K Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemS nedelj in praznikov. 4 List slovenskih delavcev v c Ameriki T2& fint Slovnic Daily" In the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays (jy <) Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Oppice at New York, IS. Y., under the Act op Congress op March 3, 1879. ŠTEV. 162. new york, V torek, 12. JULIJA 1904. LETNIK. XL Umor in požig. ŽRTEV JE NEKA MLADA DEKLICA IZ ROCHE STR A ,N. Y. MORILCA IN POŽIGALCA BODO DOBILI. V kleti neke klavnice so našli 231etno dekle umorjeno. Na glavi ima mnogo ran. MORILEC JE HIŠO POŽGAL. Rochester, N. Y., 12. julija. V bližnjem Webstru vlada velika razburjenost, kajti včeraj po noči so našli v klavnici tvrdke John W. Hallanerja razsekano truplo 23Ietne Birdie Har-tove, deklice dobrega glasu, ktere sta-riši stanujejo nasproti klavnice. Morilec je skušal s požigom svoj zločin zakriti. Zvečer je nočni čuvaj zapazil v kleti klavnice platnen. Takoj na to je alarmiral gasilce, kteri so plamen brez truda pogasili. V pritličju so uašii gasilci mnogo gorljive tva-rine, ktera je bila polila z petrolejem. Krasni kandidatje. PARKER SKRAJNO POBOŽEN IN DAVIS VEČKRATNI MILIJONAR. OBA KANDIDATA DEMOKRATOV. Z svojimi kandidati naj se gredo demokrati e solit. — Smodke 4' hura' * -kričačem. PO KONVENCIJI V ST. LOUISU. St. Louis, Mo., 11. julija, Konvencija demokratične stranke se je včeraj zjutraj po skrajnej zmešnjavi razšla. Z 774 proti 191 glasovom so delegat ie sklenili, Parkerju brzojavno naznaniti da v svoje j platformi valute niti ne omenjajo. S tem je bila konvencija mnenja, da je svojo nalogo rešila. Da bi Parker nominacije ne sprejel, niti misliti ni bilo, dasiravno se konvencija ni ravnala po njegovej volji.. Vendar se je pa on pošteno in javno izjavil za zlato valuto. Ko so odposlali svojo brzojavko Parkerju, so Slletnega Henry G. Davisa, znaega železniškega magnata in več kratnega milijonarja iz West Virgi- K.» klavnico natančno preiskali, na-1 nije> imcnovaii podpredsedniškim kan- šli so v kleti* truplo umorjenke, ktera didatom. je ležala z obrazom navzdol. Še le par ur |»oii'm so nesrečnieo spoznili. Brez-d vomno je morilce dekleta izvabil v klet. kjer je deklico najpreje zlorabil in potem umoril, na kar je stavbo za-žeral. ČASNIK V ZAPORIH. Uredniki in stavci so kaznjenci. IZ DALJNEGA IZTOKA. -o- Japonci se nameravajo izkrcati pri New Chwan-ga; Rasi se vračajo med vednim bojevanjem z Japonci; pred Port Arthur jem so Japonci vedno poraženi. PORTARTHTJRSKO BRODOVJE ZOPET NAPADLO JAPONCE, KTERI SO MORALI BEŽATI. — TUDIVLADIVOSTOŠKO BRODOVJE JE ZOPET NA PROSTEM MORJU. — CAR SE JE POSLOVIL OD SVOJIH VOJAKOV. Jackson, Mieh., 31. juilja. Dnevnik "Broaden Out" iz vestno nima para na svetu. Izdajajo ga namreč kaznjenci tukajšnjih državnih zaporov. Niti jeden drugih časnikov nima toliko lastnikov in toliko sodelavcev, kakor "Broaden Out", kajti vseh 700 jetnikov so posestniki lista. Tudi uredniki in stavci so kaznjenci. Med naročniki lista so tudi, razun vseh kaznjencev, mnogoštevilni bivši kaznjenci. Naročnina znaša $1 na leto in f>0 centov na pol leta. Posamezna številka velja 5 centov. Ker so kaznjenci posestniki tiskarne in ker niti uredniki in stavci ne dobivajo plače, prinaša list lepe dobičke. Pod rubriko "Potpouri" poroča list o dogodkih v posameznih ječah, zlasti kritiko o raznih nadzornikih. Navedemo naj le dve poročili: ''Lepi Jerry,nadzornik delavnice št. 14 je ponosen, ker je odstranii iz št. 15 vso nesnago." On ima kol za vsakogar, kdor se postopi prinesti v delavnico staro šaro." Druga vest: "Ne kupujte cvetliči-nega semena pri pazniku Servisu. Kakovost n jegovih semen, ktera prodaja prijatelj« •tn cvetlic, je sposobna le še za — kiblo, ne pa za salonsko rastlinje." TTvodni Članki so uprav izborni. V jed nem članku piše urednik, da bi moral imeti vsak county svojega brez-pl.K-nega zagovornika, baš tako, kakor ima tudi svojega pravnika. "Kajti", tako nadaljuje člankar, "nikakor ni dostojno vreči v ječo koga s pomočjo pravnika, ki ima na leto $2500 plače, dočim dobi zagovornik le po $10 od komada." Razun lista imajo michiganski jetniki tudi razne druge udobnosti. Oni zarnorejo na dvorišču in vrtu svobodno še tati, vstanavljati svoje klube, prirejati gledališčne predstave in druge zabavne igre. Vspehi so sijajni, kajti skoraj vsaki kaznjenec se poboljša in ko prestane kazen, postane naj bi >1 j š i d ržavl jan. Esopus. N. Y., 11. julija. Na svojega predsedniškega kandidata, sodnika Parker j a, zamorejo biti demokrat je ponosni. Včeraj dopoludne se je peljal Parker s svojo ženo v misijonsko cerkev sv. srca, v kterej je za pridigarja njegov zet, "reverend" Charles Marion Hall. Parker sam je tudi član cerkvenega odbora, v kterej službi odkaznje ptujcem v cerkvi sedeže proti plačilu in pobira z krožnikom denar. Mesto njegovega zeta, kteri je odšel s svojo soprogo h konventu v St. LoUis, propovedoval \je 'reverend" Edvard O. Cooper o izreku "sv. pisma" 1. Korint. 13, V. 1: "Ako bi govoril z angelskimi ustmi in ako bi ne imel ljubezni, bil bi prst, ali pa kovina" — najbrže, ker mu je njegov tast prepovedal govoriti o politiki. Po "božjej službi" so župljani čestitali Parkerju in celo ženske ter otroci so mu podali svoje desnice. Vaščani so mu priredili zvečer se-renado, pri kterej so nosili napise: "Vsi smo za Parkerja!" "On mora zmagati!" "Kandidat, kteri še ni bil poražen." (Toda bode!) Na to je Parker svoje kričače pogostil z smodkami pa 5 centov, na kar je vse navzoče kričalo "hura!" Indianapolis, Ind., 11. julija. Davis, kteri je pričel pred 00 leti svojo karijero kot železniški zavirač, pridobil si je potom špekulacije kacih 40 milijonov dolarjev. Sedaj je podpredsedniški kandidat. Spočetka ni bil Parkerjcv pristaš, temveč Gormanov, kteri je pri konvenciji dobil cela dva glasova. On toraj ni poznal položaja in tudi niti sanjal ni, da postane podpredsedniški kandidat. Kot tak je le postal radi tega, ker demokrat je mislijo, da bode Davis načel kak svoj milijon v prid demokratične stranke. Davis je "captain of industry" pr vega reda in izvrsten izkoriščevalec, kteri si je pridobil milijone potom izkoriščanja delavcev v "svojih" pre-mogovih rovih, "svojih" petrolejskih vrelcih, "svojih" železnicah in "svojih" gozdih. Kot politikar je Davis vedno napadal korupcijo republikancev, dočim one svoje lastne stranke ni videl. Tinkov, 12. julija. Blizo Kai Cliou je bilo opaziti par japonskih parnikov, kteri hočejo ostati v zvezi z japonsko prednjo stražo na kopnem, v slučaju, ako bi Japonci zasedli Tachekiao. Boji krog Kin Chou-a so bili le neznatne praske, na kar so jim Rusi mestece prepustili, kakor je to v ruskem vojnem načrtu. Japonska prednja straža pojavila se je pred mestom zjutraj dne 9. julija Ruske čete so odšle, ne da bi se bojevale, le zadnje straže so se nekoliko z Japonci spoprijel'. General Oku nosi kitajsko obleko. Japonske patrulje so blizu Yinkova. Med odhajajočimi Rusi in sledečimi jim Japonci vrše se neprestano boji, toda izgube so le neznatne. Petrograd, 12. julija. Sedaj so dospela semkaj tudi podrobna poročila o praskah pri Kin Chou-u, o kterih so Japonci poročali, kot o velikej bitki in sijajnej japonskej zmagi. General Šali arov poroča, da se je pred Kin Chou-vom vršilo le par manjih bojev, v kterih Rusi niti 200 ranjencev niso imeli. Japonska trditev, da so oplenili 10 topov, je navadna japonska laž. V bojih je bil usmrten stotnik generalnega štaba Nevod, čegar brat