Knji`na poro~ila in ocene
V obse`ni, ve~ kot 600 strani zajetni publikaciji nas avtorica popelje skozi vse zgodovinske etape prisotnosti Slovencev v Bosni in Hercegovini. Slovenci so se v to de`elo priseljevali, v njej vojskovali, urejali dru`insko `ivljenje, se tu rojevali in umirali.
Recenzent knjige zgodovinar dr. Stane Granda pravi, da iz neposrednih pri~evanj teh ljudi izvemo tudi, kako so v zadnji vojni zaradi ne-prave etni~ne pripadnosti izgubljali `ivljenja in do`ivljali vsa druga zla in poni`anja, podobno kot premnogi prebivalci te nesre~ne de`ele. Predstavljene refeksije doma~inov vseh treh narodnostnih opredelitev prepri~ljivo opisujejo Slovence in Slovenke v BiH kot ljudi, ki niso ustvarjali dru`benih problemov in napetosti in ki so bili praviloma vedno in povsod koristni za {ir{e dru`beno okolje, poudarja Granda.
327
Avtorica je napovedala {e eno knjigo o Slovencih v Bosni in Hercegovini. To bo zbornik znanstvenih prispevkov o Slovencih v BiH, ki ga skupaj pripravljajo slovenski in bosansko-hercegovski kolegi razli~nih znanstvenih panog. Tako bo subjektivnemu metodolo{kemu pristopu dodan {e zunanji objektivni in bo slovenski kulturni segment v BiH dele`en verjetno pionirske, vsekakor pa celovite obravnave.
Karmen Medica
Tone Petek: Podvolovljek skozi ~as. Podvolovljek: Turisti~no dru{tvo Podvolovljek, 2007, 191 str. : ilustr.
V zgodovini etnolo{ke stroke krajevne monografje niso nekaj novega; mnogokrat so cilj raziskovalnega prizadevanja. V tem pogledu je etnologija blizu lokalnim piscem zgodovine, ki s kompleksnimi {tudijami domoznanskega zna~aja posku{ajo zaokro`iti krajevne zna~ilnosti skozi kraj{a ali dalj{a ~asovna obdobja.
Knjiga Podvolovljek skozi ~as je primer simbioze etnologije in zgodovine, saj je tudi njen avtor `e nekaj desetletij zavezan obema strokama. Kot kustos etnolog v mariborskem pokrajinskem muzeju je dober poznavalec etnolo{ke problematike, a hkrati tudi zgodovinskega dogajanja na [tajerskem. Tudi ni naklju~je, da se je usmeril v raziskovanje zaselka Podvolovljek v skrajnem delu Zgornje Savinjske doline, saj njegov rod izhaja prav iz tega dela Slovenije in je zato, kakor sam pravi, ~util dolg do svojega rodnega kraja, ki ga je zaradi {olanja zapustil `e kot u~enec. V delu bralec zazna avtorjevo posebno spo{tovanje in raziskovalni odnos do krajev in ljudi, ki so zaznamovali njegovo mladost, a hkrati tudi pravo mero raziskovalne distance do doma~ega okolja, kar daje besedilu potrebno objektivnost.
@e be`en pogled na vsebinsko kazalo nam nakazuje, da je bilo Petkovo delo povezano s pred desetletji najve~jim slovenskim etnolo{kim projektom Etnolo{ka topografja slovenskega etni~nega ozemlja – 20. stoletje. V projekt, ki ga je vodil Oddelek za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je bilo takrat vklju~enih mnogo mladih
Knji`na poro~ila in ocene
etnologov v slovenskih muzejih in drugih etnolo{kih institucijah. Krajevne {tudije in tako imenovana rajonizacija kulturno in tudi upravno zaklju~enih obmo~ij Slovenije je bil eden od ciljev obse`nega projekta, ki je imel zaradi primerljivosti posameznih {tudij tudi enotno vsebinsko shemo.
O~itno se avtor monografje o Podvolovljeku stroge vsebinske sheme tega projekta, ki se ni vedno skladala tudi z videnji in predstavami posameznih etnologov, ni mogel ali pa ni `elel dr`ati in jo je vzel kot okvir, v katerega je lahko po svoji presoji uvr{~al ve~ let trajajo~a terenska opa`anja in dognanja iz razli~nih virov ter literature. Kot dober poznavalec doma~ega kraja je seveda znal presoditi, katera vsebinska poglavja so za monografski prikaz najbolj zanimiva in relevantna. Ob tem je spretno kombiniral spoznanja zgodovine in klasi~ne etnologije, kakr{na se je tudi predavala na ljubljanski
328
univerzi.
