boljših dokazov. Te krivične zaušnice verjetno od vseh mojih takratnih sošolcev nihče ni pozabil. .Ali se Vam ne zdi, daje toži tel j v ■tej polemiki podobno postopal z ob/ tožencem? (Ko sem končno dosegel Vaš zadnji odstavek, gospod profesor, senj spoznal, da je taborski Peter Klepec ostal tudi še v naprej v previdni anonimnosti. Z mešanimi občutki razočaranja in presenečenja obenem sem popravljal svojo začetno misel tudi zato, ker so bili moji prijatelji prepričani, da je ta spaček Petra Klepca skoro osamljen pojav med nekomunističnimi Slovenci na našem ozemlju in da ne bo našel zagovornikov. In tu, gospod profesor, prihajava do pravega jedra zadeve. Mislim, da ste vendar pogrešili, ko ste besedo o »Taboru« odložili za kasneje, kajti, kljub revolucijam, vlada na Zahodu še vedno načelo, da najprej .ugotavljamo izvirni greh, nato šele lahko zasledujemo njegove posledice. Na teh načelih je zgrajena vsa naša krščanska morala, ki jo dosledno spoštujejo vsi njeni dejanski in ne samo namišljeni pripadniki, pa naj jih samozvani moralisti delijo po kakršnih koli predalih. Gospoda Anton Ivanov in Rajko Vodeb sta predvsem tako postopala. Ce bi jima tudi ostali prizadeti, o katerih tudi naš preprosti človek sklepa, da so v »Taboru« našli svoje, od tržaških Slovencev strogo ločeno glasilo, sledili, bi jaz gotovo ne imel nobenega povoda tej ločitvi in njihovim pobudnikom dajati kakršno koli obeležje. S tem glasilom, gospod profesor, si je tista ločina, ki se ji je -svoječasno posrečila razkrojitev nekomunističnih slovenskih vrst s »politično di ferenciacijo« in ki naj bi- bila • -kakor se izraža taborski Peter Klepec — -»zdrav po’av«, sama priti snila svoj pečat. To verjetno zato, ker stremijo v zadnjem času domačini vseh nekomunističnih prepri čanj k zopetni enotnosti. Spričo tega spoznanja so se mnogi naši .bratje vključili z dušo in berač delo angleške slikarice Andree Sasson Elesom v %a.še življenjske | in tegobe. Poznam lepo šte* vencev, ki so prišli med «nas-‘njeo (tudi moja srčna želja in ki ste jo :izRajjj,i y že imenovanem zadnjem odstavku-iJind-govora«. Ti Slovenci, jso.^ nami .i-strh misli in iste dobre vol-jei oni,;; gospod profesor, niso smislu Vaše razlage. V katero-vtisto spadate Vi, gospod profejprt-.Vani bo povedal »Tabor«, ko ■ ga boste pazljivo in vestno prečitali i« nam kasneje, kakor zagotavljale,, it vidi o tem kaj povedali. ,; wj ^ Vi ste, gospod profesor, iagfiSbilf besedo »bagunec-gost«, ki je bridka in .trda za Vas in za milijeiie:-nesrečnežev po vsem svetu in 'ste se z naravnost v,zgledno vnemo potrudili, da bi ji dali čim sodotonfejšo razlago. V resnici dragocen'leksikalni doprinos! Vendar se. mi zdi nekoliko pristranski ta postopek. ■Ce ste že ta pojem osv.etffili z. naj-mračnejše strani, bi se morali >v interesu resnice dokopati tudi .do materialnih vzrokov njegovega današnjega pomena, tistega namreč, ki mu ga Vi prisojate. Na žalost pa niste tako postopali. Prav nič Vas, niso zabolele, kljub močno nakazani občutljivosti in poudarjeni resnicoljubnosti, -gorostasne laži,,s .podla spletkarjenja in anonimna klevetanja slovenskega demokratičnega gir banja, ki