je bil usmrten na "Varjagu" pri Chemulpo. General Oku, kteri ima na razpolago 00,000 mož, je še pet milj daleč Ko so Rusi odšli, prišli so Japonci v mesto. O podrobnostih Japonci nečejo poročati, vendar je pa znano, da so japonske izgube uprav ogromne. Petrograu 11. julija. Zasebno se poroča iz bojišča, da general Kuropat-kin ne bode resno skuš držati mesto Ta Che Kiao med/" a Chengom in New Chwangom. J *>nci bi radi izpo-slovali, da Rusi koncentrirajo svoje čete med Hai Chengom in Liao Yan-gom, toda tega Rusi ne bodo storili, kajti Japonci ne bodo prišli do Hai Chenga. Severne japonske čete so pri Tai Din Simu in Liao Siru, toda vsled deževja ne bodo zamogli iti dalje proti severu. Mogoče je, da pride severno od Ta Che Kiao do večjih bojev, toda do glavne bitke nikakor ne pride, tudi če je Japonci žele izzvati. Chefoo, 11. julija. Pred Port Ar-thurjem bilo je včeraj o polunoči slišati gromenje topov. Petrograd, 11. julija. Tukaj pričakujejo, da pride pred Port Arthurjem do pomorske bitke. Chefoo, 11. julija. Iz Port A tfcnrja dospela je semkaj ravnokar naj no veja številka lista "Novi Kraj", ktera poroča o vojaških operacijah od 3. do 5. julija. Poročilo se glasi: "Med prvo obrambeno vrsto in Port Arthurjem vršili so se vroči boji. Nji- Svarilo rojakom! V nastopnih vrsticah priobčujemo doslovuo dopisnico, ktero je pisal podpisani rojak svojemu prijatelju v Cleveland, O. Zajedno priobčujemo tudi izjavo podpisanih rojakov, ktera ne govori posebno priporočilno o Jos. Svetetu od "Nove Domovine". Izjava je jasna in ne potrebuje nobenega komentar a od naše strani. Zato čujmo, kako obsodbo so izrekli prizadeti rojaki: New York, S. julija 1904. "Dragi prijatel koti nadajle pišem en par besedi te naj pervo lepo pozdravim, in ti želim naznant našo rajzo iz klevelanta v Naj Jork kako da smo zapelani da stojimo še zdaj o Ne; Jor-ku ker nam je Svete karta prodal se za nas nej tukaj nihče nič brigal samo tolko da sa nas oderal ker je nam Svete reku da bomo tukaj za prenočišče plačal samo 80 ct pasmo plačal vsak 2 dol eden je pa reku da je to preveč zaplačat je dobil pa prec Pajk na nos in potem so nas pa kar segnaii berš na šif in šif je bil že poln in potem smo mogli jit pa k Sakser in te prosim povejdaj rojakom de nikar ne- hodijo k tem ......... kupovat. Jakob Turk. Naprošeni smo, da objavimo v korist potujočih rojakov naslednjo objavo: Večina podpisanih smo na priporočilo in s posredovanjem znanega Ju rja Žagarja vzeli karto za potovanje v domovino pri Jos. Svete-tu od ' Nove Domovine", kteri ni nikak oScijelen zastopnik niiedne parobrodne družbe. Ta je kupil torej parobrodne listke pri tamošnji čifutski firmi in nam je pri odhodu naštel v sladkih besedah razne udobnosti, kterih bomo deležni kot njegovi potniki. Da bodo vedeli, dragi rojaki, koliko so vredne besede tesra možakarja in njegovih plačanih sladkoustnežev, naj Vam povemo samo dva vzgleda: Jos. Svete od "Nove Domovine" nam ie dal priporočilne listke za neki HHpBHI "Dom" v New Torku, in nam je ob- fane $25.00 do Trsta al! Reke, do od Kai Chou-a. Japonska konjiča je hovi izidi se ne naznanjajo. Kljub Linčali zamorca. na potu proti New Chwangu, in drugi oddelek Japoncev koraka proti Sia-diaimi. Pri Hai Chengu je zopet pričakovati bojev. Japonci še niso pričeli z ofenzivo. Chefoo, 12. julija. Nek Evropejec naznanja, da so skušali Japonci dne 10. t. m. napasti portarthursko ' .»z svojimi torpedovkami, toda r ali so kakor vedno, bežati. Dne 7. julija vršil se je adi na kopnem pred Port Arthurjem na vsej vrsti boj. Japonci so morali povsodi bežati in so imeli nad 1000 mrtvih in ranjenih. Tudi Rusi so imeli precejšnje izgube. Petrograd, 12. julija. Viadivostoško brodovje je zopet odplju.o na prosto morje. Vladivostok, 12. julija. Angležki parnik 'Cheltenham', kterega so Rusi vjeli, ostane ruska last. Kapitan se pri sodišču ni zagovarjal, kajti dokazi, da je bil parnik v službi Japoneev, so popolni. Tudi se je dognalo, da so Japonci parnik kupili. Vendar je pa plul še pod angležko zastavo, ker še niso bile kupne listine izgotovljene Na njem so bili le štiije angležki državljani, ostalo moštvo je nemško. Nemški mornarji so izredno veseli, da so parnik vjeli Rusi. Ko so prišli na parnik ruski mornarji vojne ladije "Gromoboj", so Nemci navdušeno kričali "huraI". k Potres v Ecnadorjn. Guayaquil. Ecuador, 12. julija. Mi-nolo nedeljo zvečer je bil tukaj in v raznih drugih krajih republike jak potres. Slovenske jLOvosti. ^ Cleveland u, O., sta se stepi a Jaka Ivan Člk in Anton Škrabec. Prvi je nevarno ranjen. Le malo je nade, da bi okreval. Sedaj je v bolnici sv. AJekseja. - T.> Ilouston, Miss., 12. julija. Množica je linčala necega zamorca, kteri je napadel gospo J. E. Johnston o vo. Ko je bila s svojimi otroci sama doma, prišel je v njeno sobo zamorec. Pred-no je zamogla klicati na pomoč, prijel jo je za vrat in jej pretil, da jo usmrti, ako bi kričala. Srčna ženska je pa vzela izpod blazine revolver, na kar je zamorec zbežal. Sosedje so ga vjeliin takoj na bližnjem mostu obesili. General Linjevič je zopet opotoval p°^vanju. temu je pa znano, da je stvar za Rusijo ugodna. Naši so poslali patrulje proti Japoncem, da poizvedo o njihove j moči. Japonska vojska pred Port Arthurjem šteje 30,000 mož, kar je malenkost za našo trdnjavo. Mogoče je pa, da pričakujejo pomoči. Po trodnevnih bojih stojita sedaj obe vojski sledeče: Ob levem krilu imamo sedaj ista stališča, kakor početkom vojne. Japonci nam niso prišli do živega in mi smo sedaj zasedli še dva nadaljna griča, pred kterima pa tudi ni Japoncev. Vendar pa streljajo na nas od obeh strani. Japonci so se daleč umaknili. To pa naravno nismo dosegli brez izgub. "V noči dne 1. julija pričela smo z ofenzivo in smo napadli Japonce. Naši vojaki jedva čakajo priložnosti, da se spoprimejo z Japonci. Vspeh je bil zelo povoljen. Pešci so odkorakali iz mesta, kakor k vajam, dočim je topništvo z šrapneli streljalo na Japonce, kteri so morali bežati. "Tekom napada ostavil je del našega brodovja vsaki dan luko in tako podpiral naše desno krilo. Dne 4. julija je križarka "Novik" pokončala japonske baterije. Celo dopoludne so naše topničarke bombardirale japonske čete, ktere so se morale umakniti. Moskva, 11. julija. Carevo potova nje po jugu je slično njegovem prvem iz Vladivostoka. Penza, 12. julija. Car Nikolaj dospel je včeraj semkaj in pregledal tukajšnje čete. Poravnava afere Acre. Washington, 11. julija. Vlada je dobila poročila, iz kterih je razvidno, da bode sporno vprašanje glede pokrajine Acre med republikama Peru in Brazil kmalo poravnano. Imenovana dežela, ktero si obe republiki prilaščata, je mnogo vredna radi velikiu gozdov gumija. Tokio, 12. julia, Neuradoma se poroča, da so Japonci tri dni obupno napadali mestece Kai Cliou, ne da bi zamogli priti Rusom do živega. Še le, ko so se Rusi po izrecnem povelju umaknili, so mestece zasedli. Rusi so zasedli vse griče južno od Kai Pinga. Njihove čete štete 30,- 000 mož, kterih naloga je bile. Japonce le ovirati, nikakor p* pričeti z bitko. Operacija se je pričela minolo sredo s tem, da so Japonci napadli rusko prednjo stražo, ktera je odšla proti severu. V četrtek so Japonci po vročem boju zasedli razne soteske, med tem, ko so se Rusi umaknili. V boju je bilo odločilno topništvo. Glavne ru-=ike ČfcLe so že po noči odšle in zjutraj, 1 o so pričeli Japonci z bojem so se bo- t. jevali 1« * ruskimi zadnjimi itražami. i,. * ii -■— —........ t V Kolomni je car po navadi tamoš njeera vojaštva, dejal, da je uverjen da ostane čast ruskega orožja na Iz toku -veomajana. Car na svojem konju je po .zdignil sliko necega svetnika, na kar so vojaki pokleknili. Na to jih je car blagoslovil. Tem povodom so priredile delavske organizacije carju najburnejše ova-cije. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cen6 in dobro potovati z najbrzimi parniki v staro domovino. Cena finim poštnim parnikom preko vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega Lloyda: KAISER WILHELM EL, KRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, ja preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parni-kom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVOIE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri žele potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor se sleherni dan prigodi rojakom, kteri ne poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri t Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PRE- i KLICA. Vsem onim rojakom, koji so vprašali pri nas glede vožne po Cunard progi med New Yorkom, Reko in Trstom, naznanjamo, da odpljuje 21. julija ob 3. uri popoldan iz New Yorka v Reke ali Trst parnik SLAVONIA ter Nezgoda na železnici St. louis, Mo., 12. julija. Nek izletniški vlak Missouri Pacific železnice je, ko se je vračal iz St. Louisa, pri postaji La Badie ponesrečil. 38 osob je bilo ranjeffih, toda le trije težko. ljubil, da bolemo tam za SO centov na dan najbolje postrežem. Mi smo res tam prenočevali in plačali mesto obljubljenih 80 centov po dva dolarja od osobe za eno noč. Pod okriljem svetnikov se skrivajo nprav židovski oderuhi, kteri bi nam bili vse pobrali, da smo ostali še par dnij tam. Drugi vzgled: Jos. Svete nam je izročil karte za parnik in prepričani smo bili, da bo-demo vsaj v tem ozira imeli malo bolje. Toda motili smo i,e. Prišedši do parnika smo zvedeli, da je isti že poln in da ni za nas več mesta. Tako smo morali zaostali, čakati drugi parnik in trošiti po nepotrebnem naš težko zasluženi denar. To sta torej dva svarilna vzgleda vsem rojakom. Kdor hoče, da sede na limanice, kot smo mi, naj se oglasi najprvo pri Jur Žagarju, da ga priporoči Jos. Svete-tn. Ta Vam bode za provizijo iz umazanih židovskih rok obljubil vse, prav kot nam. Hoteli smo iti z mirnim bratskim pozdravom na vse rojake, a ni nam dalo srce, da bi molčali nad storjeno nam krivico. Ne bojte se očitnih na sprotnikov, ampak varujte se tistih ljudij, kteri vas pod okriljem slovenstva in hinavske svetosti, trgajo iz žepa težko prisluženi denar. Ne moremo si kaj, da ne izrečemo na tem mestu našega popolnega priznanja g. Sakserju, kterega uslužbenci so posredovali, da smo zamogli pre-meniti parnik in odpotovati v domovino. Vredno se nam zdi, da to povdar-jamo zlasti radi tega, ker nam je gosp. Sakser storil to uslugo iz gole prijaznosti, ne da bi imel sam kake koristi od nas. Pripomnimo še, da so se potniki g. Sakser j a vozili z istim parnikom za $7.90 cenejše kot mi. Upamo, da bodo vsem rojakom naše skušnje v svarilen vzgled in pozdravljamo vse znance in prijatelje, kličoe jim iskreni: "Srečno!" Jakob Turk, John Rus, John Bezin, Frank Slak, Frank Gliha, Frank Stan-ger, Ignac Markovič, Martin Krese, ' Mihael Koren. Ljubljane pa $25.50. Neprijetnost za Roosevelta. Oyster Bay, L. I., 11. julija. Predsedniku Rooseveltu se bode kmalo nudila prilika, svoje teorije o jednako-pravnosti zamorcev in belih praktično uresničiti. Semkaj je bil namreč prestavljen zamorski pop "Reveredn" James T. Gaskin. Nevedoč, da tukajšnji brivci zamorce, tudi če so duhovni, nečejo briti, prišel je Gaskin v brivnico Davida Newporta. Ko se je vsedel na stol, dejal mu je David, da on ne brije "nigrov". Gaskin se je čudom čudil in je vprašal tri navzoče goste Davida, ako imajo kaj proti temu, da njihov briveo tudi zamorce brije. Gaskin ni dobil odgovora, toda brivec je vzel iz miz-nice originalen polieijski kol, s kte-rim je hotel duhovnu razbiti glavo, ako ne ostavi njegove brivniee. Gaskin je odšel k sodniku in zahteval, naj brivca zapre, toda sodnik j mu je dejal: "Pravica je na vaše j strani; ako pa hočete slušati moj nasvet, pustite vso stvar v miru, ker, inače bode vsa vaša župnija vznemirjena. '' Radi tega jo Gaskin brivcu odpustil, toda njegovi župljani upajo, da bode predsednik Teddy kot prijatelj zamorcev brivcu in sodniku pokazal, kaj je pravica. SLABO SPANJE. i V Braddock, Pa., in okolici je naš zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Hacket Ave. .Dotičnik je pooblaščen za pobira a ja naročnine in prodajo knjig, ter ga vsam rojakom toplo priporočam. Razstrelba dinamita. Sudbury, Ont., Canada, 9. julija. Pri Romfordu, Ont., kjer grade stransko progo canadske pacifične železnice iz Sudbury v Toronto, pripetila se je dinamitna razstrelba, ob kterej priliki je bilo sedem delavcev usmrtenih in dva smrtno ranjena. Med mrtvimi so trije Avstrijci, trije Finci in jeden Car^dčatL Njihova tmpla je dinamit raztrgal ha kosee, ^ . Anton Lypcan iz Lattimes Mines, Pa., je zelo trpel vsled nespanja, toda slednjič je našel zdravilo, ktero želi sedaj priporočiti javnosti. "Jaz svetujem vsem onim, ki ne morejo spati zlasti vsled želodčnih napak, da rabijo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Več kot štiri leta sem trpel za neko želodčno boleznijo ter nisem mogel jesti, niti spati. Nobeno zdravilo mi ni nič pomagalo, dokler nisem slednjifi poskusil Trinerjevo zdravilno grenko vino." Nobenega dvoma ni, da bi na bilo to vino jedino varno "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: F^ANK SAKSE^, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto •..«... 4.50 " pol leta.......2.50 " " " Četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan i*-"vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advent isemen t on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Olos Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon t 3790 Cortland. Povsodi sovražniki! Uradniki, kterih naloga je stražiti ob prostranih mejah naše republike in paziti, da iz vee ali manj okuženega in pokvarjenega inozemstva ne pride k nam nič pregrešnega in škodljivega, so v velikej zadregi in imajo obilo posla. Primeroma najboljše se še godi onim našim čuvajem, kteri so nastavljeni ob reki Rio Grande del Norte, kajti tjekaj ne prihaja niti jeden naseljenec; preko one meje se naši državljani le izseljujejo in izseljevanje pa naši zakoni niti ne omenjajo. Toda sedaj imajo teksanski obmejni stražarji dovolj posla, kajti časi sieste so minoli. Oni so dobili namreč važno nalogo, zahraniti prihod na naša tla nekim sumljivim — mravljam, ktere še nimajo naših državljanskih pravic, da tako "obvarujejo republiko pred škodo" — kakor se glasi starorimska fraza. Najbolj čudno pri vsem tem pa je, da so te vrste naseljenee privabili učenjaki poljedelskega oddelka naše vlade, kteri morajo že imeti prav. Oni namreč menijo, da so pronašli, da pre-ženo guatemalske rudeče mravlje vse bombaževe črve, kteri so v novejšem ca i napravili v nasadih toliko škode. Radi tega so nemudoma ukrenili vse potrebno, da si zagotove službo malih in koristnih guatemalskih Da-gotov. Toda jedva je prišla prva pošiljatev guatemalskih rudečih mravelj, že se je pričel — trubel. Nek staromodni Teksanec. kteri se ne zanaša na izjave modernih etnologov, videl je v norih naseljencih novo nevarnost, radi česar je — kakor smo v "Glasu Naroda" že poročali — izposloval sodno povelje, ktero