Slovenske Narod
-YEAH DL
CHICAGO, ILLINOIS, 4.
=p=
iVNEGA URADA.
za S. N. P. J. ii
in eeetre! V mesecu feb-arao In tekme m pridobi->vih članov in članic sa 8.
F. in naročnikov sa "Proeve-pričela. -Vsako društvo, in članica sa lahko nde-.1 Ugodnost js sa vas vsi imajo enako priliko da is tega konteeta kot sma-
drufttVo lahko rasdeli a-delo eietematična. Na-in okolica, kjer ima dru-roj sedež, ee lahko rasdeli V teh okrajih lahko obi-„ ali tež bratov vse Slo-brata Hrvate in 8rbe in Slovane, ki že niso člani P. J. V poljudni in mirni naj se jim razloži ugodno-__ podporne organizacije. 8
i razdeljeno, smotreno in pre-o agitacijo ae doseže veake->venca, Hrvate , Srba ali postarana. V vseh hWah, v _ prebivajo Slovenci, Hr-8rbi in dragi Slovani se na hkratu prične zanimanje rensko narodno podporno " in njene naprava Za a-ee lahko oglasijo člani jljno ali pa vsi člani v dru-ejs ni nobene! Vsak član iva
vodilo tudi delegate ieete redne konvencije, da so s velikim navdušenjem glasovali sa ustanovitev svojega dnevnika. Določili so, da as nabere pet tisoč naročnikov, preden izide prva isdaja dnevnika. 8 tem sklepom so dali priliko, da se člani in članioe udeleže agitacije in zjttitaeijo dokažejo, da jim je do tega, da ee izvrže sklepi ieete redne konvencije. Prostovoljno delo naj dokaže, da jim je dnevnik p|*i srcu.
Ako v novem letu že nismo i-meli pet tisoč naročnikov, ko je novi gl odbor prevssl svoja me-sta.še to ne dokaauje, da se ne izvede sklepe žeste redne konvencije. Število pridobljenih naročnikov dokazuje prav nasprotno, ker ni bila agitacija zs dnevnik razvita v tisti meri not sedaj.
Zavedamo se, ds potrebujemo evoj dnevnik, sato na delo, da čimprej izide.
Podrobnosti o tekmi prihodnji«.
V eni prihodnjih izdaj priobčimo predmete, Id so določeni kot priznanja sa smagovalee v konte-stu, da bode vsak član vsdel. kaj dobi, de bo med prvimi. v Noben član naj ne bode malodušen, ampak vsak naj se poprime agitato-ričnega dela s zavestjo, da mora smagati v kontestu in s njim tudi njegovo društvo. Ako bo ta sa vest prevladala člane, bo uspeh a gitacije tako ogromen, da takega niso pričakovali.
Gl. odbor se saveda, da z dobit kom ali nagrado, ki jo dobi posamezen član ali članica ni popis trud nieaotega dela. N
Is Ci Mh.
jo iztrgati Nemcem isgubljei
S talijaskega in ruskega
ni poročil o važnih operacijah.
V Albaniji so avftrij** < čc zasedle sv. Ivana Meduanekega.
Is Berlina poročajo, da je Čl gorski general VukoviČ kapi ral s drugimi voditelji črnogorske vojeke v Danilovgredu.
Is Petrograda poročajo, da ke Čete predirajo proti Brsei g Armeniji in da eo se Turki u-maknill is Melazgerta in Kujsska-le, in se umikajo po dolini Mul. Is Carigrada ni poročils o teh
— Ha morju. Angleška vlada izdala oficielno poročilo o bah v trgovskem brodovju. Pc možni in transportni parniki niso vžteti. Po uradnem poročilu je bilo uničenih 264 trgovskih kov, ki so odrinili 242,648 ton v< de. 171 pa mikov eo rasdjali podmorski čolni, 46 bojne ladje in 87 \ morske mins. Polog je lagubi Anglija 10 velikih jadrnic, ki e* odrinil« 26,642 ton vode, ln 227 ribiških pašnikov in jadrnic, g
Vsled drugih nesreč je bilo potopljenih le 167 psrnikov, ki odrinili 143,992 ton vode. Poročilo dostavlja, da je bilo mnogo parnikov potopljenih vsled sovra-j žne akcije. Poročilo angleške admirali tete dokaauje jasno kot.' li dan, kako nespamstno se v voj-ni uničuje vse, kar je stalo mno« dela in truda. Tieoče delavoev ja] bilo treba, ds so zgradili te pat ke in ladje, ki sdaj ležijo na
odporne jednote
V Združenlu |e moč! (FEBRUARY) lil«.
