Pisma iz domačih krajer. Libeliče. Občinske volitve. V nedeljo, 31. oktobra so bile v Libeličah občinske volitve, za katere je bilo veliko zanimanja. Kljub veliki agitaciji za učiteljevo demokratsko delavsko listo, bi ista skoraj popolnoma propadla, ker je ljudstvo pač raje volilo kandidate obeh list SLS, kakor pa učiteljeve demokrate in radikale. Izid volitev je bil, da sta obe listi SLS dobili 8 odbornikov, dočim je dobila demokratska komaj enega. Sv. Petcr pri Mariboru. Sodeč po delovanju naših društev, predvsem bralnega druStva, bi si res lahko mislili, da spimo. No, oni siloyili vihar od 29. na 30. oktober nas je nemilo tresnil v grdo vsakdanjost. Ocenjevali smo škodo, ki jo je povzročila burja na strehah, na drevju in vriovih. Gospodje, ki nam davke predpisujejo, so brali o teh nezgodah v časopisih, ter si bržčas mislili: nam neurje ne more do živega. Hajd na delo! Menda so mnenja, da se dajo tudi jalove krave molsti. — Vinska letina je bila tudi pri nas slaba, da bolj nemogoče.. Nekaj več je bilo sadja. Skoda, da se naši poseslniki tako malo pečajo s sadjarstvom. Marljivost in spretnost bi jim zelo koristila. To vidimo na primer pri g. Knuplež Matiji, želarju v Trčovi, ki je na malem prostoru vzgojil sadje, da bi se lahko postavil ž njim na vsaki razstavi. Vesela novica pa je, da imamo nove zvonove. Težko smo jih pričakovali. Od same nestrpnosti smo se celo skregali — za prazen nič. V četrtek, 28. oktobra so nam jih pripeljali: večjega Vračkova fanta, manjša dva Rok-ivčev Marka. Dekleta so ckrasila oba vozova zelo okusno; voz z velikim zvonom j€ bil posebno nežno opleten, manjša zvonova pa sta se kakor lanta postavljala s šopki in trakovL Vsa čast vrlim mladenkam! Drhteli smo ko sta se približala vozova cerkvi. Skoda, da so bila kolesa tako blatna; vzrok so temu naše ceste. Stoj! Kaj boš grajal naše lepe ceste! — Torej ceste niso krive umazanih koles, temveč le blato. Preljubo blato! I*gini samo nekam, drugače se bomo zadušili v tebi y Yeselje tistih, ki jim blato nič >an ne gre«. Torej nove zvonove imamo. Prav lepo pojejo, le četrtega zvona še manjka. Treba bo nabrati denar tudi za tega, da nam ne bodo gotovo Marjetčanke očitale siromaštva. Ker mislimo na zvonove in še marsikaj, se s postavitvijo Društvenega doma ne moremo tako pečati, kakor bi se radi. Pa bomo pozneje bolj pridni. Toliko za danes. Pa brez zaraere! Vurberg. (Rusom y zadoščenje). V >Slov. Gospodarju« i dne 14. oktobra t. 1. se v dopisu >Rop pri belem dnevu« iz Dolgoš dolžijo vurberški Rusi, da so tam oropali nekega Kompana. Ruse v sanatoriju zelo boli, da jih ima dotični dopisnik za tolo^aje. Drugič naj nikogar ne pita s takimi priimki, dokler ne dokaže, da je kdo res tolovaj. Rusi y sanatoriju še nikdar niso storili komu kaj žalega, pač pa ruski zdravniki mnogo dobrega, pa tudi se še nis*o nikdar potikali krog Kompanove hiše. Vzamite na znanje: Tu je sanatorij za bolne ruske emigrante, med njimi so osebe večinoma z višjo izobrazbo. Vsi ti se morajo ravnali po natančnib določilih zdravnika. Ob solnčnih dneh so veliko na prostem v nalašč zato pripravljeni uti, na sprehod smejo le kratek čas z dovoljenjem zdravnika. Uslužbenci sanatorija so pa skoraj sami Slovenci, ki imajo veliko dela v sanatoriju in se ne utegnejo potepati ob Dravi, še manj pa, da bi hodili ropat h Kompanu. Je že tako, da ni nihče vesel, če ga kdo s tolovajem nažene. Seveda boli tudi naše slovanske brate, da jih eden brez najmanjšega povoda tako grdo napade. Zato vas prosimo, gospod urednik, da zanaprej ne sprejemate za naše ruske brate tako obrekljivih dopisov. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Hiša dijaškega semenišča, y kateri je pošta in mežnarija, pa je bila dozdaj tudi že nekak drubtveni in zadružni dom, jc po dolgih pogajanjih prešla v last cerkve ter solast občine, posojilnice in mlekarske zadruge. Vsi pametni domačini so s to rešitvijo zadeve zadovoljni; a nek »uvidevnic dopisnik prodaja v »Domovini« na cente in Yatle svojo >naprednostt, ki seveda brez laži izhajati ne more: Trdi, kako jc s tem občina oškodovana, ko bi vendar občina morala še enkrat toliko plačati (in pa takoj!), ako bi gradila novo mežnarijo, dočim sedaj prevzeto brcme odplačuje v 10 letih; da mora občina plačati nad polovico cele kupnine, ko v resnici niti tretjine ne; blebeta, da občina kupuje hišo župniku, da so šele »naprednjakic naučili zarukane klerikalce pametnega občinskega gospodarstva itd. Temu naprednjaštvu, ki že dolga leta ne ve, ali naj se izroči Puclju ali SDS ali Radiču, ampak zna samo in edino rabavljati zoper klerikalizem, se že krave po naših gmajnah smejijo; kako začudene so pa šele žabe in urhi v nekaterih potokib ali mlakah, kadar katera takšna »naprednosU y noči uri eaide s ceste med nje . . . Ali se razumemo? Sy. Marjeta niže Ptuja. Zadnja naša prirediteY je prav dobro izpadla. Po blagoslovitvi je mil. g. prelat dr. Tomažič y krasnih besedah razložil pomen DmštYenih domoY in Yzpodbujal k vztrainemu, odločnemu delovanju našib. katoliških org«ni«ad|. Lepa sk>Yesnost in lepo vreme je privabilo toliko ljudstva, da jih je moralo precej oditi, ker ni bilo več prostora v dvorani. Zato pa •*omo igro »Zgubljeni rajc ponavljali y nedeljo, 14. t. m., po ye¦iernicah. Ker so zadnjič igraki svoje vloge rešili v splošno za•dovoljnost, zato pričakujemo tudi v nedeljo obilne udeležbe. Cene *o znižane. Kapcla pri Radeneih. Bralno društvo pri Kapeli uprizori dne 21. novembra popoldne, ob 5. uri v zdraviliški restavraciji gosp. -Maršika v Radencih narodno igro »Domen<. K obilni udeležbi ilasti ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novega odra, vabi ©dbor. — Ob priliki blagoslavljanja novega Pauličevega križa ob Ptujski cesti v Noričkem vrhu dne 7. t. m. se je med blagočutečimi .gosti aabralo za Dijaško kuhinjo 100 D in za sv. misijon 40 D. -Bog obilo povrni. SredišCe ob Dravi. Dne 14. novembra je po dolgi, mukepolni ¦bolezni umrla nad vse vzgledna Orlica, Marijina družbenica — Micika Črčkova. Da je bila pokojna priljubljena pri vseh, priča iijen veličasten pogreb, ki se je vršil dne 6. novembra, ob 2. uri ;popoldne.a Pogreb so se udeležili: Marijina družba z zastavo, vsi 'domači Orli in Orlice, pa tudi Orli in Orlice iz drugih odsekov in Irožkov a svojimi zastavami in velika množica domačinov. Pevci so ji zapeli zadnji pozdrav. Ob odprtem grobu je govoril č. g. Marko Krajnc in gospa profesor Prijateljeva iz Maribora. Res, malokalero oko je tedaj ostalo suho. Smrt pač ne izbira, tudi mla- <do cveije pokosi, tudi takim ne prizanaša, kot je bila Micika. 2e *d malih nog je bila slabotnega zdravja, a yendar je vse svoje moči žrtvovala, takorekoč položila na oltar domovini. Bila je zelo nadarjena, ter je že od tedaj, ko je zapustila ljudsko šolo, poma- j jr,ala y Dekliški zvezi, pozneje pa kot predsednica pri Orlicah. j5 pridnostjo in požrlvovalnosto je vodila krožek, ter si pridobila : itoliko spretnost, da je z lahkoto prevzela tajniško mesto pri Pro¦svetni zvezi v Mariboru, kjer so jo tudi vsi vzljubili. Njen delokrog se je šele tedaj razširil. Vneta za dobro stvar, je takoj pre- ' vzela vodstvo vseh Dekliških zvez, ter bila tudi predsednica mariborske srenje. Res, v trudu in znoju polnem radosti je delovala sa organizatoričnem polju polovico svojega življenja, 15 let. Na-rduševala