276
Godenje lanu v mrzli vodi.
*Spisal R. Dolenc,  vodja de?elne  kranjske   vinarske  in sadjarske
?ole na Slapu.
To vodenje se v kemi?nem obziru od rosnega le v tem razlo?uje, da pri prvem ?lezec, kateri likovna lakna med seboj in z lesom ve?e, bolj strohni, pri vodnem gojenji ne strohni, ampak popolnem segnjije. Vspehi se pa, kakor smo u?e videli, bistveno razlo?ujejo; v tem pa razun kemi?nega procesa gre hvala tudi pravemu obravnavanju.
Pravo obravnavanje naj v slede?em priob?im:
Za vod o gojenje je, kakor u?e ime ka?e, pred vsem voda potrebna.
Voda je zelo vsaka dobra, samo da ni pretrda in ne premrzla. Po takem je dobra voda iz dale? izvira-jo?ih rek, potokov in studencev, voda iz jezer, ba-jarjev itd.
Kar se gorkote gojilne vode ti?e, je ne sme manj biti kakor 10 stopinj R.; ?em gorkej?a, tem bolj?a. Ako je mrzlej?a znabiti zavoljo bli?njega izvirka, potem jo je treba pred rabo v nala?? narejenih ?irokih in plitvih bajerjih soln?nim ?arkom razpostaviti, da jo segrejejo.
Pretrda ali sploh trda voda, kakor so, na pr., voda iz vodnjakov (?tirn), ni za rabo, naj bi tudi ?e tako gorka bila.
Na to, da je vodna presna, bistra in ?ista, ni celo ni? gledati, kajti ?e celo ?eleti je, da ni presna in ?ista, ampak nekoliko stala in kalna. Naj tudi od pre-stalosti u?e nekoliko smrdi; ni? ne de, ?e bolj?a je, ker se lan v njej hitreje dogodi.^
?e torej posestnik ima pripravno vodo, potem treba skrbeti za osnovo godil ni?e, katera je tam na mestu, kjer se voda lahko napelje in odpelje. Velikost godilnic in njih ?tevilo odvisi od mno?ine lanu, kateri se ima goditi.
Grodilnice same so ?tirivoglate jame; dolgost in ?irokost se ravna po mno?ini lanu, giobo?ina pa mora vedno enaka biti, to je, 4 ?evlje do 4 "2. Poglavitni pogoj dobre godilnice je pa to, da dr?i vodo. Tudi lahko do ?istoga se mora voda izpustiti dati, in ravno tako zopet naliti. Ako je svet, kjer se ima godilnica osnovati, tak, da ne spu??a vode skozi, kakor je, na primer, ilovnati svet, potem je mogo?e najbolj?i kup delo izpeljati. Pri takih okoli??inah, ako se na lepoto ne gleda, ni treba druzega kakor stene z vrbjem ali dru?im lesom zaplesti, da se zemlja ne more v vodo posipati in tako nesnago delati. Tako narejen ko? pa mora biti trden, kar se posebno s tem dose?e, da se debeli koli ali rebri zabijejo. Tla se morajo z deskami, najbolj?i kup so mu?lerji, pokriti, sicer se po hoji blato dela. \rh tega ne sme lan nikdar na prosto zemljo priti, sicer gnjije.
Da se deske ne vzdignejo, kedar se voda napelje, treba je 3 do 4 palce v ?vetirji debele trami?e podlo?iti, 2 do 3 ?evlje saksebi na trami?e se potem leske pribijejo. Da se pa deske s trami?i vred ne vzdignejo, je treba, da vsak trami? na obeh konceh vsaj 5 palcev pod ko?em se?e v steno.
To je najprostej?a, torej tudi najcenej?a godilnica.
U?e dra?a in lep?a se naredi, ako se tudi stene, namesti s ko?em, z deskami obdajo, ali ?e se vsa obzida, to je gotovo ?e najbolj?e.
Tako je mogo?e na svetu delati, kateri vodo dr?i, ako pa svet vodo spu??a, treba je utrditi ga. To se najlo?je dose?e s tem, da se vsa jama obzida, tla s kamnenim tlakom pomostijo, in vse skrbno s cementom ome?e. Tlak pri taci h godilnicah ?e z deskami po-ki'iti, je nepotrebno delo.
Ko je godilnica dovr?ena, potem nastane vpra?anje, kako lan v njo zlo?iti? Da je lan zrel ali pa zelen, to nima na zlaganje celo ni? vpliva, kajti zlo?i se, kar se stanja ?opkov in njihove gostosti ti?e, vse enako. Vendar nastane lahko v tem razlo?ek ta, da se ne postavljajo snopi?i naravnost v jamo, ampak v neke ?tirivoglate, iz trami?ev in remeljnov izbite in v jamo polo?ene plave, ali pa v velike kadi, katere tudi druga stric druge v jami stoje. Pri dobro osnovanih godilnicah, je pa uno kakor to nepotrebno.