jkanje papirja v Nemčiji.« Amsterdama poročajo, da je »rlinu zborovalo 300 nemških iteljev časopisov, ds ras-rljajo o pomanjkanju papirja, fell eo resolucijo, v kateri rajo,, da vlada uravns kon-
papirja in določi ceno v pro-
\
loške izgube. — Minintrfki Inik Asquith je na vpraša-| o Izgubah odgovoril, da do 9. snašajo angleške izgube mož. Med njimi je 24,122
kov.
(oda vsled vojne na Ogrskem, komisija za gradnjo vojne poraženih hiž in vasi da je veled rusks in-bilo uničenih 94 vasi in tr-nad 6000 hiž in gospodarskih dkods snaža 7,700,000 K. je pravica. — To resnico lahko spoznsmo v tej vojni, idona poročajo, da js odde-savesniških pomorščakov sa-forte ns grfkem polotoku iburum. Pomorščake so iskr-pod saičlto bojnih ladij. Or-»veljnik je protestiral, s poje toliko kot takrat, ko so čete vdrle v Belgijo. Zapravijo, da eo ssSfedli for Strategičnih oslrov in grški ik js moral molčati.
v sedanji vojni. — aeroplani so nspadli neutrjeno mesto Frči-Na ta napad so Nsmei od s napadi seppellnov ha in na angleško obrežje. Ha ss, da je bilo pri teh nsps mnogo eivilnih o-otrok.
vstalem, ki marftirajo proti Oungkinu.
It Londona poročajo, da vstfžks armada, broječa 20,000 mož in i-majoča 12 topov, maršira proti Pekingu.
— Francija. Na Franooekem je draginja kot v Nemčiji in. Avstriji. Vsaka država ima svoje oderuhe, ki eo selo patriotičnl ljudje, vojno pa israbljajo v svoje interese in odirajo ljudstvo, ds je gro-
"Uataille" piše o draginji na Franooekem: "Konec mors hiti, ljudstvo ne more več čakati. Naj se ne govori, ampak dels. Skoal 16 msssoev gredo cene kvlško. Dosedanje odredbe eo bile bres uspeha, prav nasprotno je, večinoma so slo še povedale. Parlament ne stori nič in ne poskusi nič in naprav-lja vtis, da js brez moči. V hektarih okrajih so se posamezna živila podražila sa sto odstotkov. Ljudstvo bo zahtevalo edgovor od via* de ln parlamenta radi nedelavnosti. Odkar js država v resnici postals nssmožna, bo ljudstvo samo vselo stvar v roke in jo hitro in temeljito isvrlllo."
Tkko "Ba talile" o draginji v Franciji, ki lahko uvaža is Amori-ke, Afrike in Avstralije, kar potrebuje. Francoski patriotičnl .o-deruhi zaslužijo to, kot v drugih držsvah. . Postavijo jih naj na fronto ln v prve vrate, in patriotičnl oderuhi bodo rekli, da je treba sklenili mir. Dokler so odsruhl doma in jim je dovoljeno opisuje-vati ljudstvo, jim js vsssno, Se vojna traja že sto lat.
je bil tamkaj Rooeevelt svoječas-no obstreljen. Kapitalistični žmok se ne seveda, da je taks pissva skrajno žaljiva in ščuvajoča. Mesto, ds bi čltatelje podučil, 0a je dolžnost predsednika, da ljudstvu pove svoje nazor« o oboroževalnem prlpravljeuju in če ljudstvu niso ujegovi nazori všeč. ga lahko porasi v volilni bitki, im šali prebivalce celega meets.
