142. številka. i,: : ■ i . Ljubljana, v soboto 23. junija. SLOVENSKI XXVII. leto, 1894. •»Ini ftshaja vsak dan avečer, icimSi nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejeman za a vstr o-ogerske dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden maser 1 gld, 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje nadom raćnna bo po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ilustracija koalicijske politike. Nekaj mesecev je tegu, kar je finančni svetnik pri Ljubljanskem fioančnem ravnateljstvu, gospod Martin Golf, stopil v zasluženi pokoj in se je njegovo mesto razpiralo. Na imenovanje novega finančnega sve-tuika čakali smo z neko posebno radovednostjo, za katero smo imeli obiio tehtnih razlogov, mej njimi tudi ta, da je to prva važnejša služba, katero ima oddati novi fiuančni minister pl. Plener, o čegar skrupulozni nepristranosti in pravičnosti smo zadnje mesece čitali toliko slavospevov. Rečeno mesto finančnega s\ etnika je po koalicijskih načelih prav za prnv slovenska posest, katero bi morala koalicijska vlada spoštovati, ako se neče izneveriti prostovoljno dani obljubi. Umirovljeni s\etnik Golf je po rodu Slovenec in zmožen je tudi slovenskega jezika. Moral bi torej po koalicijskem principu priti na njegovo mesto zopet rojen Slovenec. To pa m ni zgodilo. Finančnim svetnikom je imenovan gospod Viljem Jeany, finančni tajnik v Inomostu, prideljen ii.iauc.uemu mi-nisterstvu. Ker tega gospoda v Ljubljani nihče se pozna, pregledali smo „Verordnung<«blaU flir das k. k. Fi-nanzministeriumu in pa „IIof- & Staatshandbuch*, in našli tam sledeče podatke. GoBpod Viljem Jenny je še ualad mož, komaj 38 let Btar. Državi služi šele od 1. H85. Tisto leto postal j« koncoptnim praktikantom pri dolenjeavstrijskem finančnem ravnateljstvu, še isto leto provizornim davčnim nadzornikom za Koroško, I. 1891. pa finančnim tajnikom v Inomostu. Prideljen jo bil ves čas finančnemu ministerstvu. Ta gospod je torej imenovao. Za isto mesto se je potegovalo več domačih, oziroma v Ljubljani službujočih kompetentov, katerih kvalifikacija je gotovo v vsakem oziiu dobra, morda še celo izvrstna. Vrh tegd so pa še zmožni slovenskega jezika, dočim gospod Junny ne zna ni slovenskega niti kakega drugega slovanskega jezika. To Brno zvedeli iz prav zanesljivega vira, in ne dvomimo, da je tako. Tudi vemo, da sta bila dva izmej tukajšnjih kompetentov I. 1885 , torej tedaj, ko je bil Jenny še konceptni praktikant, že dt liuitivna fioančna davčua nadzornika, jeden fiuančni komisar, Četrti celo v i A i i finančni komisar. A 1. 1889., ko je bil sedanji finančni svetnik še davkarski nadzornik, bila sta dva omenjenih kompetentov že finančna tajnika. Za to mesto je bilo tedaj dosti zmožnih kom-petentov-domačinov. In koalicijski finančni minister, če je vzlic temu imenoval druzega prosilca, moral je pri tem imeti tehtne razloge, kojih sicer ne poznamo, pa ne dvomimo, da bodo naši državni in deželni poslanci vse primerno ukrenili, da se ti tehtni razlogi (slovenskemu svetu odkrijejo. Ker drugače si bodemo morali misliti, da je prišlo v veljavo načelo, da Slovenec ne sme postati drugega, kakor k večjemu eksekutor ali kancelist. Naše porote. (Iz Gorice.) Čitateljem našim je znano, kakošna porotna sodišča imamo na Primorskem. Dasi je velika večina prebivalstva slovenska, vendar bo porotniki z malimi izjemami Lahi; na častnih klopeh ljudskih sodnikov sede" vedno le Lahi, da sodijo v največ slučajih — Slovence, čudno je gledati in poslušati, kako Bodniki in zlasti porotniki izvedo zatoženčevo obrambo in izpovedij prič po kakem tolmaču, ki svoje sposobnosti za tak posel nikdar ni dokazal. Kako bo včasih tolmeči in prevaja z jednega jezika v drugi, si labku mislimo. Toliko je pa gotovo, da dobro tolmačenje je velikokrat nemogoče in znani so slu-čaji, ko je tolmač priče povsem krivo umel in tolmačil. Ali, dokler bo vrče obravnave o navadn'h zločinih, naj še bo! Pomislimo si pa slučaje, da pride slovenski ali hrvatski urednik pred take porotnike. Najprej ne uraejo jezika , v katerem je spisan članek in „corpus delicti" se jim podaja v slabi fotografiji. Dalje treba vedeti, kako znajo laški časopisi hujskati javno mnenje proti — slovenskim urednikom. A'.o pridejo torej slovenski uredniki pred laške porotnike, ki ne umejo našega jezika, mislimo si njih v resnici pomilovanja vredno stališče! Ali to vprašanjo se je začelo reševati in to pri prvi priliki, ki se je na Goriškem ponudila. — To priliko je znal goBp. A. Gabršček, urednik „Soče* v Gorici, dobro porabiti. Ko je lani zgubil pravdo z znanim germanskim profesorjem Babschem, ker mu priče niso bile pripuščene (a profesor je bil potem prestavljen!), pritožil bo je bil, da porotniki niso umeli slovenskega jezika. Kakor smo poročali o priliki razprave pri kasacijskem sodišču na Dunaju, je to bilo izreklo, da zatožencu je bilo prosto izključiti vse tiste porotnike, ki ne umejo slovenskega jezika. Ta slučaj so potem dobro izkoristili naši po* slami na Dunaju, katerim je minister Schonborn potem odgovarjal v seji 22. maja t. 1., da je zares obžalovati, ako porotniki ne umejo jezika zatožen-čevega iu da to krivico treba odpraviti. Danes bi se imela v Gorici vršiti tiskovna obravnava proti g. A. GabrSČekuin uredniku „ lt n-novamenta" g. Iv. KuSarju. Toži ju znani zagrizeni lahun T r a v a □ , ki se zdaj (jedini v rodbini) Travani piše, da je bolj „toskansko", ker sta priobčila dve govorici o znanem solkanskem „napadu". Nihče na VBem svetu bi se ne drznil tožiti zaradi takega dajanja, a Travan tož , ker zaupa na — laške porotnike, ki ne umejo toženih člankov ne zatoženčevega zagovora. Ali ta slučaj zopet pripomore, da se vprašanje o naših porotah načelno reši. G. A Gabršček se je skliceval na razsodbo kasacijskega sodišča, na ministrove besede, na duh zakouskih določb v tem oziru itd. — ter izjavil, da pred ljudskimi sodniki, ki ne umejo ne tjžeuih člaukov ne njegovih zagovorov — se ne zagovarja, zahtevajoč, naj se postavi pir 1 tako poroto, ki ga bo umela. Borba za porotnike in za jezik je ttajala nad dve uri Vsi ugovori obtoženca g. GabršČeka so bili zavrženi. GabršČik je proti vsem sklepom sodišča oglaBil pritožbo ničnosti, izjavil, da se pred poroto, katero zmatra za nepostavno, neče zagovarjati in preklical zagovorniku dano pooblastilo ter zapustil dvorano. Sodišče je imenovalo dr. Staniča uradnim zagovornikom in začelo obravnavo, ki se vrši brez obtožencev. LISTEK. F e n i č k a. Povest. RuBki spisal G. P. DanilevBkij. Poslovenil J. J. Kogoj. I. (Dalje.) Bd je večer. Sladkosnedi predvoditelj vrnil se je od gubernatorja, kateri je bil ta dan godov. Žena ga je sprejela že na mostovži z obiranjem: — Kaj ti je prišlo na misel, Pavel Romano vič? Kuke berače si si pa izmislil vztti na hrano? — Kako? kaj? — vprašal je mož uljudno, kajti rea je bil že davno pozabil, da se je bil ustavil na priBtavi za časa nevihte, in kaj je tum obljubil. — No, proBim, tam v Bobi za posle čaka te že od jutra neko strašilo z rudečlm nosom in prav čudno zija. Pripeljal je neko deklino. Poklicali so nepričakovanega goata. Dostojun-Btvenik domislil se je še VBega mej tem čaBom, ko je ril z zobotrebcem po zobeh, in tesno mu je po-Btalo pri srci, ko je poslušal soprogo, katera ga je silila, da naj takoj zapodi te nadležnike ud hiše. — Dobro, moj ljubček, dobro! Le vrni se, le odpelji se; tvoja stvar je rešena. Hodi z B goni, za usodo tvoje hčerke že poskrbim! — rekel je predvoditelj in vzel iz tresočih rok prosilca dekličin rojstni in krstni list — Vaša prevzvišenost, ne zapustite je! Ivan GrigorjeviČ se ni dalje razgovarjal, ker v misli na ločitev s hčerjo ga je potegnil, kakor navadno, par kozarcev v sosednji krčmi, in povrnil so je drugo jutro s predvoditeljevega doma nazaj na