peremptorieno prepoveduje naseljevanje guatemalskih rudečih mravelj na svetih tek-sanskih tleh. Kasneje se je naravno v toliko omehčal, da je dovolil ptujim mravljam priliko pokazati svoj značaj in svoje znanje. Ako se toraj sedaj mravljam posreči pregnati bombaževe Črve, potem bodo brezdvomno dobile od vlade in sodišč dovoljenje, vsled kterega se bodo smele naseljevati v Texasu in pričeti s splošno vojsko proti črvam. Upati je, da bodo v tem boju "ru-deči" zmagalL Ž0LTA NEVARNOST. Marica II. n. Iz TTong-Konga je odpotoval (kakor se govori) v Japonsko kitajski reformator Kan-Ju-Vej, kteri je dolgo časa bival tam v Hong-Kongu. Ko respondent je prepričan, da svet erez nekaj časa gotovo zasliši kaj o njem. Kitajski reformatorji brezdvomno hočejo preobrazovati Kitaj po japonskem vzorcu; vodi pa jih tajna misel, da bi pregnali Evropejce in rešili se njihovega vrhovnega varuštva. Kitajska vlada je obsodila Kan-Ju-Veja v smrt; no, med narodom je on tako popularen, da lahko mahoma prevzame ulogo voditelja punta. On je hotel ob-evropejiti Kitaj le zato, da bi ta mogel vojevati z Evropo. Domišljija, prevzetost, ošabnost, da, zvitost in nepoštenost, to je pri njih bolj nevarno, nego telesna moč in njihova mnogo-stevilnost. Ruski narodni junak Sko-bclev je govoril, da je le z vrsto srečnih zmag možno ustaviti in odvrniti vf I ika prolitja krvi, kajti azijatska vojska ne pozna milosti in v azijatski vojski je bolj neobhodno potrebno zmagovati domišljijo sovražnika, nego njegove sile. In Če se na konec dvigne kitajski narod spet na Evropejce, kitajska vlada ga ne bod« mogla ustaviti, kajti, dasi je Kitajec miroljuben, vendar dobro pomni razžaljenje, namreč udarce, ki jih je Podnebesna imperija morala prenesti radi gibanja sekte "Velika pest", ktero je narod jako cenil. Ev-ropejska kazen je vreza 1 a globoke sledi v narodno samoljubje. Kitaj mobilizuje floto; germanska misija v Pekingu se pripravlja na samoobrambo, Mandžurijo preplavljajo partizanske čete boksarjev Ilunhuzov. Iz Blagoveščenska se slišijo slaba poročila. Le ti simptomi so tako resnobni in morejo tako težko vpljivati na to vojno, da bi bilo dobro, ako bi se ne čakalo mirno, da se dvigne burja, ampak, da se prej pogleda nekoliko za zaveso. Res je: čim bi se umešal Kitaj, bi se vmešala vsa Evropa in Amerika gotovo tudi, a zapadna kultura je že navajena, da borbo z Azijati že od do-potopnih časov pušča na... barbarskih, nekulturnih plečah, ktere so tako široke, tako krepke, tako trpežne... Kako prijetno je negovati doma sebe, svojo kulturo, svojo umetnost, in potem, kadar so kostanji na mizi, sklicevati kongrese in diktovati zmagovalcem pogoje, glede kterih potem svet ne ve, ali bi se smejal ali plakal nad slovansko popustljivostjo ali dobrosrčnostjo ali.— Da, pa to še ni vse! Potem pa še obsipati Rusijo z očitanji, da ne skrbi za povzdigo kulture, da se ne briga za prosvctljenje naroda, da je dežela barbarizma itd. Seveda, visokokulturnim azpadnim narodom še v misel ne prihaja, da se imajo za svojo kulturo zahvaliti le Slovanom, kteri so bili ne le prednje straže proti Tartarom in Turkom, ampak trdnjava, ohrana, vse, vse. Med tem, ko se je zapad razvijal, moral je Vzhod vedno biti pripravljen na vojno Kakor da sta Meč in Pero kakor vstvarjena drug za drugega, kaj ne da? Saj niti oddahniti ne dajo miroljubni Rusiji! Kakor hitro vidi kulturni Zapad, da Rusija začenja razvijati svoja krila, tedaj pa nie mirujejo toliko časa, da jo zavlečejo v vojno, ki naj zopet oslabi slovanskega viteza ... ! Da, razžaljivo in bolno je to, da se ruski narod že sedaj mora vojevati in tratiti svoje sila in sredstva v borbi z žolto nevarnostjo, ne le radi svojih interesov, ampak morda še mnogo bolj radi interesov vse Evrope! Nekateri politiki so že za časa prvega spopadka Rusije s Kitajem, ali bolje rečeno: z njegovimi 'zastopniki' — boksarji, pisali, da se mora Rusija, ki meji neposredno na Kitaj blizu 10,-000 vrst na dolgo držati svoje lastne politike ž njim, politike, ki nima nič enakega s politiko in cilji drugih evropskih držav. In samo ta politika bode nemara najboljša, kar se tiče Japonske. Proč s posredovalci, proč s kongresi! Bog obvari Rusijo pred prijatelji, sovražnikov se pa ona itak ne hoji___! KOŠČEK PRAVICE IN NEMŠKI PROTESTI. Nemci kar ne morejo več iz razburjenja. Nimajo jra nič več trenotka miru. E, seveda. Če je kdo dobil mrvo »raviee, ki mu gre po človeškem in bojem zakonu, pa se čutijo Nemci žaljene na svojih "pravicah". In potem so razburjeni, seveda, in kujejo grobne proteste. Tako res ne morejo priti iz vznemirjenja. Jugoslovani Avstrije ne morejo in ne morejo priti do svojega vseučilišča. Vsi napori, vse prošnje, vse zahteve, \se manifestacije celokupnega nartda stajajo brezvspešne . V Gradee, na Dunaj, ali v Inomost pa jih tudi ne \ leče sr<;e, ker se nikdo ne daja rad zaničevati in zasramovati in potiskati v sramotni položaj — brezpravnega, lo toleriranega, ki naj se tišči v kotu in se ne kaže na beli dan. Zato so \ zlasti dijaki iz Istre in Dalmacije si-1 jeni iskati pot v Zagreb. Ali oni ostajajo vendar avstrijski državljani z vsemi pravicami avstrijskih državljanov. Med te pravice pa spada menda t udi ta, da smejo aspirirati na javne službe v avstrijski državi. Ali ne le to. S pravico teh akademične študije do-\ ršivših mož je v tesni zvezi tudi pre-• ažno pravo vsega naroda na jugu monarhije, pravo namreč, izvirajoče iz obstoječih pozitivnih zakonov: da se mu dajajo kakor javni' funkcijonarji lastni sinovi, ki morejo občevati ž n jim in ki ga — poznajo z umom in srcem. Stara zahteva, ki je bila že leta na dnevnem redu, naj bi bile študije, dovršene na vseučilišču v Zagrebu veljavne in pripoznane tudi v Avstriji. Dolga je bila borba za ta košček prava. Sedaj je izvojevana! Nemci pa se čutijo žaljene v svojih namišljenih pravicah. Zbirajo se dijaki v gromeče proteste in oglašajo se nemški profesorji. Vodilni motiv v nemških protestih je, da jim bodo dijaki z vseučilišča v Zagrebu delali konkurenco in jih odtiskali od služeb. Kje, vprašamo ! f V Istri in Dalmaeiji! No, ua, saj se ume jejmo. Dosedaj so import i-rali nemške uradnike v ti pokrajini pod pretvezo, da ni drugih, domačih kompetentov. Sedaj se boje, da ta pretveza polagoma, odpade. Hine illae laerimae! Nemška gospoda naj nam vendar povedo, po kterem pravu in zakonu jim gre monopol do državnih služeb tudi v krajih, kjer niti ne morejo vspešno službovati in vršiti svoje dolžnosti radi nesposobnosti v jezikovnem pogledu?! In ko že nočejo na vseučiliščih, ki so baje "nemška", priznavati našim akademičnega prava, in svobode, in če nam dalje trdovratno odrekajo lastne visoke Šole, potem naj nam povedo tudi: po kterem pravu in zakonu smo mi Jugoslovani izključeni od visokošolskega pouka? To je res klasično: Nemci se nočejo učiti slovanskega jezika in ostajajo radi tega nesposobni za vspešno službovanje v naših krajih, a poleg vsega tega si vendar hočejo konstruirati neko izključno pravico tudi do državnih služeb v naših provincijah. Nekaj, kar bi bilo le nedopusten privilegij, zahtevajo za-se kakor sveto pravo. In če je kdo dobil mrvo pravice, ki gre v navskrižje s tem nedopustnim privilegijem, pa kriče in pošiljajo v svet svoje nemške proteste. PISMA Z BALKANA. Sofija, 22. junija. Naš knez se je danes nenadoma vrnil na Boljrarsko preko Belgrada, kjer se jo sešel s kraljem Petrom in vršil važen dogovor. Kralj Peter je že čakal na kolodvoru, ko se je bližal vlak, s kterim