Ako se v republiki dogodi napad i mi predsednika, js temu kriva •Cuvfjoča, izsivajoča ln Žaljiva pisava v kapitalističnih llatih.
delavska otroka pa... Is Palm Beaeha, Fla., poročajo, da žsna nekega John C. Khige is New Yorka, jemlje s sabo k sajuterku svojega žčeneta, ki eedl s njo pH mizi in nstakar mu mora »trečl. Najprvo dobi pes krožnik s opa* ljenimi ln sirovim maslem nama-sani mi kosel kruha, potem ns dobi preeen grah ali pa jagode s smetane.
Mnogo delavskih otrok mors bres sajuterka v šolo, pel tulijo-narjev ee pa gostijo s sirovim maslom, jagodami In smetano. Kra* sns so rssmsre v kapitalistični človečki družbi, v kateri se psom boljše godi kot delsvsklm otrokom. Kljub temu nam pripovedujejo, ds je človek krona stvarstva, najvišje bitje na svetu . . ,
—- Fro fit trgovsldk ktiesov. Tr-
govsks tvrdka Sears • Roebuck A Co. je an sns pa seli Ameriki. Za leto, ki Ja končala dna 81, de-brs \M, je drnlba Uplsčsls
.. povedali glede agitaci ie, velja tudi ra članice, eo enakopravne pri vseh S. N. P. J. in rsvnotsko pravice pri agitaciji "Slovensko narodno pod-fjsdnoto." Agitatorično po-Aaniec je veliko ln čc ee-jednote razvijejo krep-sijo, lahko pridobe v me-jruar in marec najmanj članic. Naše sestre so leta selo delavne. To lep naraščaj Članic pri
^^ ' i : Drnžtva ss množe.
novem leto se je uetsnovilo r. Štiri društvs z no-in starimi člani in eno dru-starimi člani. Pomnožitev dokazuje, da "Slovenska podporna jednota" uži-pri veeh Slovanih in da lere sa agitacijo ugodne, oddaljeni od društvene-razvijejo agitacije, po-lahko število društev v februar In marec naj-sa dvajeet društev, poaabite pisati za pojasnila, se novo draitvo ustanovi, tajniku John Verderbarju, So. Lawndale ave., Chicago, tajnik prav rad pošlje vea-članu ali nečlanu pojasnila, potrebna za ustanovitev nora. Ne semudite te u« prilike in pilite mn Še ds-ste preči tali te vrstice.
Vaprej » dnevniki
mestu smo priobčili podatke. koUko naro.' je bilo pridobljenih za do prva ae je gL npravne-Ce pregledamo izkaz, da se neketera in njih tajniki marljivo sa dnevnik In dosegli so-ipche. Prepričani smo. da draga diaitva. H so Ao se-■v agitaciji, rssvils egitatorične sUe, da pridejo vtnte te tako nadomeetljo,
____■
Naša jednota vrši človekoljubno in socialno delo. Številke v šti-rimeeečnih in celoletnih računih govore določen jezik, koliko bede je omilila "Slovenska narodna podporna jednota," odkar je bila ustanovljena. Izplačala je na tisoče bolniške podpore, odpravnine, odškodnine in poamrtnine. V marsikateri delavski dražini ni bilo kruha, ko js družinski ožc smrt« no poneerečil ali po dolgotrajni in mučni bolezni isdihnil. V vsph slučajih nesreče in bolesnl je bila "Slovenska narodna podporna jednota" ob strani avojih članov in članic in pomagala odgnati bedo is njih stanovanja.
Priznanje, ki ga izreče taka organizacija svojemu članu ali članici za storjeno delo svoji organi-saeiji, je več vredno kot vse hra-brostne svetinje in križci, a.kate-rimi sdaj vladarji v Evropi odlikujejo tiste ljudi, k| eo največ pomorili drugih ljudi.