pristavo, s težavo priganjajo svoja volička. Deklico so privedli k gospej. V pisanem krilu, v materinem obledelem robcu na glavi in z umazanimi nogami gospej beveda ni ugajala. — Kako ti jo ime? — Himočka . . . — Kaj je to? — vprašala je gospa skozi uob, popravljajo obleko umazanke, in obrnila se k svoji ljubljenki Marti Kondratjevni, debeli, vdovi hišnji brez otrok. — To ime pomeni pri Malorusih Afimija, Fe-nička. AH, gospa, kako siromašni so sedaj pri nas kmetje! Kar sram me je gledati! Gospa je gledala še bolj Btrogo dekličino obličje. — Ali znaš pisati in čitati? — Znam . . . — Zakaj pa imaš umazane roke, a? Deklica je pogledala z napetim začudenjem svoje prBte, potem pa bled« ustnice predvoditeljice, ki so se začele tresti. — Zakaj pa ne odgovoriš? a? Govori vender — Ab, gospa, le poglejte, saj to je že taka navada, — rekla je bišnja, — saj še njene oči gledajo, kakor oči kake mačke. Kuj pa tako gledaš na gospo? Uh, zverinče! . . . Hišnja ni še končala, ko je nervozna gospa globoko vzdihnila, zatisnila oči, zahtevala kapljic in vzdihuje vrgla se v naslanjač. Zvečer poslali bo deklico v kuhinjo. — Kar ne razumem te, Pavel Rumanovičl — rekla je predvoditeljica možu: — kako moreš biti tako malodušen, neznačujen, tako nestalen, da te vsaka sapica premakne? Izmislili bo si prej, da bodo izpuščali miijue mehurčke, začel si jih izpuščati tudi ti; potem so začeli pripravljati v stolnih mestih pu.olme vsakovrstnim popotnim umetnikom in znamenitim ljudem, prav tako tudi ti. A sedaj so jo krenili vsi na pot dobrotljivoati, ti pa za njimi! Kje jo pač tvoj značaj? To je kar smešno in hkratu žalostno! Mož jo je začel tolažiti: Radovedni smo konečne razsodbe v tem po-gledu. Prav veseli smemo biti, da je došlo do tega slučaja, kateri je g. G. znal dobro izkoristiti. Mi upamo, da konačna zmaga mora biti na njegovi strani, ali vsaj veliko pripomore k načelni rešitvi naših porotnih sodišč na Primorskem. Ako tudi bi bil gosp. A. G. zopet žrtev takih odnošajev, vendar bodimo veseli, da je do tega priSlo, saj mi Slovenci si ne priborimo ničesar brez — žrtev. Radovedni smo zdaj, kako se bo v torek obnašal dr. Jos. Tonkli, in posebno radovedni, bode li dr. T. izključeval slovenske porotnike. Vse mogoče 1 Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. junija. Izlet poslancev v G-alisko. Na izrecno povabilo poljskih poslancev, priredili bo razni poslanci in člani gospodske zbornice, seveda sami goreči koaliranci, vkupen izlet v Lvov na ondotno gališko deželno razstavo. Na potu so se najprej mudili v Krakovu, ogledali so si Wieliczko in sloveči grad Lancut grofa Potockega, včeraj pa prišli v Lvov. Ker bo pri nobeni priliki ni omenila politika, nimamo vzroka, popisovati izleta obširneje. Zavest pa imamo, da bodo morali izletniki poljsko ljubeznivost drago plačati s — koncesijami Gališki. Poljaki in Malorusi. MaloruBki list javlja, da namerava vlada za nekaj Časa zapreti grško-katoliško semenišče v Lvovu. Gojenci lega semenišča, sami Malorusi, bo bili s hiše strgali poljskonarodno zastavo, katero je bil dal rektor razobesiti na dan otvoritve gališke deželne razstave. Rektor je proti storilcem začel preiskavo, ker pa so vsi semeniŠČniki vzeli krivdo soli darno na-se, jih hoče vlada kaznovati s tem, da zapre semenišče. Obstoječega nasprutstva mej Poljaki in Malorusi to ne bo ublažilo. Civilni zakon v ogerski magnatskl zbornici. Magnatska zbornica je včeraj začela specijalno razpravo o civilnem zakonu. Debata ni bila tako živahna, kakor se jo pričakovala, niti posebno zanimiva. Pri točki, določujoči, da se ne more ženiti, kdor je storil redovniške obljube, je kardinal Vas-zary zahteval, naj se pristavi, da taki ne morejo vstopiti v zakon, tudi če prestopijo drugi veri. Szilagy se ie tej zahtevi uprl in zbornica jo je odklonila. Takisto se je zgodilo tudi z vsemi drugimi konservativnimi predlogi merečimi na to, da bi se princip o civilnem zakonu predrl. Tako je kardinal Vaszary predlagal, naj bi ženin in nevesta pred civilnim uradnikom imela le izjaviti da se hočeta le p« ročiti, poroka bi pa bila se le tedaj veljavna, ko se je sklenila v cerkvi. Grof Aladar Andrassy pa je predlagal nov paragraf, h katerim se določa, da se s tem zakonom ne tangira dolžnost poročencev, skleniti zakon tudi po cerkvenem običaji. Ta predlog je obveljal, ko je bil grof Keglevich umaknil svoj predlog, naj bi civilni uradnik opozarjal poro-čence, naj se dajo cerkveno poročiti. Zbornica je potem vso predlogo odobrila v drugem in v tretjem branju. Farlamentarno je stvar zdaj rešena in v normalnih razmerah bi se moglo misliti, da stopi v kratkem v veljavo, To pa se ne zgodi. Vlada bo vse cerkveno-politične predloge hkrati predložila kroni v odobrenje, torej je še čakati, kako bode z drugimi predlogami. Zakonski načrt o recepciji Židov je še velika nevarnost in kdo ve, ali jej vlada uteče tako srečno, kakor misli. Konservativni krogi so — Prosim, ljuba duš ca, kaj te pa skrbi? Tvoje skrbi tu pač ni potreba ! Samo razumi me, pa bode konec besed 1 Gorje1 tiči v tem, kakor sem ti rekel že tisočkrat, da ti nikdar nisi razumela in nočeš razumeti ni mojih načrtov ni mojih prizadevanj in idej. (Žena je obrnila oči proti nebu in vzdihuje močnejše pritisnila k uobu stekleničico s hlipom). Sedaj bo taki časi! Treba se je odi kovati v krogu dobrodelnih društev. Treba jih presenetiti, javno izkazovati se. Coup d'etat, ma chere, v vsem f Na mojem mestu zahtevajo, pričakujejo od mene dobrot-Ijivosti . . . — Prava dobrotljivost, ako se redi berače 1 Boljše bi bilo, da bi mislili na vrnitev svojih dolgov, da bi manj kartali z dvorjani 1 — No, slišiš, še to deklico lehko vzamemo na roke; to je še dete prirode. — Smešno in neumno, Bmešno in ničesar druzega! Čemu je to podobno! Tvoj obstanek visi na lasi, Bin Bluzi v straži, hči je skoro oddana nevesta, ti pa se klatiš po BiromaSaih brlogih in si nabiraš člane za sirotišnico. DudaloBti, in druzega nič. V tem trenotku so se tiho odprla vrata; z mačjim nasmehom vstopila je Marta Kondratjevna in obstala na pragu, jedva dotikajo so preproge. — Kaj bi rad*, Martica? — Onu deklica, goBpa, katero je ukazala njih jako klaverni. Zadnje njih upanje je, da cesar cerkvenopolitičnih predlog ne odobri, in oklepajo se tega upanja kakor potapljajoč se človek rešilne bilke, če tudi je sila neverjetno, da bi se obistinilo. Vitanje države. Papežev a enciklika. Včeraj smo na tem mestu podali vodilne misli nove papeževe enciklike, ki pa Se ni sagledala belega dne. Kak u tis je naredila na pravoslavne kristijane, nam Is ni znano. Nemški protestantje so jo kaj neprijasno vzprejeli in nemški Usti jo strupeno grajajo, češ, da no pnpeževe trditve žaljenje za protestante. Zanimivo je tudi vedeti, kako je prišla enciklika v javnost, Se predao je bila razglašena. Rimski list »Moniteur* graja s pikrimi besedami, da se nahajajo v bližini papeža ljudje, ki bo tako dobička pohlepni, da se ne ustrašijo nepoštenega čina. List pravi, da se je enciklika na tajnem prepisala in listom prodala. Srbski liberalci v opoziciji. Centralni odbor liberalne stranke je formelno sklenil, da začne stranka odločno opozicijo zoper Nikolajevićovo ministerstvo. Oficijelno glasilo liberalne stranke „Srpska Zastava* utemeljuje ta sklep s posebnim člankom, v katerem pravi mej drugim: Ministerstvo Nikolajevićovo je zadnje dni zašlo v naprednjaško strugo. To nas sili, da zapustimo dosedanjo svojo reservo. Vse dosedanje delovanje šefa ministerstva kakor tudi njegova izjava, da je bratstvo z inozemskimi Srbi gola fraza, vse to dokazuje, da se tako glede mnenja kakor glede notranje politike povBem identifikuje z naprednjaki. Zategadelj je postala naša pasivna nevtralnost nemogoča. Nečemo, da bi se obnovil naprednjaški rćgime, ker smo odločni