je v družbi z ostalimi demokratičnimi skupinami pa tem o-zemlju dosledni branik slovanstva in .STO-ja. Nasprotno, zakonito brambo ljudi in gibanja, - samega, smatrate Vi, gospod profesor hu^r., nitarnih ved, za bahavost in laž-, njivo nadvrednotenje. Pri, najfcpljši volji in trezni presoj j, s popolno odsotnostjo vsakršnih koleričnih motenj, ne vidim (letnici 1945 in 1951 v Vaših misli nista prav skronapi), kje leži »zmota« in kje »bahavost«: na Vaši ali na moji strani. Pisma, ki sem jih prejel pred in po objavi Vašega »odgovora« in ki so Vain na željo na razpolago, pričajo,- da* si je velik del Slovencev po čita-nju »Tabora«, »Demokracije« in »Katoliškega glasa«’(V; tem listu so padla -kar tri nasprhlujrtča si vrednotenja in še dva preklica teh vrednotenj povrhu) o tej^atfevi pofctil-noma na jasnem. Samo avtoritarni duhovi so prepričani, da me-tirino dokaze po -teži zmerjaške besede; humanisti in hvala Bogu'! ž! rijifni tudi še mnogi drugi ljudje nifsotega mnenja, kljub današnjemu preobratu v prepričevalni tehniki,-ki' smo jo na, 'žalost Slovenci poznali že davno pred drugo,in celo pred prvo svetovno vojno, kot strankarsko značilnost osrednjih ,Slovencev. Dostop tej značilnosti v Trst so odklanjali naši predniki in z isto odločnostjo jo pobijamo tudi mi, njihovi potomci! V Trstu, gospod profesor, se nismo in se ne bomb Igrali ne klerikalce in na liberalce, ker je bilo našim starim in je tudi nam tako igračkanje ne samo zoprno, pač pa življenjsko škodljivo. Borimo se z vsemi silami proti komunizmu tudi zato, ker poznamo na tej zemlji cino samo načelnost: slovenstvo! Kdor se tej načelnosti v Trstu ne more prilaigoditi, pač pa hoče biti najprej komunist, klerikalec ali liberalec, 'to je strankar, je in ostane begunec! Na žalost ni frateianca monopol komunizma, pač pa je zajela po izkušnjah volilne borbe pred dvema letoma tudi redke nekomunistične razumnike. Ne bi smeli, gospod profesor, tako lahkomiselno pozabiti osnovne resnice na tej zemlji: Ce ne pi. bilo »lažnjivih in trenutnim koristim prikrojenih lokalpatriotskih fraz«, bi bili vsakršni usmerjevalci slovenskega šolstva danes v TrStu povsem odveč, ker bi slovenstvo izginilo, kakor se je to zgodilo ob premnogih delih naše severne slovenske jezikovne meje. Ali ste se k.daj, gospod profesor, kot obrobni slovenski rojak zamislili' ' kaj bi bilo z lepo štajersko deželo po petindvajsetih letih hitlerizma? Jaz o-sebno se lahko samo zgrozim ob tej misli! Taborski Peter Klepec se pa ni, ko je zapisal: »da je 1. 1943 Nemčija ponudila preko Hrvatov popolnoma samostojno državo v tako širokem okviru, kakor bi ga bili sicer težko kdaj deležni...« Kako neizrekljiva škoda, da so nacisti propadli! Skoda posebno za GaUleiterja, ki bi se verjetno imenoval Peter Klepetz von Ahornspitz, saj je v dikciji dokazal, da mu je bil pok. Adolf vzoren učitelj. Tudi jaz sem, gospod profesor, i prvič i danes drugič odgovarjal- ^ »težkim srcem« ali brez »mrke misli«. Želel pa .bi, da bi se gost, ne-domačin in trenutni usmerjevalec slovenskega šolstva in vsemogočni gostitelj nekje snidla na prijateljski razgovor. Danes še ne v Džev-dželiji, pač pa v »Dvorcu