Kakor je za tovrstno strokovno literaturo obi~ajno, uvede avtor bralca v poznavanje prostora s kratkim geografskim orisom in zgodovinskim pregledom Zgornje Savinjske doline. Pri tem nakazuje zemljepisne posebnosti in histori~na dogajanja, ki so bila podlaga za gospodarski zna~aj in socialno poklicni sestavo prebivalstva. V zgo{~eni ~asovni pripovedi vodi bralca od prazgodovinskega kolonizacijskega obdobja preko sredjeve{kega in novove{kega obdobja do sredine sedemdestih let 20. stoletja, ko svojo raziskavo Petek pove~ini zaklju~i. Kot zgodovinar je izpostavil poselitveno slika tega obmo~ja, lastninsko pravni status kmetij in njihovih prebivalcev, ledinska imena in njihov razvoj ter vpetost obmo~ja v {ir{e upravne okvire. Za ~as od za~etka 19. stoletja pa je predstavil tudi {tevil~ne podatke o prebivalstvu Podvolovljeka in Lu~, ki so bile ob~insko sredi{~e in sede` istoimenske `upnije. Sicer kratki, a zanimivi sta poglavji o migracijskih procesih prebivalstva z lu~kega obmo~ja od ~asa med svetovnima vojnama do {estdesetih let preteklega stoletja ter dialektolo{ka, torej jezikovna podoba Lu~ in Podvolovljeka.
Splo{en pregled gospodarstva je strnjen prikaz najpomembnej{ih dejavnosti, ki sta dajali ljudem v Podvolovljeku temelje za pre`ivetje – to sta bila gozd in zemlja. Na teh osnovah je temeljila tudi socialna in poklicna struktura ljudi, torej kmetov, kme~kih poslov, obrtnikov in zlasti gozdnih delavcev. Ta struktura se je po drugi svetovni vojni z migracijami prebivalcev v industrijske kraje mo~no spremenila. V podrobnej{em prikazu gospodarskih dejavnosti avtor izpostavi pridobivanje plodne zemlje z izsekavanjem in po`igalni{tvom, pripravo njivskih povr{in, delo na polju ter vzroke za nazadovanje poljedelstva. Pri gozdarstvu opisuje se~njo in spravilo lesa, njegovo predelavo in uporabo za doma~e potrebe ter za prodajo “neko~ in danes”. Ne pozabi omeniti za Zgornjo Savinjsko dolino zna~ilnih gozdnih delavcev in njihovega `ivljenja in dela, ki sta se z razvojem gozdarske tehnike po drugi svetovni vojni ob~utno izbolj{ala.
Tudi nadaljnja poglavja knjige izpri~ujejo tradicionalno etnolo{ko shemo. Gospodarskim na~inom tako sledi poglavje o naselju in zna~ilnostih stavbarstva, v katerem so posebna podpoglavja namenjena hi{am, ka{~am in hlevom kot najpomembnej{im stavbnim enotam kmetij v Podvolovljeku. No{a in prehrana pa sta kraj{i poglavji, ki zaklju~ujeta obravnavo “materialnega sveta” Podvolovlje~anov.
Knji`na poro~ila in ocene
Druga polovica knjige je namenjena prikazu socialnih in duhovno kulturnih tem – od pravnih obi~ajev, pomena sosedstva in sosedskih odnosov, `ivljenjskih in letnih {eg do verovanja in vra`everja ter ljudskega zdravilstva. V zadnjem poglavju knjige pa nam avtor prika`e, kako so ljudje v Podvolovljeku pre`ivljali svoj prosti ~as. Pomembnej{a nadpoglavja uvede avtor s splo{nim uvodnim prologom, ki bodisi vsebinsko defnira in razlo`i ali pa histori~no opredeli nadaljnja izvajanja na konkretnem materialu. S tem postavi “etnografsko” gradivo v {ir{i dru`beni, lahko bi rekli antropolo{ki kontekst, ki daje tudi nezahtevnemu bralcu predstavo o vzro~no-posledi~nih zvezah posameznih dru`benih pojavov.
Delo Toneta Petka Podvolovljek skozi ~as odlikuje dobro poznavanje zgodovinskih in etnolo{kih razmer, ustrezne strokovne literature in ustnega pri~evanja informatorjev.
329
Nedvomno bo pritegnilo pozornost {tevilnih doma~inov, ki jim je v prvi vrsti tudi namenjeno. Napisano je v lepem, razumljivem in teko~em jeziku, kar je v dana{njih ~asih vsekakor redkost. Strokovnjaki pa bodo v knjigi morda pogre{ali predvsem ve~jo skrb za citiranje literature in virov in morda to ali ono poglavje, ki bi doprineslo k {e celovitej{i podobi obravnavanega obmo~ja. Vsekakor pa je monografja o Podvolovljeku in njegovih ljudeh knjiga, ki jo bralec z zanimanjem prebere.
Andrej Dular