nasprotniki napredujakov. Ministerstvo Nikolajevićovo hoče naprednjake spraviti do zopetne veljave, naj torej računa z nami kot z opozicijo*. Jacobaohnovi papirji. Ime Jacobsohn je našim bralcem gotovo še v spominu. Jacobsohn je bil nekoč dragoman pri ruskem poslaništvu v Bukureštu. Naredil je neke lopovščine, pobegnil na Bolgarsko in vstopil v službo Stambu-lova. Kot uradnik ruskega poslaništva ukradel je bil razne, B ilgarske tičoče se papirje, nekaj drugih je falBificiral, vse to pa je Stambulov porabil zoper Rusijo. S temi papirji je dokazoval, da intrigira Ruska zoper Bolgarsko in ker Rusija nt mogla dokazati, da so papirji falsificirani, si je Stambulov utrdil stališče. Cim je Stambulov odstopil, skušal je njegov sokrivec in oproda Jacobsohn uteči na Ru-munsko. Novi bolgarski vladi pa je na tem, da dokaže Rusiji svojo nepristranost. Dala je Jacobaohna zapreti in konfUkovati njegove spiie, da se pokaže, ali so pristni ali ponarejeni. Jacobsohn je prosil, naj se ga odpelje v Sofijo, da razkrije resnico. Pričakovati je interesantnih rečij. Švicarske homattje. Katoliški prebivalci raznh kantonov bo stavil i inicijativni predlog, naj se iz vkupnih carinskih dohodkov razdeli šoat milijonov frankov mej posamične kantone. V narodnem Bovetu je ta zahteva naredila kaj neugoden utis in neki član je predlagal, naj se inicijativni predlog sploh ne da na ljudsko glasovanje, češ, da bi se potem moglo tudi predlagati, naj Švica voli kralja. Vprašanje, za katero gre, je prouzročilo silno nasprotstvo mej poaamnimi kantoni. Maroške homattje. Novi maroški sultan je z zadoščenjem na znanje vzel sporočilo, da ga priznajo evropske velesile legitimnim vladarjem, a odgovoril je na to na kaj čuden način, s tem namreč, da ni dovolil avdijence tistim tujim poslanikom, ki so se mu hoteli milost ostaviti v kubinji, kar na eteno leze: grozno rijove, kakor kak hlapčun. Kar nič ne preneha; da bi le kaj neumnega ne storila t Gospa je pomenljivo pogledala moža. To ti je stremljenje k dobremu, to ti je dete prirode! (HiŠnja je nekoliko postala, a ko je zapazila, da se mkdo ne zmeni za ,njo, je odšla.) — čujte, milostljivi gospodar, — dejala je soproga, skočivši celo na podnožek: — jaz ne maram, jaz nočem, da bi še dalje oBtala ta gnjusoba tukaj; takoj ven z njo! Ali slišite? takoj t Mož, kateri je skoz in skoz poznal svojo Ženo, ki tudi ni bila kaj imenitnega rodu, se je malo zanimal za ta rezki krik. — Pomisli hladnokrvno, — je rekel in gladil si plešo: — saj jo lahko damo v zavod. Pet let bode tam; dvesto rubljev plačamo na leto, to je vkupe tisoč. Z*vod madame Barež — je jako dober zavod! — To bo pač kuram na Bmeh! Niti tisoč rubljev nimaš za kočijo za bvojo hčer, za glasovir pa jih mečeš v blato! Tvoj no nima niti dostojnega konja za ježo; dolga v varstvenem svetu že dve leti nisi plačal! Mož se je zamislil. Naposled se je nagnil k ubu žene in šepnil jej: — Kaj pa hočemo, dušica draga? Moja doba osebno predstaviti. Zastopnika Avstrije in Italije sta mu pismeno čestitala. Sodi se, da izvira to sultanovo postopanje iz verskega fanatizma. Dopisi. Is Trsta, 20 junija. [Iiv. dop.] (Poli-tiSko društvo „E d in ob t* sa P rimo rak o) je imelo pred kratkim svoj redat občni zbor, katerega ae je udeležilo obilo članov. Predaednik prof. M. Mandić, predstavivši c. kr. komisarja Mah-kovca, naznanja zboru, da mej udeleiniki sta tudi drž. poslanca Nabergoj in S p i n č i ć , 8 dež. poslanci, rodoljubi iz Istre, uredniki „Naše Sloge", »Elinosti", „ S lov. Sveta", „Pensiero Slavo* itd. Zahvali se soBebno dež. posl. dr. Sancinu, ki se je v Tržaškem zaatopu odločno potegoval za slovenske šole v Trstu, pove, da so se obrnili delavci do društva, in to jim je obečnlo posebne podpore glede na preuBtrojenje volilnega prava. Označuje velike težave za ustanovitev slovenskega dnevnika v Trstu, vendar se je posrečilo, da od novega leta izhaja »Edinost" po 6krat na teden, in se je tako odločno približala cilju. O dež. zboru istrskem je omenil, da se je zgodilo mnogokaj za kulisami. Hrvatsko slovenski klub se je odločil, v tem zboru ne več govoriti, ampak jedino pismenu stavljati predloge ali interpelacije. Saj drugače, kakor je pozneje povdarjal tudi posl. Spinčić, bi utegnili slovanski govorniki dež zbora istrskega priti cbIo — na zatožno klop, in to pred italijanske porotnike. Skrajna brezozirnost ital. večine je prisilila hrvat.-slov. istrski klub k temu izrednemu koraku. Zasnovalo bo je tudi kmetijsko društvo, pri katerem je sodelovalo tudi naše pol. društvo; pravila so potrjena, občni zbor bode 17. t. m., in, kakor je posl. Nabergoj omenil pozneje, bode tudi ministerstvo za kmetijstvo podpiralo društvo, ako se preveri, da deluje zaresno. Na zboru se je od več stranij priporočalo, naj bi okoličani dovolj podpirali novo, za nje toliko važno društvo. Posl. Nabergoj je kazal na to, v kako opasni položaj je prišel sedanji rod okoličanov, ko so zemljo preveč zanemarjali njib predniki. Tujstvo se širi po zemlji od morskih bregov dalje navzgor. Po predsednikovem kratkem označenju odbo-rovega delovanja, pričel se je daljši razgovor o odboru samem. Inženir pl. Živio je kazal, da odbor dela preveč skrivno, da list .Edinost" premalo poroča o njegovih delih in sklepih, in da bi bilo treba ljudstvo bolj seznanjati z vsem ter poučevati je. Navedel je, da n. pr. magistratovi pooblaščenci pri pozvedovanju podpisov Slovencev za slovensko šolo v Trstu so izpraševuli le po italijanski, in ko je on šel na komisijo, zdelo mu se je to izsledovanje, kakor da bi moral odgovarjati kot kakov zločinec pred sodiščem. Predsednik je povedal, da slovenski poverjeniki bo bili poučeni, kako je treba postopati, dodal pa je, da, ko bi vsi izjavili odločno svoje narodno stališče, bilo bi mnogo bolje. Isto misel je pozneje Dalje v prilogi. ~~W je že prešla; kmalu bodo nove volitve. Naj stane, kar hoče, vender je treba kaj atoriti v blagor naj-ubožsejšega ljudstva! O tem začno govoriti, pa smo rešeni. Usodj te deklice treba urediti, in jaz jo uredim. Minilo je nekoliko dnij. Na tajnem posvetovanji v spalnici se je določilo, da se umazaoko obleče in pripravi na odhod. Obleko jej je ukrenila preskrbeti predvoditeljeva hčerka, napihnenain ošabna goBpodiči.na, nekoliko razjedena od koze, katera je že od jutra sedela za glasovirjem, ki se jej je sicer nekako slabo pokori), in napihneno-molčeče prihajala k gostom, kar pa nič ni pačilo njenega obličja, okrašeno še s popolnem nelepimi ogorci na čelu in nosu. Iz stare suknje z obilnim zagibom rogljev predelana je bila mehu podobna obleka in kupili bo jej še čevlje iz kozlovske kože. Lasi bo jej spletli v kite in prevezali z baržunastim trakom, v roko so jej pa dali nosni robec. — Ali znaš čitati? — izpraševala jo je predvoditeljeva hčerka. — Znam. — Pa moliti znaš? — Znam. — Kdo te je učil čitati? — Naš sosed Luka Iljič Gorihvćstov; ata ni i imel nikdar časa 1 (Dalje prih.) razpravhal poslanec Nabergoj, rekši, da italijanska atraaka bi sedaj postopala fta vse drugače, ko bi vsi pojedinci strogo dtžaii Be narodnega stališča. Dr. Pretner je pritrdil g. Živicu in ponovil staro željo tržaških rodoljubov, da bi se ljudstvo poučevalo na posebnih shodih. Glede »Edinosti" rekel je, da ne smemo ostati pri sedanji obliki in je ponovil misel, da bi se zasnovalo delniško društvo v ta namen. Predsednik Maudiii je potem v obče kazal na nedostatak delujočih močij, da pride preveč na 3, 4 osebe, v tem ko so ne zganejo drugi. V tem pogledu je poročilo tajnika Cjtiča povdarjalo, da denarne žrtve so hvalevredne, ali s temi da ni še izpolnjena dolžnoat narodnega sodelovanja. Rjzko je tajnik ločil delovanje in kritikovanje ter kazal, kako neugodne so razmere na Tržaškem, ko pojedinci pre prostega naroda delajo vsled razuma in gmotne