Bratje in sestre! Hrabrost ni, če človek vbije enegs ali več ljudi. Frava hrabrost se zrceli v tem, če človek dela sa organisaci-jo, ki si je nedela vsvtfsno nalogo, da ekrbi za avoje bolne in ponesrečene člane in članice, po njih smrti pa za njih svojce.
Hrabroet pomeni delati in agi-tirati sa organisadjo, ki ima tako vsvišeno nalogo in cilje kot "Slovenska narodna podporna jednota."
Bodimo hrabri v tem smislu in delajmo sa S. N. P. J. 1 Bodimo pri agitaciji med prvimi, da dobimo priznanj« sa pravo hrabroet f
a prevdartmo nik no s*
podporno
". To
pod-
is
Inozemstvo.
% * * t; ' ™..... *
- S bojišča. Ns sepodnem bo
jkšču eo ee vrftUi hodi boji v obliž-ju N en villa te Sorama. Nemške čete o? sassdla par kilometrov sovražnih strsinih jarkov in zajele nad tisoč saož. Franeoeke Me eo mlale e protinepadi pi*gneti nemške šote is osvojenih strelnih jarkov, pa nieo doaegU uspehe Sodeč po poroftUb Is Berlina in Parisa. je nemška ofensivs ustav-I jena, a savemiilke lete ne
ti av< niku
boju dne 6, januarja talko
dovana. Vbitih je bilo 80 pomorščakov in 80 ranjenih. ^
Is Berlina poročajo, da je ruski drednot "Iperstrists Maric" od-dal dne 8. januarja dve sto strelov na križarja 'Goeben', ki nosi zdsj ime "Sultan Selim". Od vseh etrelov ni eden sadel in je ismlš-ljotina, da je bilo na "Goebenu" 80 mrtvih in 80 ranjenih. Z "Ooc-benaM eo pač opazili, da je bil ruski drednot večkrat sadet. — Komu naj sdaj vsrjamemo!
Is Norfolka, Va., poročajo, da so se čudili, ko js v torek zjutraj plul v Hampton Boada velik par-nik z nemško vojno saetavo. Ameriški pomorščaki niso hoteli verje-svojim očem, ko vidijo na jadr-nemško sestavo. Ko se je narnik zasidral in je kapitan Berg obiskal sapovednika ameriške forte Monroe, ae je izvedelo, da je došli parnik angleški parnik 4' Apam'', ki ga je sasegls mala nemška križarka "Moewe" pri Kanarskih otokih. Nanj Je dala deeet mož svoje posadke in moštvo petih angleških parnikov, ki jih je potopila.
Prihod sojetege engloškegs parni ka bo povzročil nove diplo-matične zapletljaje.
- Drobne vestt. Is Nov Yorks poročajo, da je več sto Fiaeev dospelo s parnikom "Hell i u O-lav" v New York, da ubeže vojaški službi v Rusiji.
Ujubi bog nsj pomaga. — Pod admiral sir David Beatty, sapo-vodnik prvega bdodovja angleških bojnih križarjev, ki je prissdel nemškemu brodovju križarjev v morju hud udarec, priporoča, versko vsbujenjc kot edino sredstvo ss smago. Podadml ral pile: "Vsemogočni bog nočs, da bi bila vojna krvava orglja. Vojna mora Imeti namen: pobolj-šeti mora ljudi." — S takimi čenčami navdušujejo ljudstvo ti-sti, Id vodijo to klanjs. Ce bi imel moč. da uatovl klanje, bi go-tovo pobil najprvo tieU. ki so povzročili vojno In ono, ko vodijo zdsj nedolžne Ijndi v klavnico kar je vendar eem sapovedal "ae vMjaj" la je maščevanj« prid rial
^merikaneo F. W. Waoke-fleld n daljšege potovanja v Ori-entu in je podal strašno sliko o ujetnilkih tsborilčih v Sibiriji. Waakefleld pravi: "Na tisoče voj-nih ujetnikov strada in umrje v hudem mrssu vsled sibirske ziitie.