Kaj dobro slu?ijo plavi, ako bi kdo hotel lan v kakem jezeru, bajerji, ali pa ?e celo v kaki po?asi teko?i reki goditi, kar se tudi sem ter tje najde. Kadi so kaj dobre v krajih, kjer zelo manjka vode, kajti z njih pomo?jo se lahko zraven najmanj?ega studenca ?e lahko godi, ako se na suho postavijo, z lanom naba?ejo in potem po?asi z vodo napolnijo. Da se plavi med gojenjem ne vzdignejo, jih je treba ali dobro oblo?iti, kar se zgodi, ako se na nabasan lan deske polo?ijo, iia te pa kamenje, ali pa se morajo na tla ali v stene zabite koli?e privezati.
Naj so proste godilnice ali pa s plavi in kadmi, vedno velja o skladanji lanu slede?e:
Ako se ima zelen lan goditi, vzamejo se ?opki, kakor?ni so se po riflanji naredili, ter se za?no na eni strani ali pa na enem koncu jame s koreniniimi v zrak ali pa narobe, kar se da tesno eden do druzega postavljati.   Razvezati se ne smejo.
Kavno tako se ravna s suhim lanom; tudi tukaj se snopi?i, potem ko se je velik s slamo prevezani snop razvezal in slama pro? vrgla, stoje? kar je le mogo?e, tesno v jamo, plav ali kad stla?ijo, dokler ni ves prostor poln. Ko je enkrat vse napolnjeno^ potem se povr?je lanu s slamo pokrije, na katero se potem desak in kamenja nalo?i. Ako je lan kratek, se smete tudi dve legi druga vrh druge napraviti. Prva spodnja stoji na korenikah, druga zgornja z vrhi na vrhih spodnje. Kadi se tudi tako polnijo, da se prostor ne zametuje, tedaj se vrh prve stoje?e lege ?e druga ia tretja le?e?a napravi.
Podobica ka?e kad z dodanimi merami, v kateri so vse tri lege naznanjene.
Da se kadi z vodo napolnijo, ima vsaka na dnu veliko luknjo. Desak in kamenja je treba nalo?iti tudi vrh slame, kakor pri plavih. Pri polnjenji godil-nic je treba dobro paziti, da se v eno godiinico vedno enak lan deva; kajti kdor bi hotel v eni in isti, na primer zelen in suh lan ob enem goditi, bi bilo to jako napa?no, zelen lan je dosti poprej zadosti godan kakor pa suh. ? Ko se godan lan pobira, je treba vodo iz godilnice izpustiti; med tem ?asom pa, ko vode V jami ni, ostali lahko segujije, kar je jako ?kodljivo. Ravno to velja tudi polo?enem lanu, kateri se, kakor smo u?e sli?ali, veliko poprej dogodi, kakor pa drugi. Kedar je godilnica popolnem natla?ena, potem se ?e le voda v njo spu??a, tako dolgo, da kakih 6 palcev ?ez lan stoji. Ako voda upade, je je treba zopet toliko napeljati, da dose?e poprej?njo visokost. Da bi voda vedno dotekala, ni dobro, ker potem se voda le hladi.
277
Malo dni potem, ko se je godilnica z vodo napol-DJla, se pri?ne voda rumeniti in peniti, to je najbolj?e znamenje, da se je kemi?na krojitev u?e pri?ela. To znamenje se potem od dne do dne bolj razvija, v malo dneh se zasli?i tudi neko barklanje, in voda pri?ne neprijetno di?ati.
Kedaj je lan zadosti godan, to je, v koliko dneh, to se ne more prav zanesljivo naprej povedati, kajti to je odvisno od vodne toplote. ?e je vreme toplo, toraj tudi voda, je mogo?e, da je lan v 8 dneh, in lahko ?e poprej, popolnem godan. Ako je pa voda hladna, tudi 10 do 14 dni lahko prete?e. ?eravno se ne more naravnost povedati, ta in ta dan bo gojenja zadosti, to ni? ne de, saj poglavitna re? pri vodnem gojenji je le ?poznati zadosti godan lan", naj si bode to, kakor ho?e; od tega le je odvisna dobrota prihodnjega prediva. Se ve da je moral biti lan brez pogre?ka.