zavisnosti pogoBtoma v smislu narodnih nasprotnikov. Posl. Nabergoj je glede slovenskih šol jako pesimistiški izjavljal se, kazal je ua prvotne napake pri prošnjah in nekako namignil, kake lisičie uainore da imajo narodni nasprotniki glede slovenske šole v Trstu. On je tudi ozuačeval nekdanje in sedanje položenje okoličanov ; nekdaj so bili mej 1000 okoličani kaznovani morda 3, 4; danes je vse tako napeljano, da za vsako malenkost kaznujejo to avtohtonim prebivalstvo, in to izvira vse iz Bovraštva in maščevanja od nasprotniške strani. Priporočal je, naj odbor po posebni enketi zbira materijal in ga potem kolektivno predloži na pravem mestu. Na predlog blagajniškega poročevalca Drag. Martelanca je zbor izrekel posebno zahvalo odborniku dru. Gregorinu, ki je brezplačno delal rekurze ob volitvah in dosegel, da se ju dobila za list .Edinost" povečana kavcija in tudi posebna podpora od strani imovitih rodoljubov. Urednik Jakić je obsojal slovansko postopanje v obče; treba je vzbuditi te, kateri ne delajo, in priporočati tem, ki delajo, da ne prodi jo, kjer imamo pravo, ampak da zahtevajo ta prava. Zijedno naj bi Slovani nekoliko okrčili vsa ovajanja, namreč do meje, kjer prenehajo naši interesi; za drugo so postavljeni vladni organi. Te nasovete so potem pretresali od različne strani, ker so bili nasoveti razloženi premalo, in gotovo tudi zaradi tega, ker je težavno sosebno v obče določiti meje, kje da prestaje granica slovanskih interesov ali zvez teh interesov. Društvenik pl. Živic je interpeloval zastran delovanja v državnih in dt žilnih zborih. Na to je vstal državni in deželni poslanec SpinČić ter je v kratkih, pa krepkih potezah oziral se nekoliko na Tržaški in isteraki deželni zbor, največ pa na delovanje v državnem zboru, kolikor se dostaje Spin-Čiča in dra. Laginje. Poslednji zaradi rodbinskih razmer ni mogel priti, zato prevzel je njegovo za-dačo tudi letos kolega SpinČ.č Glede Tržaških razmer kazal je dobo nad 1000 let, odkar prebivajo Slovenci v Trstu in okolo Trsta, na dobo, ko so stoletja čuvali Slovenci to obrežje in na dobo, ko bo še pred kratkim imeli okoličani svoj polk in bo še v poslednji čas branili cesarstvo in dinastijo. A tu da ae drznejo najeti pobalini z galerije Tržaškega mestnega soveta vpiti: .fuori i sciavi", in se pri tem klicu ne gane nikak organ, ki bi zavrnil tako razsajanje. Prošnje za slovenske šule so ležale dve ali še več let, ne da bi se rešile! Dobro je označeval tudi postopanje italijanske večine v ister-skem deželnem zboru, kakor smo omenili že poprej. Poniudil se je največ pri državnem zboru. Označeval je vlado Taaffejevo in primerjal s sedanjo. O Taaffejevi vladi je rekel, da je bila za vse ustavne dobe najslabša, kajti nič ni dala, a še vzela je, kar je bilo. Taaffe pa je odstopil pri najboljšem svojem činu, vsled predloge volilne reforme, katera, če tudi ne popolna, je bila vender na poti do uvođenja občega volilnega prava. Sedanji vladi je priznaval, da poštova nekoliko bolj ustavno življenje; ona da vaaj odgovarja — tako ali tako na interpelacije in je to sa nadaljnje borbe ugodno, če se trn vlada pouči prav, tudi sodi ugodniše, v tem ko je Taalle zavlačeval vse, kljubu obetvam. Tudi imajo pojedini ministri te vlade dobro voljo. Vender pa on in tovariši (v brv.-slov. nezavisaem klubu) ne morejo podpirati te vlade, to že zaradi programa ne, vsled katerega naj bi ostala nedotaknena sedanja nacijonalna posest. Glavni uzrok za opozicijo tudi nasproti tej vladi je pa v neizpremenjenem sistemu. Spinč ć je v kratkem mnogo povedal; mi se omejimo na te vrstice in dostavljamo, da je občni zbor tu in tam silno odobraval njegovo označevanje, katero je seglo do globine srca. Zbor se mu je iskreno zahvalil. Ker je bilo že p"zno, izvršil se je samo orieijalni del, in razne resolucije so se odložile za izredni občni zbor, ki bode 24. junija t. I Volitev novega odbora se je izvršila v popolni slož-uosti; predsednik je zopet prof. Mate Mand'ć. Občni zbor je bil živahen in je pokazal, da se po-števa važnost politiškega društva ,Edinost". Ker se niso rešile vbb točke dnevnega reda, določil so je za dan 24. t. m. izreden občni zbor. Občni zbor »Dramatičnega društva" v Ljubljani. V prostorih Ljubljanske čittlnice imelo je sinoči .Dramatično društvo* svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število prijateljev slovenskega gledališča. Pozdravivši zborovske spominjal se je društveni predsednik g. dr. I. Tavčar v svojem ogovoru najprej onih faktorjev, ki so do-sedaj tako izdatno podpirali naše slovensko gledališče, t. j. deželnega zbora kranjskega, mestne občine Ljubljanske in našega vrlega gledališkega društva pod spretnim vodstvom gospoda notarja P lan ta na, izražajoč željo, da bi vsi ti faktorji svojo naklonje nost slovenskemu gledališču tudi v prihodnje ohranili; tudi društveni odbor Btoril je v polni meri bvojo dolžnost, posebno zaslužno pa je deloval dru štveni tajnik, ki je ob jednem opravljal tudi telki posel blagajnika. Govornik pričakuje tudi od domoljubnega občinstva vsestranske podpore in živega zanimanja za razvoj slovenskega gledališča. Zahteve, katerim mora ugoditi odbor, so od leta do leta večje; treba je skrbeti za dobro igralno osebje, a treba bode tudi skrbeti za penzijski zaklad, da se osigura pribodnjost gledališkega oBobja. Naloga, katero ima izvršiti odbor, ju velika in težavna, zatorej tudi treba podpore vsega domoljubnega občinstva. — Po nasvetu gosp. dr. Štora izrekel je občni zbor zahvalo deželnemu zboru, mestni občini in gledališkemu društvu za izdatuo podporo. Poročilu društvenega tajnika o delovanji .Dramatičnega društva" v minuli sezoni posnamemo, da ima društvo 232 članov in sicer 6 častnih, 17 ueta-novnikov, 89 unanjib in 120 Ljub'janskih; to število obsega le one člane, ki so plačali članarino za mi-nolo upravno leto; tem je odbor preskrbel tudi letos zvezek .Talije" in sicer besedila k operam .Prodana nevesta", .Prenočišče v Granadi" in „Oamstrelec". Glavno delovanje odborovo je bilo prirejevanjo slovenskih gledaliških predstav v deželnem gledališči. Drama, katero je slovenskemu gledališču v prvi vrsti gojiti, vsled splošno znanih razmer ni še imela povoljnoga uspeha, sedaj pa je odbor poskrbel za to, da bode v prihodnji sezoni občinstvo tudi v tem obziru lahko zadovoljno. Vsled omenjenih razmer gojila se je v prvi vrsti opera, in posrečilo se je odboru, izvršiti častno svojo nalogo; velike zasluge imata v tem oziru gospod M H u b a d , ki je večino opernih močij engažoval, in gospod kapelnik G e r b i č, ki je premagal z železno svojo vztrajnostjo velike težave. Po splošni sodbi se sme reči, da je slovenska opera lepo uspela ter mnogo pripomogla k večjemu ugledu našega Življa v Ljubljani ter slovenskega naroda sploh. Stalno engažovanib je bilo 24 igralnih močij, vrhu tega pa še za pevska zbora 16 močij z redno mesečno plačo. Predstav bdo je v minoli sezoni 58 in sicer 30 dram, veselih iger in burk ter 28 oper; 11 iger uprizorilo se je letos prvič na slovenskem odru, dve igri bili Bta izvirno slovenski. Z zadovoljstvom omenil je tajnik tudi požrtvovalne naklonjenosti slovenskega občinstva, vsled koje je bil tudi gmoten uspeh minole sezone povoljen, ter ustanovitve .gledališkega društva", kojemu je namen, gmotno podpirati slovensko gledališče. Naj bi vsi ti faktorji tudi v bodoče krepko podpirali odbor v težavnem njegovem delovanji. — Občni zbor vzel je poročilo odobruje na znanje ter izrekel tajniku zahvalo za njegovo marljivo delovanje. Isto tako odobril je občni zbor poročilo blagajnikovo. Vseh stroškov bilo je 29.615 gld. 38 kr. ter ae je izkazalo še nekoliko preostanka k dobremu prihodnje sezone. Potem vršila se je volitev štirih odbornikov; izvoljeni so bili gospodje dr. vitez Bleiweis, prof. M. Hubad, dr. Tekavčič