Ko eem bil lani v novembra v Čiti, Sibiriji, je umrlo tri sto ujet-nikov v taborišču vsled alabc pre-hranitve in vremenokega vpliva. Ko aem ae razgovsrjsl s uradniki o žalostnem položaju ujetnikov, so mi aagotovljali, da vlada ns more zsnjc etoriti več, kot je storila. V taboriščih js bilo 38,000 nemških In avstrijskih vojnih ujstnlkov. Njih Obleke in uniforme ao bile ounje, ki jih nieo varovale mrasa. Ljudje eo bili medli in podobni gibajočim mrličem. Nekteri eo skušali s kožami se varovati mraza, vendar jih je bilo malo tako srefolh.
V mnogih sibirskih ujetniških taba|riščih #o take rasmers, da Jih mnogo tisoče v glsda gotovo smrti v obraz, ako ne pride takoj pomol."
V nesrečni republiki aa sdsj umori in cksekuoije ns dnevnem redu. če pridejo privržene! Vilic v pest vojskom Csr-raaae, jih postorijo ob aid in o-strele. Privrženci Vlile vrsšsjo s«rods šilo sa ognjilo.
iS Juaresa poročajo, da so pri-vrtenei Vilic vseli is vlsks gene-rsla Tomaža 0#n*lasa l" ustrelili.
iS Chlhuahne poročsjo, da so oblcolili Vlilo v gorovju. Take ve-sti gs ponavljajo ekoraj vsaki U-drn In jim ne grs mnogo verojet-nosil.
— Kitaj. Is Pekinga prihsjs vest, .ds js v provinci KvejAov vstaja. Oorerner je morsl b«isti dne 16. jenuarja, Lnlov in Tse-Intslg sto v rokah vstale v.
Amerika topničarka "Meno-eecjr" je Čungklnu. Poveljnik je obvastil, dr. Paal S. Reinaha, a-an »Mkigs poslanika, da je v okolici vse mirne in de je isdelsn načrt ta obrambe tujec v, le M bili v nevernosti.
Dvanajst tisoč vojakov Is pro viaas Kvejčov se j« pridružilo jo
■^■■■■hbsodllo vojaško obveznost. Kongrea zboruje v
Rristolu in zastopa nad dva miljo-ns dslavoev. Navsočih je 600 delegatov. Zaetopnikl soolalietov ao uložill resolucije proti vojni v bodočnosti. Program obeega štiri glavne točke.	^
1. Odprava tajnih diplomstlč-nih pogodb.
t. Znižsnje oboroževsnjs.
3.	Ustanovitev mednarodnega sodišča aa poravnavo sporov.
4.	Rasširjsnje pravic parlamenta v vladnih sadevah.
Nekteri delegatje sahtevajo, da ss ustanovi mednarodna "Delavska bratovščina." Končni oilj te ideje je, da delavci dobe tako moč, da »bodoče preprečijo vsako vojno.
Zastopniki radarjev in želcsni-čsrjev še vedno grose s splošnim Itrajkom, če ee uvede vojake obveznost.
-	VemUja. Nemški državni po-slsnec Ksrl Mobknseht, ki ne tehta svojih bssedi v parlamentu in pove nemški vladi in mogotcem, kar Jim gre, nI bil Isključsn Iz so-eislistične stranke. Strsnkins eksekutiva in držsvnozborsks frakcija nimats moči, da bt ga is-kljulils is strsnks. Bil j« isključsn le is drlsvnosborske frskeijs in Liebknecht ss js prijavil pred-sednUtvu v parlamentu kot poela-nec, ki ne pripada k nobeni frak-eiji, Parlamentarci isrss ss to je "divjak",
Svojo delavmost l»o sdsj še lolje rssvtt, ker v eac. frakciji P* eo-dragov zastops |iaior večine In pet pe msnjšino, Liebknecht bo pa odločil._
AnerHke vesfl.
