IHovice iz Jomacili krajev 70 letni jubilej g. studeniškega župnika. V Studenicah pri Poljčanah je obhajal zadnje dni 70 letnico g. Jožef Čede, tamošnji župnik in duhovni svetnik. G. jubilant je že 37 let studeniški dušni pastir in je v teh letih prenovil župnijo v duhovnem, prosvetnem in goBpodarskem oziru. Veseli se obče priljubljenosti ter spoštovanja radi zgledne duhovniške gorečnosti ter delavnosti za vsestranski povzdig župnije, v kateri mu je poverjena tudi skrb za tamošnji samostan magdalenk. G. Čede je bil za svoje veliko delo v cerkvi odlikovan z imenovanjem za duhovnega svetovalca. Za požrtvovalno narodnobudno, prosvetno in gospodarsko delo mu je podelil kralj red sv. Save IV. stopnje. K 70 letnici častita dobremu gospodu »Slov. gospodar« z željo, da bi mu nebeška Kraljica pri Vsemogočnem izprosila za nadaljnje življenje in plodonosno delovanje krepkejšega zdravja! Ponesrečil pri premikanju vanogov. Na koroškem kolodvoru v Mariboru je prišel pri premikanju med odbijače 31 letni delavec Franc Predan, katerega so oddali s hudimi notranjimi poškodbami v bolnišnico. Dva se poškodovala s slamoreznieo. Slamoreznica je odrezala prste 27 letnemu posestnikovemu sinu Francu Šešerku iz Hlaponcev pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. — Pri slamoreznici zaposleni 31 letni posestnik Jerncj Lužnik iz Landeka pri Novi cerkvi je tudi ob prste na roki. Utonil v potoku. 72 letni Ivan Šrok, preužitkar iz Rance v Slov. goricah, je šel s kolodvora v Pesnici proti domu. Kakib. 200 korakov pred domom je zgubil na brvi preko potoka Cerknica ravnotežje, padel je v vodo, ki je bila komaj 80 cm globoka, in utonil. Smrtna nesreča pri spravljanju drv. V Šmartnem na Pohorju je bil zaposlen v gozdu grofa Attemsa s spravljanjem drv 18 letni delavec Jernej Ajd iz Smrečnega. Vozil je drva na samotežnih saneh po strmem kolovozu. Na strmini je zgubil oblast nad vozilom, ki je zadelo ob smreko in Ajdu je stisnilo prsni koš tako, da je čez pol ure umrl. Smrtno ponesrečil pri oddaji strela. V mariborski bolnišnici je umrl 60 letni posestnik Franc Lorber iz Partinja v lenarškem okraju. Lorber je hotel ustreliti bolnega psa, a je tako nerodno ravnal s puško, da se je sprožila in naboj je zadel Lorberja v glavo. Nesreča pri kidanju snega s strehe. Etelka Dokl, 17 letna služkinja pri Dietriehu v Murski Soboti, je kidala sneg s strehe. Med delom ji je spodrsnilo, padla je na tla in si je pri padcu poškodovala hrbtenico. ter zlomila roko. AvtomobU hudo povozil dckleta. Na državni cesti blizu hiralnice v Vojniku pri Celju je povozil avtomobil 17 letno Nežo Legvartovo iz Vin pri NoVi cerkvi. Rcvi je odtrgalo desno roko nad komolcem, zlomila si je desno nogo  in dobila hude poškodbe na glavi. Ponesreče- no je avtomobil, ki jo je tako hudo poškodoval, takoj prepeljal v celjsko bolnišnico. Podlegel opeklinam. Naš list je poročal, kako je eksplodirala v občinski pisarni pri Sv. Petru pod Sv. gorami z nevarnim petrolinom napolnjena svetilka in je dobil pri nesreči nevarne opekline občinski tajnik Filip šinkovec. Opečenega so prepeljali koj v brežiško bolnišnico, kjer je pa zadnje dni podlegel opeklinam. Občina je oskrbela prevoz preminulega v Št. Peter in so ga tam pokopali ob veJ liki udeležbi Šentpeterčanov. Govorila sta mu ob odprtem grobu domači g. župnik in župan g. Zorenč. Marljivi, pošteni ter vestni tajnik je bil rodom iz Črnega vrha nad Idrijo. Veja bukve ubila hlapca. 