in Ivan Bele. Izsto-pivšima odbornikoma gg. Dreniku (ki je bil neprenehoma odbornik od leta 1867. sem) in dr. Zupanu izrekla se je zahvala občnega zbora, isto tako tudi računskemu revizorju g. dr. Štoru. V pregledo-valni odsek sta bila izvoljena gg. J. Zamida in dr. Jan. Pri zadnji točki dnevnega reda oglasil se je mej drugimi k besedi g. Trstenjak ter omenjajoč velike važnosti slovenake drame predlagal, naj bi se tudi v prihodnje razpisale nagrade za dobre Hlovenske drame. Društveni tajnik je temu nasproti naglašal, da ne kaže razp savati nagrad ; došle igre, ako so za to sposobne, spravile se bodo na oder, sodba o njih pa se prepusti občinstvu. Pisatelji naj dobe primerne tantieme. Gospod notar Gogola omenja, da je g. Viktor Parma dogotovil opero .Urb grof Celjski", ter da je pripravljeu prepustiti jo slovenskemu gledališču; vpraša torej, jeli odbor že kaj atoril, da pridobi to izvirno delo. G. Jos. Nolli, kateremu je ta opera že znana, priporoča jo odboru ter upa, da bode ugajala našemu občinBtvu; istotako opozarja na Forsterjev „GoreuJBki stavček", ki je predelan, ter ima sedaj obliko opere. Društveni tajnik izjavlja, da bode odbor rad stopil v dogovor z g. Parmo. Konečuo naglašal je gospod dr. Krisper, da bi kazalo rezervirati nekoliko sedežev v parterji za aboneute, ki no dol.o lož. Odbor se bode tudi na to željo kolikor mogoče oziral. Z željo, naj bi rodoljubno naše prebivalstvo ohranilo Bimpa-tije slovenskemu gledališču, zaključil je predsednik občni zbor. Domače stvari. — (Občni zbor delniškega društva .Narodne Tiskarne*) je jutri nedeljo dopoludne ob 11. uri v društvenih prostorih. Zbor je po pravilih sklepčen brez ozira na število zastopanih delnic in navzočih članov. — (Graška „T a g e b p o s t",) kojo ureduje neka zmedena, v Ljubljani porojena nemška glava, nam očita, da Brno s tem, ker smo Ljubljanske Nemce glede gledališča opozorili na deželni zbor, storili nekaj, kar imenuje K. pl. Raab .Krech-heit und 15ii bere i". .Gegeniiber einer Bolcben Anmassung gibt es keine Milde und Schonung, da helfen nur der starke Wille und die groBstmogliche Kuergie". Dragotin pl. Kaab živi pač v veri, da je v Ljubljani še vedno vbo tako, kakor nekdaj, ko ja trgal hlačice po naših šolskih klopeh. In zategadelj se v svojem dolgočasnem listu le prerad zaganja v nas Slovence, in sedaj izraža ta Graški olikanec in oziroma neolikanec željo, da naj bi nas Slovence radi plesnjivega „Ljubljanskega nemškega gledališča" kaka močna volja — pl. Kaaba nam pošljite v deželo! — brez pardona zadavila in vdušila. .Tages-post" je smešen list, ali s tem, kar pisari o našem gledališču, povzpela se je do vrha vse mogoče smešnosti! — („R a d o g o j u") daroval je gosp. sodnik Novak v Kostanjevici 200 kron, gosp. notar Uudovernik iz Kostanjevice pa je pristopil društvu za ustanovnika z doneskom 1 0 O kron. Obema rodoljuboma bodi izrečena na njunej požrtvovalnosti najiBkrenejša zahvala. Ob jednem pa priporočamo slovenskim rodoljubom, ki doslej še niso postali ustanovniki ali darovatelji .Radogojevi", da posnemajo nju izgled. Bliža se namreč konec šolskega leta in odbor „Radogoja" je že sedaj prejel mnogo prošenj za podpore od prav nadarjeuih in podpore v vsakem oziru vrednih dijakov. — (.Narodni dom" v Lj ubijani.) Zgradba .Narodnega doma" sedaj pri lepem vremenu kaj hitro napreduje. Poitirjev podzidec je sedaj popolnoma dodelan in nekateri deli zgradbe dozidani so že do sredine parterjevega zidu, ki bode izredno visok; višino parterja kažejo na oglih postavljene palice. Tudi tesarska dela se že vrše in se je v to Bvrho na travniku nasproti zgradbi postavila posebna koliba. Delo, kakor že omenjeno, sedaj hitro napreduje in vidno dviga se iz tal bodoči krasni narodni hram; želeti je le, da bi isto tako rasla tudi požrtvovalnost domoljubnega našega prebivalstva, ker le potem bode mogoče odboru, častno rešiti dano mu nalogo. — (Vrtna veselica pevskega društva .Ljubljana") ua korist zakladi za napravo društvene zastave je jutri nedeljo dne 24. t. m. na vitu pri Fetlincu V zanimivem vzporedu, ki smo ga že prijavili, nastopi diugič mešaui zbor. Vstopnina za osobo 30 novč. Začetek ob 8 uri zvečer. Brez dvoma bo bode naroduo občinstvo prav mnogobrojno odzvalo vabilu —■ (Za „Narodni Dom") v Ljubljani sta poslala uredništvu našega lista: G. Fran S i c h e r I, železn. uradnik 1 krono; g. Ivan Kruleč, učitelj 1 krono. — Skupaj 2 kroni. Živila! 8 — (Zahvala.) Odbor društva .Narodni dom" v Ljubljani hvaležno potrjuje, da mu je izrodilo uredništvo „8lov. Naroda' 3 13 kron 50 vin , katere bo mu bile poslane od doe 21. maja do «lr.e 22 junija t. 1. (incl.) in izkazane v Številkah 114 do 141 .Slov. Naroda". Vštevši zadnjič izkazanih 1505 kron 5 1 vin. je izročilo uredništvo „S 1 o v. Naroda" 1819 kron 1 vin., nabrane od dne" 23. maja m. I. do doc 23. junija t. 1. Presrčno zahvalo čč. gg. rodoljubnim darovalcem in darovalkam. V Ljubljani dne" 23. junija 1894. Dr. vit. HI e i -weis-TrBteniški, predsednik. Dr. Jos. Stare, blagajnik. * —(Kranjska hranilnica.) Prijatelj na-šegi lista nam p š": V nemških krogih se govori, da Izstopilo gospodje Samassa, Btroberg in vladni bv r Dralka iz ravnateljstva kranjske hranilnice in da pridejo1 na njihova mesta gospodje Kari Ka-rlnger, Makso Kreoner in Kari Lesko vic. — t — (Izpiti zrelosti) n** tukajšnjih srednjih šolah bodo: 2 , 3. in 4 julija na realki; 5, 6 in 7. na učiteljišči, a od 9 naprej na višji gimnaziji. — (Sol no graška .Fremden-Zeitung") o kateri smo že večkrat imeli priliko govoriti, pri-na*?a v svoji 35 štev. nadaljevanja člankov .lin K ra inerland" in opisuje poletne slavnoBti na naš-ni divnem Blejskem jezeru. K članku prinaša 8 zireB lepo izvedenih podob. Splob se 1 Rt pošteno trtili opozarjati širše kroge na krasote naših domaČih planinskih krajev. Omenjena številka ima prav bogato vsebino in priporočamo list \s°ra prijateljem naš h planinskih pokrajin. — (Tristoletnica zmage pri S'sku.) I>' odkov za slavnost, ki jo je pod tem zaglavjem lami praznovala Ljubljanska šolska mladina, je bilo 11*70 gld. 41 kr., z računi pidprtih stroškov pa 922 gld. 78 kr.; tedai je bilo prebitka 247 gld. C8 kr. V SVOJI /telim seji dne 14. julija 189 3 je1 sklenil slavco^tni odbor ta preb:tek razde)iti takole: 100 gld. deškim šolam za obleko revnim učenem; 115 gld. deškim šolam za šolske igrače ir 32 gld 68 kr. MarijanišČu. Dotični akt in denar sti na magistratu. — (Nova firma.) D?želno kot trgovinsko 8 \lisce v L'ubljnni je vpisalo v zapisnik za posa-ntfčue ti:me trgovino z lesom .Umberto Grando" v Kranj'. — (Strelne vaje na Krškem vojnem afrellfiob) Te dni odidejo topničarji iz Celovca v K ško k strelnim vajam ter se vrnejo proti kuncu bodečega meseca v svojo garnizijo — (Brzojavna postaja.) Postno in brzojav, o rav.iate'jstvo nam piše: Podpisano ravnateljstvo u^oja se slavnemu uredništvu javiti, da se je dttaeB v Piauini na Kranjskem odprla brzojavua postaja z omejeno službo, zvezana b tamošnjim poštnim uradom. — (Gasilno društvo v Velikem Otoku) priredi v nede'jo dne 1. julija pred Otoško jamo veselico na koriBt društvenega f-mda. 1 — (Veliki živinski semenj v Bučki) na Dolenjskem je bil prav dobro obiskan in se je prignalo kakih 2000 glav goveje živine in nad 60o krti]. Kupčija je bila jako živahna, ker je bilo do volj kupcev iz raznih krajev. Konje so pokupili večinoma Italijani. Tudi govedina ae je plačevala pb dobrih cenah. — („Tržaškega podpornega društva" izlet.) Veseličoi odset omenjenega društva priredi v nedeljo dne 24. t. m. popoludansk izlet v Na-br< žino. Izletniki se odpeljejo ob 4. uri popoludne z zabavnim vlakom južne železnice. — (Pevsko društvo „Slava" pri sv. Magdaleni spodnji) v Tržaški okolici ima jutri v nedeljo dne 24. t. m. svojo prvo javno veselico, za katero se kaže živo zanimanje. Z ozirom na to je bralno društvo pri sv. Ivanu preložilo svojo veselico na dan 8. julija. — (Spletski .Narod") bode odslej izhajal pbd imenom .Jedinstvo" in se boril kot opozi-cijonalen list v prvi vrsti za hrvatsko idejo in za celokupnost Hrvatske. — (Novi Zagrebški nadškof) prevzv. g', dr. Juraj Po Bi lov ić bode prišel v Zagreb dno 7. julija. Slovesna intronizacija se bode vršila duo 8'. julija. — (Iz hrvatskih toplic.) V Krapinske toplice je došlo do 20. t. m. 579 obod, v Stubiške toplice 328 osob in v Topusko 549 obod. — (Slovanski zbor v Ameriki.) Povodom svetovne razstave v San Francisco v Kalifor- niji zborovali so predvčerajšnjim tam zastopniki | vseh slovanskih narodov. Kakor javljajo Pražki listi, so mnoga češka društva ta zbor amerikanskih Slo vsnov brzojavno pozdravila. T Slovenci ln Slovenke 1 ne zftblte družbe sv. Cirila ln Metoda I a.