Ivanka« pri Sv. Ivanu, ki je bil vedno odprt vsakomur, če je prihajal z dobrim namenom. dr, R. J. MARC VESTI s TRŽAŠKEGA Napad na hoprstiego župnika v tržaškem mestnem svetu Občinski svetnik Bologna (DC) je predložil resolucijo, ki naj ibi jo .:;gltsoval otbč. svet in obsodil pri-mav-ljen napad na mons. Brunija, koprskeiga župnika. Zupan Bartoli je predložil v imenu občinskega odbora drugo resolucijo. Ta resoluci-;a p!otestiira v splošnem proti na-silstvom in strahovanju, čijih torišče je cona B, in ki so dosegle svoj vrhunec v napadu na mons. Brunija, dviga glas proti trajnemu terorističnemu stanju v coni B in poziva Združene narode, naj v coni B vzpostavijo zakonitost in vse sv.i-'boičine, ki jih garantira Atlantska listina. K ■besedi se je med prvimi oglasil obč. svet. dr. Agneletto. Izjavil je, da je vedno najstrože obsojal vsako nasilje in vsak teror, da ga obsoja in da ga bo obsojal. Prav teko najstrože obsoja podel napad aa rppns. Brunija, ker je taka metoda ' politične in idejne borbe nevredna- človeka in tudi političnih organizacij v dobi, v kateri živimo. Toda za predloženo resolucijo — je nadaljeval dr. Agneletto — ne more glasovati, ker se z njo, dokler se ne izve, kdo so napadalci, kdo jih ’e 'nahujskal in če so sploh v kaki zvezi s predstavnik; jugoslovanske uprave cone B ali ne, prenaša zadeva napada pred Združene narode in dela odgovorno za ta dogodek upravo cone B. ko ni vendar tržaški mestni svet še nikoli smatral prebivalcev na Opčinah, ki so podpisali protest, pa imajo tik svojih hiš svinjake. Omenil je tudi, da bo privatnik gradil svinjake na svojem zemljišču tako daleč od hiš, da mu ni bilo mogoče zabraniti zidanja. Dr. Agneletto je izjavil, da z odgovorom ni zadovoljen. Naglasil je, da se je za. klavnico uporabil najlepši prostor, kar jih Opčine i-majo, ko je bilo na razpolago dosti sveta, ki ga je manj škoda. Majhni, svinjaki openskih kmetovalcev, ki obstojajo od pamtiveka, ne morejo biti merilo za podeljevanje koncesij za nove velike svinjake ob državni cesti, česar občina ne bi bila smela dovoliti. SLOV. DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU opozarja našo javnost na DRUGI SLOVANSKI PLES za potrebno, da bi protestiral proti napadom, ki so bili izvršeni na slovansko duhovništvo. Slično izjavo je podal tudi dr. Giampiccoli za in-dipendentiste. Za resolucijo so nato glasovale vse, italijanske iredentistične stranke in kominformisti. Med sporočili in odgovori občinskih odbornikov naj omenimo odgovor podžupana Visintina na interpelacijo svčtnika dr. Agneletta glede ulice Ronchetto (Skedenj) m glede klavnice in svinjakov na Opčinah. Dela na cesti Soncini bodo trajala do februarja, zato bo promet v ulici Ronchetto ostal omejen do februarja. Glede klavnice in svinjakov je odbornik Visintin odgovoril, da se gradi klavnica na določenem mestu blizu strelišča, ker je v bližini užitninski urad. Glede svinjakov pa je dejal, da je dosti Nalivi v Trstu Pol stoletja je od tega, ko so bili v Trstu taki nalivi, ki se dajo primerjati z nalivi zadnjih dni. Vremenski pojav na Tržaškem i,n Goriškem je v vzročni zvezi z neurji, ki so v zadnjih dneh razsajali