je sebe in druge za krščanska načela, dvigala svoje -srce, svojega duha k božjemu Solncu, kamor se je tudi za vedno ,;preselila, stara šele 29 let. Umrla si Ti, ki si bila tako navdušena, Sla si po svoje plačilo, po krono, ki si si jo zaslužila s svojim ¦čednostnim življenjem. Hočemo y vsem slediti Tvojcmu vzgledu. i — Počivaj v miru, tam zgoraj nad zvezdami se zopet vidimo! Marenbcrg. V petek zvečer, dne 5. novembrn, je nagloma od Jkapi zadet umrl g. Franc Martini, veleposestnik, lesni trgovec in jgostilničar pri Sv. Janezu. Pokojni je bil mnogo let občinski odf>ornik in župan. Pogreb se je vršil v pondeljek, 8. novembra, predpoidne od Sv. Janeza na pokopališče v Marenbergu. Rajni blagi in prijazni gospod Martini naj počiva v miru, vsem domačim, sorodnikom in pr;jateljem pa odkrito sožalje. Razbor pri Slovenjgradcu. Pri nas smo dne 31. oktobra sprejnili k zadnjemu počitku vrlega moža in zvestega pristaša SLS, dkmeta Jožefa Hudej pd. Lapovčnika. V 67. letu svoje starosti se je ločil od nas daleč naokoli znan kot veren, miroljuben in dobro^srčen mož. Zlasti so njegovo hišo poznali reveži in berači, katerim je bil raini blag dobrotnik. Bil je dolga leta občinski odbornik in cerkveni ključar. Naročen je bil vsa leta na katoliške ča.sopise in je tudi svoje otroke, ki so že večjidel oskrbljeni, lepo Tzgojil, zato je upati, da bo tudi njegov sin, ki mu sledi v gospo<larstvu, vreden naslednik svojega očeta. Na sedmini se je nabra&> za sklad SLS 62 Din, za kar se vsem darovalcem tem potom izreka srčna zahvala. Šoštanj. Dobroznani liberalec trosi po okraju razne vesti, ka<erih namen je, delati reklamo za Žerjavovo stranko. Med dru.;gim trdi, da bomo dobili denarja za potrebne ceste, kakor cesto v iSt. Andraž in tako dalje, ako se zapišemo v liberalno stranko, *eš, ua bo potem veliki župan uvaževal naše prošnje. Imamo več «kraj©v v bližiai, y katerih pašujejo liberalci v okrajnem zastopu, ! a kljub temu ne da veliki župan nič. Gospoda Goršeka prav ponižno opozorimo na to, da veliki župan ne izposluje v Belgradu niti tega, da bi dobile občine in okrajni zastop od državnega rudnika dolžne občinske in okrajne doklade, katere mora plačati vsak bajtar, samo država ne izpolni svojih dolžnosti. Hujskati je lahko, a dati prav težko. Šmartno ob Paki. Dne 8. t. m. sta se poročila gospod Franc Klančnik, posestnik v Smartnu ob Paki in g. Angela Bizjak. Dne 15. t. ra. pa se bosta poročila g. Franc Klinar in g. Nežika Meklav. Mladim parom želimo veliko sreče v novem stanu. Šmartno ©b Paki. (Razne noviee.) Zadnji teden oktobra smo imeli spovedovanje za sveto leto, na god Kristusa Kralja in v nedeljo, 7. novembra pa svetoletne procesije z udeležbo skoraj cele župnije. Bog nam je dal 'cbakrat lepo vreme. V spomin osvobojenja je bil naš spomenik za padle vojake 27. in 28. oktobra celi dan in noč električno razsvetljen, ravnotako tudi ob procesiji na Vseh svetnikov in vernih duš dan. Svojci padlih »o okinčali spomenik z lepimi venci in oba dneva so se pri istem vršile mrtvaške molitve od duhovščine ob priliki procesije na pokopališče. Velika udeležba vernikov je priča, da niso imena padlih samo vklesana z zlatimi črkami v črni niarmor, temveč tudt v srca in spomin njihovih domačinov. Nekaj bi še radi poročali, pa se bojimo, da ne smemo. Namreč od odkritja spomenika za padle vojake v Trbovljah 31. oktobra, se je tam igrala vojna igra »Kalvarija«, kakor tudi takoj ob isti priliki 25. julija t. 1.. Pretresljiva igra, dobro podana, je globoko vplivala na občinstvo, pa so zastopniki invalidov in voj. zveze iz Trbovelj, ki so bili tukaj kot odposlanci, naprosili naše igralce, naj bi ravno to igro