--4 Razne vesti. * (Nov ogersk prestol.) V Budimski dvorni palači se bode postavil prestol, ki bode izdelan natanko po prestolu, ki ie na Dunaiskem dvoru. Zlato vezenje za dva fotelja in za baldahin bode veljalo 25.000 goldinarjev. * (Letina na Ruskem) obeta letos prav dobro Ž ta bode toliko, da je težko dobiti delavce in bo vsled tega poskočile mezde tako visoko, da jih posestniki ne morejo plačevati pri nizkih cuah, ki j i ti ima žito. Prosili so torej na večib straueb, nuj se komanduje vojake, da pospravijo žetev. * (Bogata zapuščina.) V Harkovu je umrl bogataš Paftčeuko Trjapkin, ki je ostavil mestu vse »voie imetje, blizu tri milijone rubljev iu hišo v Moskvi. H'ša oBtaue v dosmrtni užitek snu pokojnega, kateremu plačuje poleg tega meBto Harkov dosmrtno rento letnih 30.000 rubljev. * (C a v ali eri a rustioaua na prostem.) N originalen način se je nedavno predstavljala Maa-c»guijeva opera v vasi CMtolica v Sicdiji. Tamošnji vaški trg je namreč popolnoma tak, kakor ga zahteva HCii rija opere. Pevsko društvo iz bližnji ga mesta Grgenti j ) torej sklenilo prirediti predstavo upere na prostem Ni tisoče ljudstva je privrelo skupnj in uHjieh predstave je bil velikansk navzlic protestu tamošnjega dijakona, ki je ugovarjal proti tak: preftnaciji vaške cerkvice. * (N a j u e a r e č n e j š i možvWitten-bergu) na Nemškem je bil tamošnji župan dr. Sebi Id, ki se je nedavno ustreli) V občinskem zastopu Re je te dni pročitalo pismo pokojnega župana, v katerem pravi, da je bilo 191-»tuo županu-vame njegova pogibelj, da je čast, biti župan, vničila n tg'ivu rodbino, njegovo blagostanje. „D-dal sem, pravi — za občni blagor, sam pa sem prišel na nič Za mnogobrojne reprezentacije n'sem dobil niti vinarja odškodnine, zadolžil sem se in B 'g sam ve, koliko sem trpel. Poslednja žtlja moja je, da mesto prospeva na podlagi, katero htm položil. Najnesreč-ne j "m mož v \Vittenbergu, župan dr. Schild". * (Galantni poštni uradnik.) Na Nemškem bo h uvedla nedavno pri p< štah takozvana poštna naročila (Postauftfage). Neka dama v Tliti ringenu tolmačila si je to prav po svoje Poslala je namreč poštnemu uradu v nekem mestu v vojvodini Braunschvv^ig pismo označeno z napisom „post auftrag". V pismu je bilo pet mark in „oročio", naj se za te novce kupi lep buket, ter se izroči gospici X na nje roJBtveni dan, ki je bil nazuanjen. Proti t^niu naivnemu razlaganju poštne odredbe se vender urad ni postavil na suhoparno birokratiško stališče. Gtlantni poštni uradnik je izvršil „naročito1, ob jeduem pa se je dami poročalo, da so poštna .naroČila" vse kaj drugega, nego Bi je ona miBli'a, da torej pošta ni imela nrkake dolžnosti, da izvrši njeno „naročilo*. Književnost. — .Vesna". št. 6. prinaša tri dobre pesmi V i tali sovo ,Zoal bi rad", S lavo je vi „Srce — spominska knjiga" in .Bodi moja", potem nadaljevanj« mične povesti „Boganovi", interesantne razpravice .Nekaj o lepem" in .Slike s Semernika". V .Vestniku" in v .Listku" čitamo celo vrsto jako zanimljivih beležk. — .Stenograf", glasilo hrvatskog steno-grahkog družtva u Zagrebu, je nastopil četrti tečaj. Vsebina prvima dvema številkama je ta-le: Našim čitateljem; — Slovenska stenografija; — Uporaba kraćenja izreka; — Stenografija u Hrvatskoj; — Dalmatinski sabor; — Stenografski ured češkoga sabora; — Emanuel Konrad i; — Statistika Gabela bergove škole; — Iz istarskog sabora; — Steno-grafaki časopisi slovenski; — Šestnajst Btranij ob-Bežna stenografičoa priloga prinaša mnogo vaj. Tisek oziroma litografija je jako čedna. List velja na leto 2 gld., za dijake 1 gld. — Matice Slovanska. Snopič 12. prinaša konec drugega dela novel Svet. Hurbana Vajanskega in v .Obzoru" konec zanimive studije Vladimirja Lamauskega .Tri svčty ssijsko-evropske pevninv", ter Lejkinovo humoresko „Holubar". V prihodnjih Bešitkih prinašala bode .Matice Slovanska" razne pripovedne spise iz slovanskih literatur in sicer najprej povest .Ikonija, vezirova majka", katero je srbski spisal Čedomil Mijatović, v .Obzoru" pa DanilevBkega kulturno-zgodovinsko razpravo „Rosija i Evropa". — .Matice Slovanska" izhaja v Olomucu na Moravi. Izhaja dvakrat na mesec v sešitkib, obsežnih po tri tiskane pol', in vetja na letu 2 gld. 50 kr. 33rz©JstTr3s:e. Dunaj 23. junija. V tukajšnjih političnih krogih se sodi, da Turrelovi predlogi glede carinskega boja Francije z Avstrijo ne dobe nikdar večine v francoskem parlamentu, dasi se priznava, da so pogajanja poslanika Hovosa s francosko vlado glede vinske klavzule doslej brezuspešna. Dunaj 23. junija. Srbski poslanik Simić je dobil telegrafih no naročilo, naj pride koj v Beligrad, in je danes tja odpotoval. Njegovo potovanje je, kakor se čuje iz zanesljivega vira, v zvezi z nastalo ministersko krizo. Zatrjuje se, da je Nikolaje viče v položaj obupen, ker so mu jeli ne samo liberalici, ampak tudi naprednjak i nasprotovati. Lvov 23. junija. Na čast navzočnim poslancem bila je sinoči pri namestniku Ba-deinju sijajna soiree-a. Budimpešta 23. junija. Ministerski predsednik Wekerle je predlagal v poslanski zbornici, naj ta še pred počitnicami reši cer-kvenopolitiČne zakonske predloge, tako da bi na jesen vse hkrati prišle pred magnatsko zbornico. Predlog je obveljal. Budimpešta 23. junija. Končni izid glasovanja o civilnem zakonu je v liberalu m taboru obudil nepopisno veselje. V mnogih mestih so priredili velike manifestacije. London 23. junija. Tukajšnjim listom se javlja iz Peterburga, da je ondotna policija zasledila novo zaroto zoper carja. Otvorila je razna, šumnim osebam došla pisma, in tako izvedela za vso stvar. Mej drugimi so kompromitirani tudi razni visoki dostojanstveniki. Hrvatska Lira. Zbirka izbranih 16 glasb o tvor in za glasovir in pevanje, v narodnem duhu zložil F. S. Vilhar. OjM)/oruiemu slovensko obetnštvo hi t«> moj-stersko d«lu našega narodnega skladatelja, ki bode vsacega pravega rodoljuba očaralo. Vsa kritika je navdušena in je pivf Kuhač naivni Vilhaija naslednikom L sinekegi C -o.i kuj gi je 1 gld. 80 kr., s pošto 1 gld. 85 kr. (666—4) J. Giontinijeva knjigarna. pemeei *aW „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; «a pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. »Vi Iz uradnega lista. — Ia vrši ln« »11 eksckutlvne ilraibe i Janeza Čeha posestvo v Vrhovcu, cenjeno GfiO gld. dne G. julija in 7 avgusta v Trebnjem. — Ane F u r 1 a n posestvo v Bozu-Ijaku, cenjeno 880 gld. dne 9. julija in 9. avgusta v Cerknici. — Matija Jagra hi&a v Ljubljani, cenjena 5800 oziroma 3000 gld. dne 9. julija in 18. avgusta. — Antona Urbas a posestvo v Selcah, cenjeno 2672 gld. dne 16. julija in 20. avgusta v Cerknici. — Janeza Babnika posostvo v Preski, cenjeno, 3&70 gld. dne 11. julija in 11. avgusta v Cerknici. — Andreja Zadu posestvo v Knežnku, cenjeno 616 gld. dne 16. julija in 17. avgusta v Ilirski Bistrici. — Jurija Ko-beta posestvo v Otoku, conjeno r>.r)4 gld. v Črnomlji. —■ Frana Krasovca posestvo v Smerji, cenjeno 1167 gld. dne 20. julija in 20. avgusta in Ludovika Špel ar j a posestvo v Bistrici cenjeno 770 gld. dne 2'i. julija in 24. avgusta oba v Ilirski Bistrici. — Honknnlt Alojzij Rus, trgovec v Št. Martinu pri Litiji; oskrbnik mase g. Luka Svetce, notar v Litiji, konkursni komisar okr. sodnik g. Ivan Nabornik. — Oddaj« lova: Občine ško tj a Loka, dne 28. julija v mestni nisi v Škofji Loki na pot let. — Občine Loka v Črnomaljskom okraji dne 2. julija v pisarni okr. glavarstvu v Črnomlji na pet let. Umrli so v LJubljani: 20. junija: Belena Požlep, delavčeva ženit, :>■; let, Dunajska cesta fit. 86. 