18 letni hlapec Jožef Gorenc iz Ormoške vasi na Dolenjskem se je podal z gospodarjem v gozd, kjer sta podirala drevje za drva. Izpodsekana veja bukve je udarila hlapca tako nesrečno, da je obležal mrtev z zlomljenim tilnikom. Vlak povozil očeta peterih nepreskrbljenih otrok. Na povratku iz Zagorja proti Savi js presenetil vlak zvečer na progi 43 letnega železničarja Antona Judeža. Radi precejšnjega mraza je revežu najbrž pri odskoku s tira spodrsnilo, da je padel pod lokomotivo, ki mu je odrezala nogo, ga vlekla s seboj nekaj metrov in ga strašno razmesarila. Rajni je bil dober mož ter skrben družinski oče. Zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Brnsilna plošča razbila materi glavo. Minka Kapusova, 40 letna žena pismonoše v Radovljici na Gorenjskem, je bila zaposlena v tovavni okovov. V delavnici so preizkušali no- vo brusilno ploščo. Delavke so bile opozorjene, naj se umaknejo pred morebitnim razletom, a že se je zgodila nesreča. Precej velika brusilna plošča, pri kateri je bila Kapusova zaposlena, se je razletela in kos je delavki razklal glavo. Nesrečna mati zapušča tri bčerke, Nova župnija. Na belo nedeljo bo pri sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru slovesnost otvoritve nove župnije, katero bodo vodili tamošnji očetje kapucini. S tem so izpolnjene dolgoletne želje in prizadevanja Studenčanov, ki so imeli v svoji sredini znamenito božjepotno cerkev, a ne samostojne fare. Spored birmovanja v dekaniji Nova cerkev. V četrtek, 2. maja, pri sv. Lenartu v Novi cerkvi; v petek, 3. maja, pri Marijinem Vnebovzetju na Dobrni; v soboto, 4. maja, pri sv. Petru in Pavlu v Vitanju; v nedeljo, dne 5. maja, pri sv. Jerneju v Vojniku; v ponedeljek, 6. maja, pri sv. Martinu v Rožni dolini; v torek, 7. maja, pri sv. Jožefu na Frankolovem. Nova realna gimnazija v Mariboru. Proračun za novo realno gimnazijo v mariborskem Magdalenskem predmestju znaša osem milijonov dinarjev. Na razpolago je že pet milijonov dinarjev, ki bodo zadoščali za vsa doslej razpisana gradbena dela. Mariborska mestna občina v borbi z najhujšim škodljivcem sadnega drevja. O največjem škodljivcu sadnega drevja San Jose ali kalifornijskem kaparju in njega zatiranju je največ pisal in dajal potrebna navodila naš list. Vsa širna mariborska okolica je uvidela, kolika nevarnost ji grozi od strani tega škodljivca. Po večjih krajih Slovenskih goric so se že vršila predavanja strokovnjakov o zatiranju kaparja. Zadnje dni pa je tudi mestno poglavarstvo razglasilo, da se je kalifornijski kapar razširil celo na mestno področje in mu je treba napovedati neizprosen boj. Vsi mestni sadovnjaki bodo poškropljeni z učinkovitim škropivom. Kar je pa napadenega sadnega in okrasnega drevja, bo izkopano ter sežgano. Mestna občina bo izpeljala to zatiralno borbo pod strokovnim nadzorstvom državuega strokovnjaka za rastlinske