—	predsednik aa agitaciji.
Predsednik Wllarm je na agitaci-ji in ee je te dni mudil v Chleagu in Milwaukee, ds rasloH svoje nasore glede oboroževalnega pripravljanje.
Kepltalistiino čaeopiejo js s nekakšnim as lanskim veseljem pri povedovelo, de bodo nllee v MH-wauke« poeebno saetražene, ker je tam velika nemlka propaganda In
Promet družbe je znašal n sad-iijem letu $113,000,000, glavnica družbe znaša #66,000,000.
Kadar se porota o takih dobičkih, ne škodi, Če vemo, kako družna plačuje avoje delavee. Po pralna mesds ss olsnjene delsv-c« snsla $16 dolarjev na teden. Nskstere lene In dekleta, ki garajo ss družbo, zaslužijo nekaj dolarjev na teden in MU eo časi, ko so morals plačevati le pitno vo-do.
Pregovor prsvl t Kdor fgoda|ra$ vstaja, mu kruha ostaja. Uslul-bencl vstajajo sgodaj, vsndsr pa dvomimo, da Jim kruha ostsjs. Ns vsmo, Is dslnllsrjl vstajajo sgodsj, s prepričani smo, da jim kruha ostaja. V kapitalistični dra-»bi prihajajo tudi pregovori ob vsljsvo.	4
—• AU prida da šslssalšsiiks
stavke? Is Nsw Yorks porolslo, ds splošno glasovanje v želesnl-čerskih organisaeijah dokasujs, da so lelesnilarjl ss splolen štrajk.
Atiri ž«'l«zniiarSke orgsnlsssijs so ss sdružlle In sahtevajo osem-urn| dslsvnlk s sedanjo plačo ss deeeturnl delavnik, sa nadAae pa sahtevajo las In pol. ftelcsnllks dražbe bodo dobile ultimst mogoče nekaj dni pred 1. majem. Ns 1. maja poteče sedanja pogodba. Žslesnilarji nieo le sa stavka, ampak so isrekli, da rejle sestavka-K kakor da bi svoje sshtovs U rsssodilču lesnUke družbe morajo pri-snati sshtevs želesničsrjev da 1. maja. Ako dražbe odklonijo sah-tavs, bode članetvo Is enkrst glasovalo o stavki in le se dve tretjini izrečeta ss stsvko, prične naj-
jih do sedej pozna zgodovina.
Kako dalekoeelnega pomena bo stavka, nam povedo sUtistUni podatki. Olsvniea naložena v prlaa-det i h Mesnicah snela $20^47, 300,000, želesnllke prog« prisade-Uk lelesnie merijo 260/W0 milj. Mezda, ki je bile IspIsAana usluž-beaeem v letu 1914, je znašala $400,000,000, kosmetl dohodki lelesnie v omenjenem letu ee MU $3,047/119.906
predložil Železu
Že
zopet
ne
Cenjeni uredniki je nadlegujem, a morem, ker me de lege rele doll-noet, zategadelj priobčite tek per vretie r "Gleeilu."
Jpimem poročati veeelih novic, ampak poročam vam leloetne v eat, de je nemile emrt iatrgala ia naie erode eodruginjo Pavlino Bernovič, zveeto in dobro Članico n&šc jednote, ki je bila prve članica našega društva. Bila je sVe-au do emrti društvu in jednoti, zete jo je neše društvo "Svoboda" spremilo k zadnjemu počitku in oddalo materi eemiji, kamor pri demo tudi drugi. Pokojnica zapušča tukaj evojega žalujočega eo-proga, pet nedoraslih otrok, ki jokajo in žalujejo ze evojo materjo, ter brete in eeetre.
Društvo "Svobode," štev. 80, jo je opremilo k zadnjemu počitku dne 17. januarje in ji tako is-kfl.fi^ zadnjo čaet kot zvfsti eo-druginjL
Obžalujemo, da eo nokteri člani teko mrtvi, de ee jih še takrat ae dobi, ko je treba pokojniei izke-seti zadnjo čaet, vzlictemu de je odbor obveetil vaakega posebej
Seveda izgovorov ne manjka, ki eo vedno taki, da aa mlačnešev ne more kaznovati ali prisiliti, posebno če eo oddaljeni.