se je vozil knez Ferdinand. Kralja je spremil minister Pasič do voza. Knez je stopil iz voza, ko je zagledal kralja ter ga srčno pozdravil. Oba vladarja, ki sta bila jako dobre volje, se vrneta skupaj v voz, ki je nadaljeval vožnjo. Okolu pol ure sta bila sama, pozneje je bil razgovor vpričo ministra Pašiča. V Resniku je vlak obstal, kralj Peter je izstopil in se prijazno poslovil od kneza. Tu je bilo zbranega mnogo ljudstva, ki je navdušeno klicalo: 'Živela Bolgarska! Že vil knez!" Ta sestanek je v političnih krofih napravil veliš o pozornost. Kralj Peter zaradi drugih državnih poslov in kronanja letos ne obišče kneza v Sofiji. Pozornostpa je vzbudilo, ker so kneza Ferdinanda na kolodvoru v Sofiji pričakovali samo mestni načelnik, dva kp.eževa adjutanta in tajnik njegove pisarne. Ministra ni bilo nobenega na kolodvor. Govori se, da niso znali, kdaj pride knez, a to ni verjetno. Isti-na je, da se knez ni peljal v mesto, marveč naravnost na svoje posestvo Sitnjakovo. Ugleden politik mi je rekel: "Vidite, knez se je sešel s kraljem Petrom Ta je imel seboj ministra, a knez je bil sam,kar bi ne smelo biti. To je bila demonstracija proti vladi, osobito proti ministru za notranje posle. S tem je hotel knez dokazati, da on sam na svojo roko vodi politiko," To je tudi istina. Knez sam vodi vnanjo politiko. Govori se, da je sedanja vlada izgubila knezovo zaupanje. Vendar pa vlada ne namerava odstopiti, akoravno opozicija kliče: lvriza! Dnevno vprašanje je danes v Bolgariji: Kje so Ha po vi patrom? Ko se je namreč minolo leto Bolgarija pripravljala na vojsko s Turčijo, naročili so hitro mnogo patronov za puške, ker jih niso dovolj imeli v skladiščih. Ilepu, ki je patrone naročil od "fa-brique des munitions" v Verselju pri Parizu, so nabavo izročili brez javne dražbe. V>a naročba je stala 30 milijonov frankov, to je tisoč patronov 136 frankov, dočim je jedi ake vrste patrone tvrdka Čot na Dunaju ponudila za 315 frankov tisoč komadov. Opozicija pod vodstvom Stojana Mi-hajlovskega je takoj interpelirala vojnega ministra radi tega, a minister je kratko odgovoril, da se je naročba od Ilepa morala izvršiti, ker tako so zahtevali "višji državni interesi." Patron i so prišli preje, nego se je pričakovali, a ničvredni. Opozicija je burno ugovarjala ter naglašala, da je Hep prijatelj in pristaš Orleanistov na Francoskem. S tem naroČilom so hoteli — trdi opozicija — materijelno podpirati Orleaniste, ker so od tega dobili 2,700,000 frankov, nekaj tudi visok gospod v Sofiji. Vsi opozicijonalni listi ostro napadajo kneza, češ, da mu je bilo to vse znano, ker je Hep že dolgo knezov prijatelj. Stvar se je bila že nekoliko pozabila, a pred štirimi dnevi je "Večerna Pošta" iz dobro poučenega vira objavila članek "Hepovi patroni". V tem se zahteva od vojnega ministra odgovor na vprašanja: Ali je istina, da so patroni prišli pred časom; ali je istina, da patroni niso mnogo vredni; zna li knez za vse to in kako minister-stvo opravičuje ta korak. Ta članek je napravil seneacijo, ker se govori, da je nad polovico patronov nerabnih. Vladni organ je odgovarjal na ta članek, toda le hvalil kneza. Tudi vojno ministerstvo je objavilo neki popravek, iz kterega pa se razvidi, da patroni res niso dosti vredni. Merodajni macedonski krogi trdijo, da dinamit, ki je eksplodiral pred Solunom, ni bil iz Sofije, marveč iz Ve-lesa, kjer ga je oddal v Macedoniji živeč revolucijonar. Ta pa baje ni hotel nikogar vsmrtiti, marveč le opozoriti javnost, da duh maeedonske vstaje še živi in da prične svoje delo. ko se Evropa prepriča, da so reforme v Macedoniji nemogoče, dokler je ondi turški sultan gospodar. .,"Slov.'' Efropqjske in drage Tisti. Eger, Češka, 12. julija. Tukaj zborujejo takozvani avstrijski 'vsenemci' tako, da postanejo narodnostni prepiri v Avstriji še strožji. Ob tej priliki je poslanec Schoenerer dejal: 1' Kakor hitro cesar Fran Josip umrje, prestane zveza med Avstrijo in Nemčijo. Potem pa pride čas, ko bode Nemčija napravila "red" v Avstriji." Košice, Slovaška, 12. julija. Škof Bubič, od Abauj-Tornanskega komi-tata, izdal je ]>ovodom lOOletnice obstanka svoje škofije, po ukazu vlade Ciganije, takozvano "pastirsko pismo", v kterem se bavi edino-le z — izseljevanjem, ktero je zanj in za ogrsko vlado zelo neugodno. Slovaki, ki prihajajo v Ameriko, ostanejo i potem ko se vrnejo v domovino dobri narodnjaki in agitirajo za narodno stvar, kajti Amerika je najboljša gojiteljica zavednosti. S tem se pa ogrska vlada ne strinja. Petrograd, 12. julija. Car Nikolaj je odredil, da politične jetnike ne bodo več sodili administrativne oblasti, temveč sodišča. To reformo priporočil je caru državni zbor. Tanger, 12. julija. Iz notranjih krajev cesarstva Maroko, prihajajo vesti, da je rod znanega Ras Ulaha napadel trg Zharo, ktero mestece je Ras Ulah po dvodnevnem boju zasedel. Sedaj je zapretil, da bode napadel tudi mesto Tanger. POHIŠTVO NA PRODAJ ZA 12 stanovnikov. Pohištvo je novo in je prodam, ker moram iti v staro domovino. . Kdor namerava kupiti, naj se oglasi pri: HELENA BIZJAK, 382 Florida St., Milwaukee, Wis. Kranjsko slovensko katoliško m. flrnstvo svete Barbare v Forest City, Penna, Inkorporlrano dnč 31. januarja 1902 t Pennsylranijl. ODBORNIKI: Pred?ednffe: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa, L tajnik: Ivan Telba.n, P. O. Box G07, Forest City, Pa. il tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Mttmč, P. O. Box 537, Forest City, Pa* GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Buoineli star« P. O. Box 591, Forest City, Pa, Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobeno, P. O. Box 5C9, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. \ Kabol Zalab, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Pbimož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se po&ljajo I. tajnika: ftanet City, Pa. John Telban, P. O. Bos 60| Društveno glasilo jo "Glas Naroda*. KJE JE IVAN KUTNAR, VULGO Zagorjev iz Podgriže pri Št. Vidti? Zanj bi rad zvedel: JOSIP NO-GRASEK, Bx 133, Cherokee, Kans. (9-16 7) VABILO :— PLESNO VESELICO, katero priredi HRVATSKO DELAVSKO DRUŠTVO "NADA" štev. 55. N. H. Z., v Milwaukee, Wis. v nedeljo dne 17. julija v "National Grove Park" na 37. Ave. I Začetek točno ob 21. uri dopoludne. I Vljudno vabimo vse brate Slovence in ! Hrvate v obilno udeležbo. Odbor. Ali hočete potovati v Evrtpo? Tim JOHHSOH, 40 Second St., XtHtk«M, N. J., potrebuje «»čne iatže, kteri se lakk« aa Nemsk* ▼•zij* ii za t« delaj« »a parmikm. Vsakdo maj pride za petevanje pri-pravljem. PRIPOROČILO. Tem potom priporočamo rojakom naj topleje slovensko gostilno "Triglav" v Chicagu, kjer je najboljša postrežba. .Vsak Slovenec, ki pride v Chicago, 111., naj se tam oglasi. Posestnik gostilne je Mohor Mladič. IVAN MOŽINAC Elkhard, Ind. HT" POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi., 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „TrigIavu" 617 So. Center Ave., blizu 19. ttlice, kjer točim pristno uležano ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliŠče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošeil Končno priporočam ožjim rojakom* da me blagovolijo večkrat počastili s svojim obiskom! Mlohor Mladič. 617 So. Center At., blizo 19. CHICAGO, ILLINOIS*. ttk 't* rti Si Q FRANK SAKSER, lastnik. ANTON BOBEK, vodja. BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York ¥ Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne listke za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clerelailda, O., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti. Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka. 5 * 6 13) fctlft I. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. &&J&Ž, v ELY, MINNESOTA. ■■ — LHm t' rfia * UBADNTZIj Predsednik: JOHN HABJANP.O. Eox8(W, Ely Ha*. Podpredsednik' JOHN KERZlSNIK, P. O. Box 188, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tainik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calum-sl, Mi«t Blaaajnik: IVAN GOVZE, I*. O. Box 10fi, Wj, Miaa. t- NADZORNIKI: letna posestnikova hei z gorečo obleko iz hleva. Orožnik je pograbil gorečo dekle in posrečilo se mu je, da je udu-šil ogenj. Nato je planil v hlev ter prinesel iz hleva posetnika. kteremu je tudi gorela vsa obleka, ter se valjal goreči obleki po tleh. Tudi Platovše-ka je rešil orožnik, da ni zgorel v hlevu. Gee in hči sta bila prepeljana v celjsko bolnico. Oba imata nevarne opekline in bo Platovšek skoro gotovo umrl. Ogenj je napravi* škode 600 K. Zažgali so otroci. RAZNOTERO 8TL JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohl«. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Miam. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler Su Pittsbui*. Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^050, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovelijo pošiljati na L tajnika: Goo. E. Bronch, By, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj «e pošljejo blagajniku: Iraa Grrša, r. O. |«x 10S, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. ■-; .H I Društven« flasilo je: "GLAS NARODA". Vabil* na naročbo. Ker t kratkem poteče prva polovica sta, prosimo vse one gg. naročnike, »rim s tem časom poteče naročnina, jo blagovolijo kmalo doposlati. — Tsakdanja izdaja nam napravlja »bilo troškov in zato menimo, da ne dela-10 nikomur preglavice, ako prosimo točno plačevanje naročnine. "Glas Naroda" velja kot dnevnik: ta vse leto...................$3.00 sa pol leta................... $1.50 ca četrt leta................. ?0.75 "Glas Naroda" donaša vedno najhitreje dnevne novosti, kakor i one iz stare domovine; tam smo si naprosili stalnega dopisnika, kar tudi prouzro-ča večje stroške. "Glas Naroda" je dobiti po 1 ct. številka in kdo rojakov ga želi razprodaj ati, naj se oglasi, da mn ga odpošiljamo. Upravnižtv« "Glasa Naroda". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Izpred sodišča. — Kazenske obravnave pri ljubljanskem dežel, sodišču. rane Sit'ror, posestnika sin iz Zab-nicc je pri tepežu v noči na 10. tnal. travnika v Žabnici z motiko udaril Vaneeta Gorjanca in mu zlomil dlau-*k«> kost za levim mazineem. Obsojen • bil na tri tedne ječe. — Na dve leti ■/.ke ječe, poostrene z jednim postom in trdim ležiščem na mesec je bil obsojen Lovrenc Miklavčič, občinski ubožec na D«tleh zaradi hudodelstva oskrumhe. — Martin Leskovec, delavec iz Unca je poleti lanskega leta nastavil v gozdu kneza Windisehgraetza in v onem gozdnem delu, kterega ima logaški lovski klub v najemu, mnogo zanjk in vjel v iste najmanj pet srn. Leskovec odločno taji, da bi bil nastavljal zanjk e, le za toliko se je vdal, da .ie enkrat v gozdu našel že močno smrdečo srno, od ktere si je le en kos odrezal in ga nesel domov Leskovec je bil na štiri tedne ječe obsojen. — Franc Boriti, bajtarja sin na Iludem, je svojega brata v prepiru z opeko po glavi udaril in ga težko poškodoval, obsojen je bil na 0 tednov ječe. — Valentin Vičič, natakar, rojen v Bitečah, seznanil se je v Ilrušiei 7. udovljeno kuharico Heleno Pristave in jo pregovoril, da je šla ž njim v Zagreb, kjer je nameraval dobiti kako gostilno v nameraval dobiti kako gostilno v najem. A že čez štiri dni je pobegnil in seboj odnesel ves Heleni Pristave lastni i metek v znesku 440 K. Sodi-šče jra je hudodelstva tatvine krivim spoznalo in obsodilo na 15 mesecev le/ke z jednim postom na mesec poostrene ječe. Okradeni Amerikanci. Na pamiku ^Slavonia", ki je last Cunard črte, m ki je dospel 25. junija iz New Yor-ka v Trst, je bilo pet Slovencev, kteri so bili vsi okradeni. Josipu Jurčiču iz Rnčič, Primorsko, je bilo ukradenih 60 dolarjev, to je okrog 300 K, Anton Ašu iz Drenja, Dolenjsko 100 K, Josipu Babico iz Sela pri Kostanjevici revolver, ura in britev, ostalima dvema pa noč, hlače in pas. Strašen uboj. Kol ar Janez Jerina z Vrha, občina Kandrše v litijskem okraju, je bil na dan svojega godu seveda pijan, kakor je to pač navada. V pijanosti je napadel svojo ženo s se- Jerin začel tajiti in je vso krivdozvra-čal na svojega prijatelja Simona Sen-čarja iz Poljan v brdskem okraju, s kterim je tisti dan pijančeval. Zdaj sta oba v zaporu. Umrli so v Ljubljani: Hišni posestnik Armand Froelich. — Helena Herman, posestnica. — V hiralnici: Helena Ilartmann, izvoščka vdova. — V vojaški bolnici: Ivan Burmač, pešec, 23 let star. Ponesrečil. Jakob Janša, tesar iz Koritnega, je postavljal na železniški progi med Dobravo in .Tovornikom lesene odre. A nesreča je hotela, da je padel z visocega odra ter se tako nesrečno udaril na sence, da je drugi dan umrl. V vodo skočil je osemdeset let stari vžitkar Jožef Pevšnar iz Postojne. S svojim sinom sta delala na njivi; okoli 4. ure popoludne je rekel svojemu sinu da gre domu. Krenil je mimo Dekle-vovega mlina. Na žagarjevo vprašanje kam gre, je dejal: "Naprej!" Ne daleč od žage je skočil v potok Pivko ter utonil, kjer so ga drugi dan mrtveca izvlekli iz vode. Že dalj časa se je opazovalo, da je bil mož umobolen. V Ameriko je odpotovalo dne 20. junija z južnega kolodvora v Ljubljani 16 Hrvatov in 7 Slovencev, nazaj je pa prišlo 10 Slovencev. Vinska trta v novomeškem okraju kaže glasom došlih poročil od ondot-nih vinogradnikov lepo. Doslej toča ni še napravila posebne škode. Klavnico hoče zgraditi mestna ob-činp. v Skofji Loki. Mesto bode najelo 60,000 K posojila. Cerkvenim tatovom, ki so pokradli v Harijah, je orožništvo 11a sledu. Tatova sta neki Čari in Klari. Nekaj ukradenih stvari je orožništvo že dobilo. Kočevarji v nevarnosti. Dunajsko finančno ravnateljstvo je izjavilo, da je igranje s številkami, ktero izvajajo Kdčevci s takozvanim "Hoeh oder nieder", smatrati za hazardno igro. Nezgode. Fran Križaj, delavec, je nosil 21. junija na Starem trgu št. 21 v Ljubljani iz prvega nadstropja kamenje in pesek. Ko je hotel zaboj de-jatinat la, mu je spodrsnilo in je padel naprej ter 7. glavo zadel ob kamen, vsled česar se je na čelu znatno poškodoval. — Tesarskemu pomočniku Jakobu Lampiču je prišel pri delu palee med dva trama, ki sta mu ga zmečkala — Lino Mariinuzzi je peljal s samo-kolnico velik kano imenu Al. Bratschko, na potu v St. Gallen v Švici ubil in oropal necega inozemca, čegar prtljago sta nosila. Redarstvo je pričelo takoj poizvedovati za storilcem, kterega je tudi našlo in zaprlo. Alojzij Bratschko, ki taji sokrivdo umora, je izročen deželnemu sodišču. lro ,n .)