bolezni. Najstarejša gasilska četa v naši banovini. Dne 3. marca je slavila gasilska četa v Ptuju 70 letnico ustanovitve. Ta četa je najstarejša v naši banovini. Zelo uevarna nalezljiva bolezen se širi. Iz vseh krajev Slovenije prihajajo poročila, da se širi nalezljiva bolezen, katero imenujejo zdravniki meningitis. Pri tej bolj malo znani ter redki bolezni gre za vnetje vratu in nalezljivo vnetje možganske opne (mrene) in hrbteničnega tkiva. Povzročitelj bolezni je ba- cil, ki je na delu v zimskih mesecih: februarja, marca in aprila. Bolezen se s prenašanjem pojavlja iznenada z visoko vročino, močnim glavobolom, mrzlico ter bruhanjem. Prve dni pade bolnik v nezavest, ali pa se mu blede.: Omenjena bolezen se najrajši prime otrok v | najzgodnejših letih. Smrtnost naatopa v 30 j do 60 odstokih. Prebolelim ostane navadno' kaka hiba. Za zdravljenje porabljajo cepivo, kojega uporaba kaže lepe uspehe. Obolele je treba koj poslati v bolnišnico. Na peči čital brzojavko o svoji smrti in pogrebu. Franc Kanduč, posestnik in lesni trgovec v Tenetišah pri Litiji, se je zdravil v ljubljanski bolnišnici, katero je zadnje dni zapustil in se vrnil domov. Ko je spal doma na peči, mu je bila iz ljubljanske bolnišnice dostavljena brzojavka o njegovi smrti in pogrebu. Do pomote je prišlo, ker po Kandučovem odhodu iz bolnišnice niso zbrisali njegovega imena nad posteljo, v kateri je umrl nekoliko pozneje neki rudar iz Trbovelj. Kot kraljica starostnega rekorda pri Sv. Križu pri Rog. Slatini prevladuje Kidrič Ema, p. d. Vapočka, vdova in preužitkarica v Cerovcu. Rodila se je 28. junija 1845 v župniji Sv. Peter na Medvedovem selu. Poročila se je 4. marca 1867. V zakonu je imela pet otrok. Njen mož je bil pek in je iskal zaslužka po svetu. Ona pa je gospodarila doma. Mož ji je umrl 15. deeembra 1915. Posestvo je izročila sinu 1909. Ta sin pa ji je padel kot žrtev svetovne vojne leta 1914. Starka je kljub 95. letu starosti še dobro ohranjena, je samo malo naglušna. Pravi, da se je v glavnem preživljala s kruhom in vinom. Njeni starši pa so umrli v nizki starosti. Ona staršev niti poznala ni. Birmal jo je škof Anton Martin Slomšek leta 1854. Sedaj ji je edino delo molitev. Želimo ji, da bi učakala sto let! Dekletom, ki iščejo službe na jugu države. Naša dekleta, ki gredo v službo na jug, doleti dostikrat nesreča, bodisi da so brez zaslužka in v stiski padejo, bodisi da pri poraanjkanju slovenskega kulturnega življenja ne najdejo zavetišča, ki bi jih pred propadom rešilo. Vsem tem pomaga slovensko dekliško zavetfšče »Ognjišče« v Zagrebu, Solovljevljeva ulica 3, pritličje, levo. Zavetišče je last dekliške Marijine družbe in ga vodi p. Janez Kozelj D. J. Lani je bilo sprejcto v zavetišče 4000 deklet, kar je dokaz, da v polni meri vrši nalogo, ki si jo je naložilo. ^S^Ły'^.