Bratje, ali ete še premielili, de bodete tudi vi umrli eli de vee bolezen prime. Kaj potem f, Kako naj društvo skrbi sa vss, če ste vi zdaj b'^«*
Dogodi ae lahko, da je treba bolnega člane čuvati podnevu in ponoči. Kaj potem T Ali bodo ki eo oddaljeni po par milj aami čuvali bolnika f Mislim, da ne, takoj bodete obvestili društvo in odbor, de pomegete v vseh stvareh ne glede ne oddaljanoat par milj. Ca je to dolžnoet društvo, je tudi vaša, de poetanete bolj delavni členi, ker društvo more skrbsti enako aa vae člane. Vsi imamo enake pravice, torej imamo tudi enaka dolžnosti, da skrbimo aa društvo in jednoto, ki za nas vss skrbi enako kot dobra
— F
šteje nad ee* dem ate Slovencev. Kajne je še lepf šlevilo. Gotovo pa je, de l>o naselbina resda, poeebno če se bodo novoroJcnAd teko množili kot leni	*
Iz tek nalogov lahko sprevidi, da je naši naselbini "Slovenski dom" tako potreben kot slepcu vid. Bes js, de ni igra-čies zgraditi "Slovenski dom." AU vztrajno delo in resna volja dosežeta vee.
Rammt ae, da doma ne moremo graditi brez denarje. Vi mogočni dolar nam bo delal prve zapreke in ko ee enkrat nabere le malo evenka sa stvar, bo pot do silje že mnogo ložja. V tem ozira nam je že obljubljena pomoč, Prvi ee jc zglssil naš rojak in gostilničar Anton Lužer in upati je, de mu eledc tudi drugi slovenski gostilnišerjl, ki posežejo malo lož-je v žep kot delavec, poeebno kolikor pride moje melenkoet vpo-štev, katere se preklicani cvenk nič kaj rad ne drži.
O načrtu, kako naj ee ideje uresniči, bodemo razmotrivali na akupnem shodu, Id se mora vršiti preje, preden pričnemo 4 delom in nedeljno agitacijo. Izvoliti bo treba potreben odbor, de ee prične z resnim delom. O vsem tem bomo lshko razpravljali ne shodu.
Rojaki, katerim je napredek naselbine pri srcu, imajo zdaj najlepšo priliko razviti svoje zmož-noeti in pokazati svoje rodoljubje Pojdimo na delo, de ae čimprej dvigne "Slovenski dom" v naši naselbini in ideja nc octane le na papirju, temveč da postane rneao in kri. -
Slovenci nastopimo aložno za "Slovenaki dom." Delajmo roko
v	roki, ne omahujmo, marveč delajmo, da bo dom kmalu zgrajen. Priložnost js zdsj še lepe, ker lehko dobimo stevbišče na primernem kraju, da bo stevbe odge-vsrjsla vsem potrebam.
Martin Železnikar.
Herminie No. 2, Pa.
Cenjeni br. urednik I — Moj pr
vi	dopis je in upam, da priobčite I kam po širni Uniji.
GLASILO
čini ameriških Slovencev rfbel. vidimo »e večjo e Ameriki. Kronenci fa» gctci še niao eiti člov drag sa drugfan izjavljajo, bo mira, dokler ne bo ke naj zmagajo vai, je genke, ali ljudetvo veeeno in odhaja aa intoieee
in mogotecv t kla Papež jih brez prenehanja nagovarja, da naj Še enkret jo mir. Njegove beeode eo steno, deairavno je papež nik Krieta in vsi mogotci no izjavljajo, da so
Pe purtimo stvar, ker skim mogotcem danea ra zaleže jo pametne beeede, če bi kdo pijencem pri] treznost.	4.