21. junija: Emust Goatifi, poštnega slugo sin, 3 lota, Strelifike ulice fit. 11. — Engolbert Spiolumu, pmiljeueo, 207, leta, Poljanski nasip fit. 50. 22. junija: Marija Vertel, delavka, 28 let, llradooki* jeva vas fit. 12. Meteorologično poročilo. 9 Q Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm, 22. junija 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 787-7 mm. 736 5 a*. 737 Oaa. 11 8° C 240» C 17 2" C si. vzh. si. zah. si. jzh. jasno jasno jasno 0 00 m« Srednja temperatura 18*7°, za 00° pod normalom. 2D-u.ELa£0l£Si ToorsssL dne 23 junija 11. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 10 Skopni državni dolg v srebru .... 98 , 10 Avstrijska zlata renta....... 121 , 10 Avstrijska kronska renta 4°/,..... 97 „ 99 Ogerska zlata renta 40/,,...... 120 , 80 Ogerska kronska renta 4°/0..... 94 „ 95 Avstro-ogerske bančne delnice .... 998 „ — Kreditne delnice......... 360 , 25 London v ista........... 125 , 20 NeniSki drž. bankovci za 100 mark . . 61 , 40 20 mark............ 12 , 27 SO frankov........... 9 , 97 Italijanski bankovci........ 44 „ 90 C. kr. cekini.......... 5 . 93 .2 ca B al « m o — S g 5 « -a «9 'O CS — .!= > > cd GLAVNO SKLADIŠTE najOlstiJe tužne KISELINE najboljše zdravilne in osvežujoče pijn<-e. ki se je vedno dobro obnesla pri želoilčnili in {-revnih boleznih, pri boleznih ledic in mo-hnrja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno podplralno »redistvo pri Knr-lovovarških zdriivl jen jili in zdravljenji po VII. rabi teh toplic. (51—2) Oplemenjene rake za koje se garantnje, da dosp6 se živi, razpošilja po poŠt nem povietju v košaricah po 41 , kilo (toliko tehta vsebina) 1; 0 lepih rakov za juho 3 gld , 60 komadov velikih rakov 4 gld., 40 komadov solo-rakov 5 gld. 25 kr. I... l>ulil, NooMMtersraka hI. 51, Galicija. (689) Na prodaj je 85 knjig večjidel slovenskih prav po iiiikf ceni. — Ke? pove iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (66i_3) Zahvala in priporočilo. Gospa A n» Ilofbaner v I.|iil»l{Hiii jo naredila za ljudsko Soiu v Olševku prav lepo žolnko xa itavo po z-lerno nizki ceni. Vslcd tega jo podpiMani krajni finlski Svet prav toplo priporoča slav. občinstvu za jednaka dela. Krujni solistici m vet v OlAo vltii. (698) Jakob Koželj, predsednik. liieeiu in vspre|ni do !M> pdatotttov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim ven nabrani dobiček, s čimer se uplačane premije obrestujejo z okoli i 0 obrestni h ol»re«fiJ (169 Glavna reprezentanca v Trstu. (■lavni /.a si op v Ljubljani Primož Hudovernik Kolodvorske ulice št. 18- C. Ir. glavno ravnateljstvo avittr. M. železnic. Izvod iz voznega reda •vel?a.-vx».egra» od 1. jvm.Het lS©^. Nastopno omenjani prihajal ii in nahajal it i.iti osnaćoni so a ttr> •tnJ-Tr»]>*fcrm nvu. Srednjeevropski om js k raju oma ćasu ▼ I.jnb-ljanl »» S minnti naprej. Odhod li Izubijane (jož. kol.). Ob tU. uri S min. po nosta, Kno«vja. Ob ti. uri 'J7 min. u)n>lmtnr osebni vlak * Dunaju, Ljubimca, Selmtliala, Hidlakn, Culovoa, Franr.onsfnste, Pontabla, Trbisa Ob H uri 34 tnin. zrterr motani vlak iz Novoga Mests, KuOevja. **». V. uri 'it tnin. z v ■•■ r mniliiil vlak s D'inaja proko Amstuttoua ia Ljubnetf«, Koljnka, Culovoa, Pontabla, Trbisa. Odhod lz LJubljane (drl, koU '"• 7. uri '-.'> i»iin ujulnt) v Ksninik. „ H. , OH n ito/Htiutin'' n p H „ KO . »vr^-fr . (slednji vlak le nb nodoljab in pra/nlklti.) Prihod v LJubljano (dr2. kol.). Ob ti. uri SO min. zjulruj is K*muika. , 11. „ IS „ liojioluilnr „ ,, „ a. „ HO ,, mv+ćrr „ 4 — 140) ss (slodnji vlak le oh nedeljah in praanikih.) Besna zenitua ponudba. Trgovec v Ljubljani, 29 let star, na dobrem glasu, želi z gospodično aH samsko damo v starosti od 20 do 28 let, iz re obitelji, stopiti v zakon; nekoliko tlote se zahteva. — Resne ponudbe naj se blagOVOr W lijo vposlati pod „S. E. F. št. 140' poste tj j! restante Ljubljana. (676—3) 11 1 m o TJ M O 1 [fcgT Bavarsko temno pivo ^tJ\J Paulinova Kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice 52 priporoča Bavarsko temno pivo v dosedaj najboljši kvaliteti, ravnokar do.šlo je hladno kot led (ohlajeno z najnovejšim aparatom s pomočjo vodovodnega pritiska) ter se toči bavarski bokal (*/a litra) po 11 kr. in 3/10 litra po 7 kr. I)nlje se priporočajo izborna naravna vina, kot »lopo -1) l«kiij*ki». IstrskOa tirolsko in druge specijalitete prav zmernih cenah, liter po 24 kr. in čez. (702 ' Ceniki so vsakemu na razpolago, — — — t Fran Detter Ljubljana, Stari trg št. 1 j priporoča svojo zalopo Dunajske srećke a 1 krono. I žrebanje že 12. julija. 5 Glavnih dobitkov po 10*000 kron' «0f)— 11) Srečke priporoča «J. G. MAVER, v Ljubljani. Zobozdravnik kmetijskih in poljedelskih strojov kakor: nilatiliiice, vitle, rezuice, stiskalnice slamo- J itd. ♦ X P. n. naročniki smejo se zaupno name obrniti, ker imam že 20 l^t na tukajšnjem mestu svojo zalogo in je bil še vsak popolnoma za- dovoljen, kdor je pri meni kaj kupoval. (693—1) Važno za sleharno (11 —13) gospodinjo in mater! Kathreiner-jeva Kneipp-ova slatina kava se fiedalje bolj Bkuituje kot iiajubormjfii, jediui naravi primerni zdravi in ob jeduuiu v svoji uporabi najcunojai dodatek bobovi kavi. Priporoča ae izrecno od visokih znan-atvenib in zdravniških avtoritet in h prcdpiaMJu žunakaui, otrokom in takim, ki imajtt želodcu«' uli živčno bolezen, kot najboljši nadomestek bobove kavo Opreziiost pri kupovanja! Zahtevajte in juiuljite samo bole originalne zavoje 1» o 1» I v ia * imeuom _ if% kitom« »e po vnosi, gt^r I^£itixrein.er, ~~)»i-«>j 1'otor Toiiihii) priporoča se m Uvriovattje cerkvenih umetnih kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljev, priinio, obhajllnlh miz, kritnih kamnov itil., i :.<(..l;t- za \ iiil.in r.itn.i sfailMkn«i ItamiioM ska dela kakor tudi za izdelovanju ploič lz vsakovrstnega marmorja za pohištvo. lina t mi i bogato zalogo «> iz raznovrstnih marmorjev, naprtvljeuln po najnovejših arhltektonldnlh ^ obrisih po Jako nizki osni. m Oskrbuje napravo kompletnih druzbinskih rakev ln vsakako J popravljanj«. (io—2b) Obrise, nacrte in vzorce pošilja brezplačno na vpogled. —bbss ■♦♦■■■♦♦■SSl^SBBl i 2271 K št. 4252. (650-2) Zaradi zagotovitve zakupne dobave ovsa. SCIlii, slftlllC, «lrv;i. lireillO^a, jkoaksa in sveč za čas od dne 1. septembra 1894 do 31. avgusta 1895 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magaciiiov in sicer v nastopnih postajah: v Celovcl dne 1$. julija 1894 Mariboru Cjri*a- v to stroko spadajoče predmet«-, tako klrurglčna obve sila in Instrumente, toilettne predmete, mineralne vode, pristne konjakove preparate, pristna medlolnldna vina it 1. po najnižji oeul in sveže aH pa m Zeljo takoj priskrbel. Tudi sem vsak ('as rad pripravljen, dati pojasnila na kuni. in lanu. vprašanja brezplačno. Dalje prosim, naj sa potrebAčina glede soda-vode in nje mešanic x mallnovlm alt dragim sadnim sokom pokrilo vedno le iz moje tvornice soda-vode, ker kot k« mik obraćam posebno pažnjo na oistoto pri nje proizvajanju io po njo polnit vi vodo Se jedeuki at natančno preiskujem. Troseč vse p. D. gospode naročiteljo mojega