«» ubil. Potem jo je položil na koc in ji prizadejal nad 70 ran s se-lj Pogumni orožnik. kiro. Trije otročiči so gledali početje svoje-a dobrega očeta. Ko je starejši deček prosil svojega očeta, naj neha, je oče hotel tudi njega ubiti, a fant p zbezal. Cim so prišli orožniki, je Dne 20. junija je ob 2. uri popoludne gorelo gospo-barsko poslopje Mih. Platovšeka * Hrenovi, občina Nova Cerkev pri Celju. Orožniški postajevodja Jurij Ar nuš iz Vojnika je pritekei na kraj nesreče. V tem trenotku je priletela 15- Pobegli minister Nasi. Iz Kod an j a poročajo: Tukajšnja policija je dobila iz Rima obvestilo, da so tam prepričani, da se pobegli italijanski minister Nasi mudi v spremstvu nekega profesorja v Skandanaviji. Nasi je obiskoval preje Skandanavijo ter sklenil tam razne zveze. Car za nezakonske otroke. Ruski car je izdal ukaz, da oni nezakonski otroci, kterih očetje padejo sedaj v vojni, imajo pravico do pokojuine, ako so jih očetje podpirali, to je, ako so jih priznavali kolikortolil o za svoje. Umor v sodnijski dvorani. V Nea-polju je zapeljal konjenik Giovanni Lepore lfiletno kmsotieo Ano Devo-glio pod obljubo zakona, ne da bi sedaj hotel o tem kaj vedeti. Oslepar-jenka mu je radi tega grozila, da ga usmrti, ako se snide ž njim. Nato je deklica tožila Leporija radi zapeljevanja. Ivo je vstopila Devoglia v sodno dvorano ter zapazila Leporeja, skočila je k njemu ter mu zasadila bo-dalce v srce, da je na mestu umrl. Nato se je dala mirno odpeljati v zapor ter bila zelo zadovoljna, da se ji je posrečilo, usmrtiti svojega zape-ljivca. Tragičen samomor. Iz Madrida poročajo, da si je v neki tamošnji vasi končal kovač Frančišek Toledo življenje na grozovit način. Šel je ponoči na pokopališče ter odstranil z groba svoje pred kratkim Časom umrle žene težko kainenito ploščo. Nato je odprl krst in pokrov, se vsedel vanjo ter si prestrelil glavo. Ko so nato došli pokopališki paznik, zapazili so morilčevo truplo poleg njegove žene. Katerih živali ne smemo ubijati? — .Tež živi od miši, polžev, in mnogo drugih živalic, ki so poljedelstvu škodljive. Pusti ga torej v miru Krastavica uniči na uro 20 do 30 škodljivega mrčesa. Zato ne ubij je. Krt se ne dotakne rastlin, temveč se hrani le črvi, gesenicami itd. Imej ž njim usmiljenje in zravnaj le potrpežljivo krtine. Ne ubijaj ptičev. Tako uče francoske šolske knjige. Nevarna igra. Nekje 11a Ogrskem sta šla pred kratkim dva dečka v gozd nabirat drv. Ko sta došla v gozd, pri vezala sta vrv na neko vejo ter se za šalo toliko časa obešala, da je starejši 11 let stari deček res obvisel. Ko so 11a klicanje mlajšega došli drugi ljudje je bila pomoč prepozna. Boj proti nemščini na Ogrskem. Košutova sN-anka je imela 21. junija posvetovanje o nemškem dopisu av-strijsk0-0grškega konzulata v Galacu Sklenili so sledečo izjavo: Ker neodvisna stranka neče preprečiti posvetovanja o ureditvi plač železniških uslužbencev, bode poslanec Bakonyi stavil na niinisterskega predsednika vprašanje glede nemščine: od odgovora bode odvisno nadaljno strankino postopanje. — Opozicija je zasledila novo pre-porno zadevo o jezikovnem boju, ki bo brezdvomno zopet povzročila v zbor niči škandal. Justični minister je namreč zaukazal nekemu sodišču v Teme-švaru sprejemati nemške vloge od in-tendanee 3. amiadnega kora. —"Bud. Hirlap" poroča, da je konzul v Galacu Madjar in pač ni imel namena ža liti madjarsko narodnost. O rodbinskem življenju Mavra Jo-kaia je izdal madjarski pisatelj L. Fenyes knjižico, ki je sedaj predmet javnim diskusijam 11a Ogrskem. Kakor znano, se je oboževaui in res nadarjeni pesnik Jokai poročil v visoki starosti z neko mlado gledališko igralko. Ta zakonska zveza se je smatrala za nekaj nenavadno idealnega in nežnega. Sedaj pa so se zvedele ravno nasprotne reči iz tega nenaravnega zakona. Koketna igralka je hoiela biti le slavljena kot žena oboževanega moža; seveda se je hotela polakomniti tudi njegovih prihrankov. Verodostojne priče pripovedujejo, da je nazi-vala Jokaia "stari osel", a to pred ljudmi. Ko je enkrat potožil zdrav niku, da ga boli glava, zaklicala mu je: "Kaj-čvekaš, stari osel. idi rajši delat!" Pisatelju Markusu je rekla: "Jokai je podel lump, njegova slava se je šele začela, odkar živi z menoj. Služabniki pripovedujejo, da ga je žena zaprla doma, kadar se je šla s sorodniki in prijatelji sprehajat. Tudi ga je pustila stradati ter mu dajala le ostanke jedil. Jokai je imel navado da je vstajil ob šestih, dočim je spala žena do desetih, a zajutrka ni dobil prej kakor da je žena vstala, pa še te daj le kavo, d as i je ženo večkrat prosil za čaj s surovim maslom, kar je imel posebno rad. To je pač svarilo vsem tistim, ki jim še na starost zavre ne mirna kri. Kako dolgo žive živali. Domače živali žive v obče dlje, nego njihove divje sorodnice. Pes živi do 20 let, volk ne živi tolika časa in lisica živi le 15 let, seveda, ako pogineta ta dva pasja sorodnika naravne smrti. Mačka dočaka starost 15 let. Prešiči doživijo celo 40 let: vendar sta meso in slanina starih prešiČev trda in neokusna. Srednja največja starost konja znaša 26 do ^7 let, čeravno je znan slnčaj, da je 1 eko kljuse vSakalo starost 62 let. Tramvajski konji ne vztrajajo več nego 12 do 13 let. Domači zajec živi 7, divji 8 let, seveda ako ga ne pogodi lovec, oziroma se sam ne vjame v zanjko. Vzlic vsej živahnosti in previdnosti pogine veverica že v sedmem letu, na drugi strani živi krotka kamela zelo dolgo, večkrat celo polnih sto let. Medved končuje tek svojega življenja že z 20 letom, lev živi pa dlje Znan je slučaj, da je veakal lev starost 70 let. Slon je pa, ako ne kralj, vendar očak med živalmi ter učaka povprečno starost 100 let, pa tudi celo do 400 let. Debela koža pa ne zavaruje vedno dwolgo življenje. Nosorog n. pr., 11a čegar koži odleti puškina krogla, pogine navadno z 22. letom. Kako potujejo imenitni konji? Ka kor se pripoveduje, je hotel angležki kralj Riliard III. dati svoje kraljestvo za nekega konja. Toda dvomno je, ako bi dal tudi za to ceno Edmond Blane svojega "Governant", kterega je po slal pred kratkim na tekmovanje v Epsom na Angležko. Ker je Edmond Blanc zelo bojrat, skrbi po kraljevsko za svojega ljubljenca. Na to tekmo vanje je potoval "Governant" kot kak kralj. S posebnim vlakom so tega konja peljali iz Pariza v Boulogne. Na Angležkem ga je spet čakal poseben vlak v Folkestone, da ga odpelje v Epsom. Na tem potovanju je konja spremljal jeden njegovih tovari šev, da se ni dolgočasil. Odkar je ime noval Kaligula svojega ponja za konzula, ni vžival noben konj tolike časti, kot jo vživa sedaj "Governant". Največja knjiga na svetu. V britan skem muzeju je atlas — knjiga z zemljevidi — ki je visok 2 metra in 13 centimetrov; to bode najbrže največja knjiga na svetu. Vanadium je silno redka kovina. Ako se tej kovini primeša bakra, se da napraviti iz te zmesi zelo tanka žica Kilogram vanadija stane dandanes 6500 K. 1 r--g^ggggg^j^« „ - . mm B0YA PAROBRODNA ČRTA MED TRSTOM. REKO IN 1W TORKOM. Cena 328 in $30. UN10NE AUSTR1ACA DI NAVIGAZ10NE <™?T°- -.......—..... . ___ _____AMERI- CANA & FRATELLI COSULICH) ima na razpolago TRI NOVE BRZOPABN1KE "FRIEDA", "6ERTY" in "GIULIA", kteri so napravljeni navlašč za potnik© medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, KO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, e'"' o luč in razne udobnGsti za potnike. Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se vozijo po teh parnikih, nimajo nikake sitnosti glede njih potnih listov, niti se ne pregleduje njih prtljaga. Za vožnje listke obrnite se na aastopnike te družbe, ali - G. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. Za Iti krem avstr. veljav« treba j« dati $2t.56 im k tem« i« 15 ceaUv za p«štaaia«, ker mera biti demarma poŠi l j ate v registrira**. pratiko za LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 centov poštnin« proeto. v plačil« sprejemam« tudi poštne znamke. "Glas Naroda." CUNARD LINE PARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REK3JNNEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 19. julija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 2. avgusta 1904. odpljuje iz Ne" Yorka dne 16. avg. 1904. ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav. New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. SLAVONIA PANNONIA Kretanj« parnikor. V New York «o dospeli: Zeeland 11. julija iz Autwerpena z 742 potniki. Potsdam 11. julija iz Rotterdama z 755 pot. Dospeti imajo: Kaiser "Wilhelm der Grosse iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Prinz Oskar iz Genove. Princess Irene iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Slavonia iz Reke. La Savioe iz Havre. Etmria iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona, Columbna iz Glasgow a. Cedric iz Liverpoola. Graf Waldersee iz Hamburga. Hamburg iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. Kronprinz Wilbelm iz Bremena. Friedricb der Grosse iz Bremena. Odpijuli so: Kaiser Wilbelm n. 12. julija v Bremen. Carpathia 12. julija v Liverp*»l. Statendam 12. julija v Rotterdam. Odpijuli bodo: Baltic 13. julija v Liverpool. Alice 14. jidija v Bremen. La Tourraine 14. julija v Havre. Princess Irene 16. julija v Genovo. Campania 16. julija v Liverpool. Pretoria 16. julija v Hamburg. Philadelphia 16. julija v Southampton Zeeland 16. julija v Antwerpen. Kaiser Wilhelm der Grosse 19. julija v Bremen. Prinz Oscar 19. julija v Genovo. Slavonia 19. julija v Trst. Potsdam 19. julija v Rotterdam. Majes':c 20. julija v Liverpool. Hamburg 21. julija v Hamburg. I a Savoie 21. julija v Havre. Barbarossa 21. julija v Bremen Cedric 22. julija v Liverpool. Waldersee 23. julija v Hamburg. Etruria 23. julija v Liverpool. Finland 23. julija v Antwerpen. St. Louis 23. julija v Southampton. I Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katsrem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam iz- * vrstne smodite......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč............... stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset Be priporoča FR1DA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. •it* Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 14fl S«. 13th St., OMAHA, NEBS., v kterem točim vedno sveže svetovno-z nameni to ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilem obisk s« priporoča JOSIP B. PEZDIRTZ. Math. Grrahek, '201—1203 0or. Kesa in Santa Fee Av«., PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalog« možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalog« pcerijskep ta in železnine; v zalogi ima tudi Trinerjevo grenko vino. 4MT" Pošiljam denarje v start domovino najceneje in cajhitrej« ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser* jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. 6RAHEK, Ustnik. Ako hočefi dobro postreibo z mesom in groccri]*, tako ae obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Av.t Pieblo, Colo. Tadi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim s« sa obilni obisk. l Skušnja uči! Luteranci. Historičen roman. Spisal A. Koder. (Dalje.) Isto nedeljo je pridigoval potem »kof Urban v glavne j cerkvi jako lepo in ginljivo, o čemur celo Valvasor v svojej zgodovini omenja, proti vedno bolj razširjajoeemu se luteranstvu po Slovenskem. Marsikako omahljivo in mlačno srce se je vnelo pri tej priliki zopet za katoliško vero in obžalovalo s solzami svojo dosedanjo zaslepljenost. In ko je izvrstni govornik konec pridige omenjal glasovitih razširjeval-eev luteranstva, pridigarjev Rokavca in njegovega pomočnika Avniča, in naposled njemu samemu pri današnjej sodbi nasprotujočega kaplana Knaflja, nastane strašen vrišč in nemir med poslušalci. In ko je potem javno raz prižniee omenjene duhovnike iz cerkve izobčil, eujejo se glasovi: "Iz mesta mora krivoverec Knafelj'\ Med tem se gnete nekaj mož iz cerkve" in hiti v župnijo, a ker je zaprta, ulomijo duri, hoteč se maščevati nad brezverskim duhovnikom. Poslednji je pač slutil, kaj ga pričakuje, in utekel je v pravem času iz mesta. Ivo ne najdejo razjarjeni možje kaplana Knaflja, uničijo v njegovem stanovanju vso opravo in dragocenosti ter je pomečejo skozi okna na ulico. Po končane j pridigi dvignejo zopet drugi škofa in ga neso na pozlačenem nekaj skrivnih znancev iz Kranja, ki 90 poslednjemu pomagali k begu, med drugimi tudi kovača Jurja Gogalo in Podpisani naznanjam rojakom, da Florijana Leskovica. izdelujem ZDRAVILNO GRENKO Pozna noč je bila, ko so sedeli Kna- yxj^O p« najboljšem navodilu is fljevi prijatelji v grajskej dvorani pri najboljših rož in korenin, ki jih 5« vinu ter glasno ugibali in se prepirali, j dftbiti T Evropi in Ameriki tar is fi- kako naj sedaj razširjajo in ščitijo lu- aejra, naravnega vina. Kdor boleha teranstvo, ko je izgubilo zadnjo pomot aa želodcu ali prebavnih organih, naj v mestu, in kako se naj skrivajo pri- ga pij« redno. digarji pred preganjalei, dokler se zo Pošilja s« v zabojih po i eden tueat pet ne poleže oblast i j prvi vihar. (12 steklenic) na vac kraje zapadnik Sklenolo se je, da morajo končen- držav Ser. Aiaorike. trovati vse svoje moči na gradove in V ebilna naročila m yriperofta JOSIP RTJSS, 432 S. Santa F* Av. Pueblo, Col. i*?^0™ .*tud«w* «0 ' ^ Nebeške iskri e« tO «1 pise von plemstvo, kajti ono jedino ima moč in upi ji v med Slovenci. Oskrbnik Peter je naznanil naposled tudi Knaflju, da sedanje njegovo j zavetje v mestnem obličju ni brez ne- j varnosti in da mu hoče preskrbeti to- i liko časa, da se ne vrne grašeak baron | Pavel z Nemškega, bolj varno zaveti- j šče. Prečita mu tudi povelje, ki se je j dalo graščaku zaradi njega, o kterem Dimitz: "Auch dem Freiherrn Egg wurde befohlen, den im Schlosse Egg wohnhaften Prediger Bartelme Knaffel aus dem Lande zn j schaffen." "Jutri zjutraj", dejal je.; "vrne se prijateljica naše baronice Valerije, Lavra Koronini v Stnnol, in j ti moraš z njo, naj vlja kar hoče. Str- j molski grad je mogočen, v zatišju sto- j ječ, za njim so obrasteni gozdje, in graščak Koronini je mož, ki se ne bari z javnostjo. Kdor živi pod njegovo streho, skrit je, komur in kolikor časa mu je volja. Svojo duhovsko opravo pustiš tukaj, in ker je v Strmol le dve i uri hoda, pokličemo te, kedar hočemo in kadar je priložnost, da te potrebujemo ; potem pa zopet izgineš v svoj strmolski brlog." Vsi tovariši so prikimovali in kri- ktere »mmw t naši zalogi in jih od- j pošljemo poštnine proate, ake ce mam tsureek naprej pošlje: M elif vene kn j ices Spomin na Jezusa 85 sL Jezu« dobri pastir 60 e*. Presveto Sroe Jeausove $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezna na krilu $1. Filoteje $1^0. i Zlata šola $1.20. eL BABI telefon kadar doepeš na kako poetajo ▼ New York la »e ** ▼eš kake priti k F«, Sjjcsebjtt. Pokliči številke ST®S ™ Cortland in govori slovenske. sedežu v procesiji po vsem mestu kri- čali, da je izvrsten ta svet, in tudi ostete vse potrebščine, dobra irana, najboljša postrežba. Pot čez Antworpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorj«. Hrvatsko, Dalmacijo in uruge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 30. uri dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street._Iz PHILA- DELPH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov m je obrniti na: Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar valužbeneo Vas pričaka potem pri prihodu ▼ New 00—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS, York na kolodvoru. ! 21 Post Street, SAN FRANCISCO, — ali na njene zastopnike. Office, 9 Broadway, New Yotk City.