^.J%^S Izdaten vlom v Mariboru. V noči na 9. marec je bilo v Mariboru na Frankopanovi cesti 1 vlomljeno v prostore Zvezne organizacije grafičnih clelavcev. Vlomilec je odnesel nad 20.000 din. TJropane cerkvene posode najdene. Pred štirimi leti, za čaaa rajnega g. zupnika Antona Tkavca je bil izvršen v župnijski cerkvi pri Sv. Petru pri Mariboru vlcan in 00 roparji odneali dva kellha, ciborij im relikviarija ter 5e nekatere druge maanjše cerkvene poaode. Vsa poizvedovanja za cerkvenlml roparji so bila brezuspesna. V aoboto, 9. marca, so pa viniCarji župnijske nadarbine oto osmih zjutraj kopali zadnji jarek pri rigolanju vinograda, Vintfarjev sin MUan Krajnc Je prl kapeli križevega pota snažil trnje, Naenkrat j« pod listjem zapazil atrohnelo vrečo, Iz katere » je bleščala svetla kovina. Ko je vrečevino še nekoliko odkril, je v veliko preaenečenje opazil k»lih in druge cerkvene posode, zavite v že strohnelo cerkveno perilo. Prišli ao zraven še drugi njegovi aodelavci in arpoznali, da so to ukraden« cerkvene posode iz domače župnijske cerkve. Pozvali 80 takoj domačega g. župnika ter obvestill orožništvo. G. župnik je ob navzočnoati domačih viničarjev in g. orožnika razvijal atrohnelo blago in odkopaval zmrzlo zemljo, dokler ni bilo vs« zunaj. Ugotovljeno je bilo, da so bile najdene vse večje cerkvene posode z majhnimi poškodbanai. Manjkajo le nekatere manjše poaodice. Vsa župnija ae veseli, da so bile oropane stvari zopet najdene. Kdaj se bodo naši ljudje spametovali, da ne bodo nasedali lahkovernosti ? Vsako loto se ponovi precej primerov, da postanejo naši kmečki ljudje žrtve lahkovernosti in ciganske goljuiije. Na Humu pri Ormožu se je pred kratkim zglasil mlajši cigan pri posestniku Ivanu Pavliniču. Hitro si je naklonil domače, ko je s kart prerokoval domači 20 letni hčerki srečo za bodoče in je tudi marsikaj »uganil« iz njene preteklosti. Premeteni cigan je hitro pridobljeno zaupanje izkoristil in pregovoril hišnega gospodarja, da je prihranek 1900 din zavil v krpo. Denar s krpo je izročil ciganu, kateri je dal oboje v omaro in prerokoval, da se bo omara č«z noč napolnila z denarjem. Ciganski alepar je odšel a ključem od ornare z zagotovilom, da se bo vmil drugi dan in da ai bosta denar z gospotlarjem delila. Lopova sc-ve ni bilo več od nikoder. Pavlinič je nasilno odprl lastno ornaro in dcbil v njei samo še prazno krpo, ker mu je cigan s spretnostjo ukradel denar. Z zadevo 3e pečajo sedaj orožniki, če bodo mogli izslediti cigana. Okraden trgovec. Trgovec Franjo Kac v Slov. Bistrioi je razpcstavil ob priliki sejma razno blago na mizah pred avojo trgovino. Neznanec mu je sunil neopaženo dve bali blaga, ki sta bili vredni 1500 din. Zločin umora nad 77 letno posestnico. V Globočicah pri Kostanjevici na Dclenjskem je samotarila bogatejša in obče priljubljena 77 letna poseatnica Marija Bratina. Stanovala je sama v hiši, v katero se je na večer skrbno zaklepala. Ker atare ženice ni bilo že nekaj dni na spref;:ed, so š!i sosedje giedat in ao jo videli altozi okno negibno na postelji. Prei3kava je dognala, da je vdrl nekdo skozi podstrešje v izbo, kjer je starko zadavil v postelji. Pod sumom krivde so že bile izvršene tri aretacije. V Braunšvajgu pri Račah ie izbruhnil ogenj pri pcsesrtniku špnreju. Pogorelec je oškcdovan za 20.000 din. B. šapošnikov, šef sovjetskega generalnega dtaba F. Cakntak, maršal turSke vojske G. Mattson, 18Ietna Finka, junaška gasilka v mestu Abo Slika na Finskem ujetega in ranjenoga sovjetskega vojaka