Z namenom ugotavljanja podobnosti in razlik v vsebinskem opisu mladinskega leposlovja smo septembra 2008 pregledali opise za pet svetovno znanih del v petih katalogih: Knjižnice Otona Zupančiča Ljubljana, Mestne knjižnice v avstrijskem Gradcu (Stadtbibliothek Graz) ter skupne kataloge knjižnic v Goriški pokrajini v Italiji (Sistema bibliotecario della Provincia do Gorizia) in v Karlovški županiji na Hrvaškem (Skupni katalog knjižnica Karlovačke županije). Z angleškega področja smo dodali British Library. Ugotovili smo, da se vsebinski opisi za različne izdaje istega dela razlikujejo tako v posameznih knjižnicah kot med njimi. Najbolj stalen podatek je klasifikacijska oznaka. Manj pogoste so predmetne oznake in anotacije. S klasifikacijskimi in predmetnimi oznakami se vsebina redko opisuje. Navadno se s temi oznakami označujejo jezikovna oz. narodna pripadnost avtorja, literarna zvrst in občinstvo, ki mu je delo namenjeno. Več vsebine oz. zgodbe opisujejo anotacije. Toda tudi te lahko prinašajo tudi druge informacije, npr. o doživetjih ob branju, o avtorju ali o zgodovini nastanka dela. Večja enotnost tako znotraj katalogov kot med njimi bi bila s stališča stroškov dela dobrodošla. Žal pa enakega vsebinskega opisa nekega leposlovnega dela ni mogoče ponuditi v vseh knjižnicah. Morda je rešitev v različnih ravneh opisa, tako da si eno vrsto opisa delijo mladinske knjižnice, drugo pa strokovne zbirke.

Pravice