Prehitro iz godilnice pobrani lan se slabo tare, kar je vzrok, da odpade pri slede?em omahavanji z lesom tudi dosti lika, ker se ga ?e preve? dr?i. lOma-havanje je delo, katerega ve?ina na?ih kmetovalcev ne pozna, kaj ve? o tem sledi drugi pot.)
Prepozno iz godilnice pobrani lan pa u?e gnjiloba prevzame, in to je krivo, da vso trdnost zgubi. Iz tega se razvidi, da je silo va?no to, da se spozna ravno zadostno godan lan; zato bode gotovo prav, da natanko povemo^ kako se ima o tem sku?nja vr?iti.
Ako je prav gorko vreme, je dobro, da se gre u?e ?etrti ali peti dan k godilnici po sku?njo, to je, ena pest stebel se ven petegne in opazuje, kako so se stebla spremenila. ?e se lo?i lik, kateri se ima od vrha proti koreniki izmed posameznega stebla potegniti, nerad, in ne ves naenkrat v podobi traka, ampak le v posameznih debelej?ih nitih; potem je gotovo, da lanu ?e dosti manjka. Taka sku?nja se mora pa na ve? steblih ponoviti, na debelih kakor tudi na drobnih [debela so nekoliko pred godna). ?ez dva ali tri dni je treba zopet posku?ati. Ako se lik u?e raj?e in tudi boij skupno trakasto lo?i, je to u?e bolj?e znamenje, izdatno pa le ?e ni. Da se ?e bolje prepri?amo, pri ?em daje, treba posku?ati sle?eno steblo zlomiti. ?e se ne da zlomiti, ampak le^ nagniti, sme se zopet re?i: ?lan nima ?e zadosti." ?e le takrat, kedar se lik kaj rad in ves na enkrat v podobi traka od stebla lo?i, steblo ob sku?nji prelomi in kaj rado in z glasnim pokom odpade tako, da se ga ne ena nitka ne dr?i, takrat ?e le se sme re?i: ?lan ima zadosti, ven ? njim^'. Ta zadnja sku?nja pa se mora izvr?iti na debelih in drobnih steblih enako. ? Tudi ne zadostuje to, da se le ena pest stebel sku?nji podvr?e, ampak potegniti se morata cela dva ?opka ven, to je eden iz srede in drugi od kraja. Ako so znamenja na obeh skozi in skozi enaka, potem je ?as, vodo koj izpustiti, in lan daljnemu obdelovanju podvre?i.
Za posebno dobro znamenje dognanega gojenja je, ako se na krivih steblih zapazi, da se je lik sam po sebi od krivega lesa lo?il, tako steblo je loku na go-slih podobno.
Prvo delo po dovr?enem gojenji je to, da se snopi?i na lahko, tako, da se ne razve?ejo, na breg spravijo , da se voda nekoliko odcedi. U?e ?ez kake tri ure ali pa ?e poprej, se smejo za?eti majhne okrogle kapelice delati (vsak ?opek da eno kapelico). V majhnih kapelicah se ima lan posu?iti; da se pa to lahko zgodi, mora biti prostor, na katerem so kapelice postavljene, zra?en in sence prost.
Iz mokrih, zelo polzlih stebel kapelice napravljati in postavljati,  zdi se na prvi hip , da ni mogo?e,  a
vendar gre. Vzame se namre? snopi? in se nese na^ ono mesto, kjer ima prihodnja kapelica stati. Tu se na tla pole?e in vez skoro do vrha potegne* Ko je to storjeno, potem ni treba druzega, kakor vrh z levo roko nekoliko v znak vzdigniti in trdno dr?ati, z desnico pa blizo polovico ?opka, kar je mogo?e, proti desni nogi po tleh raz?iriti.
Na to se prime vrh z desno roko, in z levo se druga polovica ?opka, kar se da, proti levi nogi raz?iri. Ako se kone?no vrh vzdigne, stoji u?e dovr?ena kapelica.
V tako postavljenih kapelicah ostane lan varen, de? mu ne more ?koditi.
Kedar je vnanja stran suha, je tudi ?as kapelice obrniti, tako, da pride notranja stran za vnanjo.
Kedar je lan dobro godan, se lahko koj, ko je suh, pod streho spravi; ako je ?e premalo suh, lahko se za nekoliko dni po trati razgrne, kjer se gotovo popravi. Belgijanci razgrnejo vsak lan, naj je ?e tako dobro goden, po trati, da se nekoliko obeli. To delo zovejo drugi ?drugo beljavo^S katero se pa pri vsacem lanu skoro ne da izvr?iti, akoravno je res koristno.
Godni in dobro posu?eni lan je po takem za daljno izdelovanje pripravljen.