predragega in sploSuo čislanega rajnkega gospoda kolego J. Svobode, da tudi pri meni naročujejo svoto potrebščine in da na naj>>oljAeiu -Umi stojijo ,,orlovo lekarno" (LJubljana, Preilrnov trg it. 2) priporočajo tudi gospodom zunncein in prijateljem, beležim . . . . z volespostovaineuj najudanejsi (Mardetscjalager) lekarnar „pri zlatem orlu" Ljubljana, Preširnov trg št. 2. I Krojaško obrtno učilišče j I Gospodske ulice št. 7 V Ljubljani Gospodske ulice št. 7 j I naznanja, da pričnejo skupni tečaji za «l«mc» (pouk o prikroje- | j vanji ženskih Oblačil) dne l. julija in l. avgusta; xa larojfsčc j j (pouk o prikrojevanji moške obleke) pa dnč lfS- julija in 15. avgusta. | i Objave za udeležbo vzprejema f ] (06O-2) vodstvo učill&ča. ; Naznanilo. Podpisanec naznanja, da odpre 1 |iiutt, 31111-1) in ti'jr 1 priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprtenega blaga m podvlek, bombaža in ovčje volno, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji-čanje, tkanega in nogoviiarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokovic, po-z&mentirskega in drobnega blaga, trakov, čipk in petijanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. fcga----agJBs a vi Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za darne, gospodo in otroke je vedno na izbere. Vsakeršna naročila izvršujejo so točno in po nizki ceni. Vso mere se, shranjujejo in zazuameuujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so vzorec vposlati. mmimninimimiii Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. (22) F. Ferlinc, restavrater. djs da nV da da' da AAAAaA^ < Uran & Večaj ► A Ljubljana. Gradišče s t 8, Igriške ulice st. 3 ► 4 priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ veliko zalogo vsakovrstnih ^ 4] pečij in glinastih snovij ^ ^ kakor tudi a. 1 štedilnikov Z i.............. r ± Polja: I pripor« leei Josip Roicli (83) Poljanski nusip, Ozke ulice št. 4 Z _ priporoča čast. občinstvu dobro urejeno. ■ ♦ kemično spiralnico ♦ 1 v kateri so razparane in nerazparano I J nioSko In ženske obleke lepo t'čedijo. J sj Pregrinjala voprejmč se za pranje in m m crčui v pobarvanje. V barvariji vspre- ■ 2 jeuiH se svilnato, bombažno in mešano t blago, llarva se v najnovejših modah. ■ ■♦♦^♦♦»♦♦■♦«n>«»t^ii^^sjBr (22> r. HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (34) in vseh v to stroko spadajoČih del po t nizkih ceuah. (31)^ G. Tdnnies v Llubljani. Tovarna za stroj o, železo in kovino-livnloa. Icdeliijo kot poiobnodt: vse vrste strojev za lesoresnioe ln žage. (21) Previama celo naprave in oikrbuje |>Hr t «• in kolle po najboljii inatavi, ■liićajno (urliiiii1 in vosTO i Brata Bborl S S Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. \ w *» 3: Slikarja napisov, £ L stavblnsk:i in pohišt7ena pleskarja. .J ^: Tovarna za oljnate barve, lak i* 3 in pokost. ('JO) p r Glavni aattop Iti*. 11 in»l < - j orl- * P| Klualuegu karbolliiejn. Maščoba -\ ^ i,a konjska kopita in usnje. % J. Hafner-jeva p ivama Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstni restavracija z veliko dvorano ih koncerte itd. in lepim vrtom. (36) = Kegljišče je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic. Zajamčeno pristni kranjski liter po gld, 1*20 in m edenovec liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (216) Oroslav Dolencu trgovina z vožčenino In medom LJubljana, tiledallike ullee 10. Podobe umrlih urednikov ^Slovenskega Naroda" (Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železnikar) dobivajo se na lcatrtoza.-pe,p>lrji tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knji^o-tržcih. iT. Kunčić priporoča p. n občinstvu svojo Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 („Pri avstrijskem cesarju") z opoinnjo, da rabi vodo is mestnega vodovoda, a v svoji Hllja.il tt Lescali rabi vodo is tekočega studenca nad coBto proti Bledu. •6-1) Zunanja naročila izvrše se točno. D38A OLAT MENO I Največja tovarna na svetu f Vsak dan se proda: (1148-24) SO.OOO kilo. Dobiva so v vseh speoerljskih, deltkates, Bih prodajalnloah in kondltorljah. Restavracija na južnem kolodvoru. Danes in vNiiko Mledccao solioto VELIK VRTNI KONCERT vojaške godbe c. in kr. 27. pešpolka kralj Belgijcev. Začetek o» \\s. url. Vstopnina 20 kr. Otrool prosti. Toči se vedno svežo ZB-cd.jej3T7-išlco izvozno pivo. Troseč mnogobrojnoga posuta z velospostovanjem S94) Ii.iil>e. Učenca primarne starosti in lepega vedenja, vipr jme v poduk v jeruienartttvu Leopold llhioioiior, Jeruieunr v Mele>nfcniKovtli ulicah št. O v LJubljani. (697—l) 1 Izprehodne palice ? I iz Kočevske domače industrije (2t5iMJ) & • Fr.Stampfel-a v Ljubljani o na Kongresnem trgu (Tonhalle). : y i x i? e d n o ceneno. o ,^Cy 5 kr. Iiouiatl in vifiu po vsaki poljubni ceni. ~W 'I Zobni zdravnik IDR ROMAN JACOBI $ ustavlja po nuj uoi ej*i in u »jli«i.|i*l metodi ;?j um tne zobe in zobovja. ;^ IMomliirti lil tatllrn zohe lircz IlOlccllI. (186-10) Zdravi splob vsako ustno bolezen. K I.j "jljana, St ri trg žt. 4. Nepresegljivo za zobe je I. Trnkoczy-je¥a ustna voda aromatična, upliva okrepcujoče, zabranjuje g nj i I o b o zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. Trnk6czy-jeY zobni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepcujoče ter ohranjuje zobo svetlo-bole, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja (505— Ubald pl. Trnk6czy lekar v Ljubljani zraven rotovža. Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo. Koslerjev vrt. Vsako nedeljo in vsak praznik VELIK Začetek ob 4. uri. Vstop prost. Na muogobrojen obisk uljudno vabi •l velespoitovanjera (6?9) Štefan Franzot, restavrater. Posredovalnica služb in stanovanj G. Flux no. Bregu Ar. O (691) lice nujno jestfnega hlapca za graščino; stre*a|a blizu Gradca, plaća 10—14 gld., vso prosto; gostllnlako kuharico; kuharico m graščino: vce lilafu za tukaj, Celje, Gorico, Pulj, placa 10—12 gld ; Izprafiauo otroško vrtnarlco ali absolrlrano uciftelflco k 71etni deklici, jako prijetua služba, zdravo poletno bi val i Sce. Prodajainica v veejeni mesteci u» deželi, jako dobro si-tuvirana, kjer se je ž« 32 let izvrševala z najboljšim vHpehom trgovina z nieftmitm blagom, se zaradi bolezni zakupnika takoj odšla. Vtc se iz\e pri gospodu Halbeiiateln-u v Ljubljani. (671—3) vsled porabo Jedino pristnih Csapo. vili zol>uili liopljic. Stotino zahvalnih nisem o uh polni. (525—7; Csna steklenici 1 gld , steklenici za poskuinjo 50 kr. Jedino pristno z registrovano varitv. znamko „zamorćevi glava ' in napisom >T. i '.-*»• ■>«>*.«■» Zahntropieui Pristno so dobiva v lekarni „rudečoga križa" Iv. 13. CVupo, Osek (gornji grad), Hrvatska. Zaloge v v len rocjfh lekarnah, kjer takih ni, naj se obrne direktno do pruiivoditclja. Odlični zvedenci vseh dežel so na zdravilstva-,nih razstavah v Londonu, Parizu in Genevu kot razso-jevaloi izloženih preparatov tinkturo za želodec leknrja O-. Piccolija v Ljubljani s rastno diplomo in zlato svetinjo odlikovali. Te od-loenjooe odlike so najboljše spričevalo že od nekdaj znanega dijetetiaiega sredstva, katero krepča in zdravi želodec, kakor tudi opravila prehavnih organov izborno pospešuje. — To tinktura za želodec razpošilja izdolovateli G. Ploooll v Ljubljani proti povzetju zne<*ka. Zaboj po 12 stekl. za 1 gld. 36 kr.; po 55 stekl. za 5 gld. 26 kr. (zaboj telita 5 kgr.). I'ostnino plat'a veduo naročnik. (5Sn- 1©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©I©I©I© © ©i©i©i©i©i©i©i©i© bratov Koslerjev v Ljubljani priporoča svoja priznano izborna in najbolje uležana piva ležak, marčna in izvozna piva kakor t ml i piva v steklenicah z zagotovilom točne in najsolidneje postrežbe. Tndi se tu dobe %Sr tropine, sladne cime, najboljša piča za živino. > -^^j Ceniki na z ah te van je zastonj in poštnine prosto. mfc (6S0—1) (O l<> |