vprizorili v Trbovljah 31. oktobra. Z ozirom na blagi namen so naši kmečki igralci, dasiravno težko, vendar obljubili in 23 po številu v Frbovljah nastopili. Torej dejstvo je: 23 naših igralcev je uprizorilo igro dvakrat v Trbovljah, obakrat je bila dvorana nabito polna, občinstvo je burno ploskalo, navzoči avtor igre je bil prav zadovoljen, g. svetnik Pirc je igralce toplo zahvalil, a neka >huda obljubac je zakrivila, da ni prišla besedica o tem v javno časopisje. Če so morda kaj o tem pisali o nasprotnem časopisju, ne vemoi, ker ga ne čitamo. — Naši pridni pevci so ob priliki procesije na pokopališču ob Vseh svetnikih zapeli dve lepi žalostinki, eno pri novpm vojnem spomeniku, drugo v sredini pokopališča. Ena, >Padlim junakomc, je čisto nova kompozieija, ki se je prvič pela tukaj ob odkritju spomenika 25. julija. Besedilo je zložil nalašč za to slavnost naš blagi pesnik Fr. Ks. Meško, skomponiral pa ja je skladatelj Adamič s spremstvom pozavn. Ker pa poslednje niso povsod na razpolago, se je skladba nekoliko v tem oziru prenaredila od avtorja, ter se bo nedvomno povsod priljubila in mnogo pela. Prav lepo je namreč besedilo in njemu primerna tudi kompozicija. Nek tukajšnji bivši odbornik za nabavo spomenika padlih vojakov, bo isto založil pri Jugoslovanski tiskarni v LjubIjani v korist našega spomcnika. Dobrna pri Celju. f Jože Božnik. Povsod, kjer so ga poznali skozi dobo skoro enega stoletja, so ga spoštovali. Mož, ki je doživel 95 let visoko starost, je storil za Dobrno in okolico veliko ' dobrega. Pokojni je bil dolgo vrsto let v občinskem svetu, cerkveni ključar, y naših organizacijah, katerim je pošiljal kot najboljše delavce svoje sinove na razpolago. Njegov sin Jurij je danes župan na Dobrni, drugi sin Matevž je ključar dobrnske cerkve, tretji zopet ključar pri Novi cerkvi, vsi iz njegove družine so vzgojeni tako, da ne le za svoj dom, ampak tudi za javnost delujejo. Zato pa je Božnikova rodbina v vsej dolini obče spoštovana, njen ustanovitelj, rajni Jože Božnik pa še posebno, kar je pokazal tudi njegov pogreb dne 4. novembra. Pokojniku dal ljubi Bog plačilo! Njegovim domačim pa naše sožalje. Majšpcrg. Minulo nedeljo nas je obiskal pri nas splošno priljubljeni in spoštovani poslanec g. Vesenjak. Veseli nas posebno dejstvo, da prihaja pogoslokrat ter vselej s svojimi besedami zna zadeti prave strune v veliko razliko od raznih najetih in mastno plačanih SDS in SKS najemnikov, katerim je nekdaj tako pridno sekundiralo naše učiteljstvo. Zahvaljujemo se gospodu poslanca za njegov trud ter ga prosimo, naj i v naprej ne pozabi na nasi Sv. Florjan ob Boču. Po večletnem pljučnem bolehanju je dne 23. oktobra, ob 7. uri zvečer v Gospodu zaspal cerkovnik loženske romarske cerkve Matevž Sirec v 73. letu starosti. Bil je vesten in natančen v svoji cerkveni službi, dolgoleten naročnik »Slovenskega Gospodarjat in neomajno trdno pristaš SLS, ki je tudi drugim zaspanim Florjančanom rad prigovarjal na pravo stran. Njegovega pogreba dne 26. oktobra se je kljub slabemu vremenu udeležila velika množica faranov, ter mu skazala svoje spoštovanje io zadnjo čast. Ker je bil rajni velik prijatelj duhovnikov, so se domačemu gospodu župniku pridružili ter pomagali izvršiti pogrebno slovesnost še g. rogački kaplan Jožef Žekar. Rajnemu Sircu pa bodi ohranjen med nami blag spomin! Laško. Dražbeni oklic. V zapuščino po umrlem župniku gospv Francu Trop spadajoče preraičnine, zlasti lepo pohištvo, dragocen harmonij itd., se bo prodalo na prostovoljni javni dražbi v župnišču v Šmarjeti pri Rimskim Toplicah v pondeljek, dne 15. novembra 1926, ob 1. uri popoldne, in se kupci polnoštevilno vabijo.