v južni Italiji in na vsem alpskem področju. V Italiji je neurje povzročilo c-gromno škodo s številnimi človeškimi žrtvami. Plazovi in poplave so ponekod naravnost razdejali najtrdnejše -nasipe, odnesli železniške, tire in zrušili celo cementne stavbne naprave. , Na Tržaškem je nastala škoda 'e v bližini (nabrežja, kjer je morje, ki, je močno naraslo, preplavilo obalo in zalilo ceste v bližini morske oba-; le. Poškodovane so bile telefonske naprave in naplavljene trgovine ter skladišča. Seja občinskega speta p Nabrežini Pretekli ponedeljek dne 12. t. m. je občinski svet v Nabrežini nadaljeval 5 svojim zasedanjem. Takcj po prečitanju zapisnika je odbornik Terčon podal svoj pomislek k zadnjemu sklepu občinskey-a sveta glede prepustitve ljudskih hiš tržaškemu zavodu za ljudske hiše. Navedel je namreč podatke, ki jih je prejel iz verodostojnega vira tržaške občinske uprave, po katerih je bil dosežen sporazum med občino in dotienim zavodom, 3 katerim je tržaška občina prepustila vse ljudske hiše dotičnemu zavodu v. upravo le za dobo desetih let, nakar ip vse te hiše vrnejo.v popolno !ast in upravo tržaški občini. Predlagal je, .naj bi se občinska uprava temeljito zanimala, kako je s to zadevo, in naj bi iudi nabrcžiaska občinska uprava skušala doseči enake pogoje. Po kratki razpravi o tem vprašanju, v katero je poseglo več svetovalcev, se je sprejelo predlog odbornika Terčona, da se odbor zanima za stvar in da se dosedanjih sklepov občinskega sveta v tej za-| devi ne spreminja. Prešlo se ie .nato na nadaljevanje razprave o novih najemninskih pogodbah občinskih kamnolomov. Odbornik Gratton je prečita! osnutek nove pogodbe, o kateiri je občinski svet začel takoj razpravljati. Konkretno se je začelo razpravljati o predlogu .nove pogodbe s podjetjem »Cava Romana«. Prva pogodba s tem podjetjem je bila sklenjena o-koli 'leta 1890, nato podaljšana 1. 1904 in 1. 1922. Prejšnja pogodba jq bila še precej ugodna za najemnika, osnutek sedanje pogodbe pa jo za naiemnika bolj trd, a mnogo .u- PRISPEVEK ZA NAKUP plemenske floveje živine 1 Področno kmetijsko nadzorništvo obvešča zainteresirane živinorejce, da bo v prvi polovici decembra ponovno uvozilo plemensko živino si-vo-rjave pasme. Goveja živina, za katero bo nudilo Kmetijsko nadzorništvo prispevek okoli 30 odst., se bo kupovala v dobrih rejskih krajih (ob švicarski meji). Nakup bo izvršila posebna komisija. Kupec se mora obvezati, da bo Moja ljubljena petletka! (Nadaljevanje s 3. strani) C. Žrtirč morajo biti ■Ja »sega povedanega je že razvid-ino, d»..zahteva petletka veliko osebnih žrtev. Ali naj jo zato ne ljubimo?. Ml ljubimo tudi svoje starše, čeprav nas ** posebno očetje — po-fcostoJtiat pošteno našeškajo. Kakor pa je palica sestavni del vzgoje, tako s«. Midi žrtve, ki jih sedaj moramo ' doprtnašati, sestavni del pet-jetkei Na Zahodu prejemajo otroci čoikoted©, -pomaranče, smokve, dateljne, sir, šunko, med in podobne dobrote, celo stolčeno smetano... a-•li vse to jim dajejo samo kot podkupnino .kapitalisti in burovžija, zato da si lahko mirno polnijo svoje žepe i dolarji. Tako poniževanje moramo mi, ljudski demokrati, s, ponosnim