Prišel je predpueti čas, ki-a£«a a fantje in dekleta najbolj vesele V je, de se etvarno udeležimo raz-tem čaau ai največ starih in mla- preve, ki bo sa kulturni razvoj
jrgDNOTB
Vsled toge ee povabljena vee v I ae nahajajoča društva S.
N. P. J. — Hev.' 7 Claridge, Pa. Irwin štev. 4L Rillten štev. «3, Darragh štW. 23, Wastnewtonft. 64, Hcrminfta No 1 štev. 87, tukon ■ 117, Fits Henry štev. 109, 165 Wick Hawen, štev. 181 I No 2. Pa* — de ee shoda udeleže korporetivno.
Bratje in eeetrel Javne razprava je potrebna, da nihče ne more očitati, Če te prosvetna organiser cijs postane meeo in kri, da jc bi U vtihotepljcne v S. N. P. J. in druge slovepske podporne organizacije
Na shodu so dobrodošli člani vseh drugih slovenskih društev in orgsnizeeij
Slovenci v tem okolišu nc pozabite priti ne ehod dne 18. febraer-
vojni
teh per vrstic. |
V dopisih Čitem, da se semintje I dobro dela. Pri nae ne morem . hvaliti, da gre dobro s delom. De-1 avoje otroke. Zategadelj 11<mw razmere niao dobre ln hva-spolnjujmo tudi vsi dolžnosti Nevredne. Koncem dopisa posdrevljemj Drgetom in dslegetlnjam še-
dih parčkov naloži aladki ski jarem. Prav vesel je ree pustni čss, ali letošnji bo žaloeten se tukajšnje če, kar nI deklet Ree je če ni previh slovenskih ev slovenski fsnt si ze zakonske žico izbere nejrsjŠe slov kle. Upam, de ee po neeclijo v Ameriki in fent ai bo potem lehko izl žico za življenje.
Dele ee tuksj s polno pero. tovsrne obratujejo po šeet tednu, samo pleča je bolj teko, de se le pošteno preši Vseeno nam ostane par cen ai človek privošči lahko par zarccv ječmenpvca.
Večkrat priredimo k bavo, da preživimo v v bi per uric. Dne 8. januarje pr. priredilo slovsnsko društva "Triglav", štev. 48 P. J., veselico, na kateri imenitno-zabevall pozno v noš.
Vinski duhovi so naa malo motili, de smo postali veeeli, tudi niso mladeniči pozabili narodne "Snoč pa dav mi je ca padle," da je mflo donele v tihi večer.
Pozdrev Slovencem in
Frank
Jugoelovenov v Ameriki velikega pomena.
Odbor jugocl. aoc. kluba št 68.
Morgan, Pa.
Cenjeni urednik: — Odstopite mi malo prostora v našem cenjenem listu, da poročam, kako se imamo v prijaznem Syganu. Z delom jo takole. Vsaki dan . I moramo pod zemljo v zatohli pre-mogokop, da s trdim delom zsslu žimo za življeneke potrebščine. Srce se smeji gotovo tistim, katerim naše trdo delo prinaša udobno in breskrbno življenje. Je že tako v današnji družbi, de ae trotom boljše godi kot onim, ki delajo. čas bo prišel, ko se človeška družba strežne in prizna, da je le tieti vreden član človeške družbe, ki dela zanjo z rokami ali z u mom.
Dne eedmega januarje jc naž MI brat Anton Galičič po dolgotrajni
podrl raditege, če ao delfcftf govorili oh grobu syo, Župnik je s s* kakšen
da je In to
kot
gospod župnik naj pe nosi konee-renee sa svojo početje. Cenjeni bratje I Prepričan sem, da nihče mod vami ne šdi vpri-hodnje takega dogodka pri pogrebu. Več članov našega društva ee e izrazilo, da društvo kupi nekaj otov ne narodnem pokopališču Melroee, Bridgeville, Pa. Po moje mmnenju ni to slaba ideja, ker je društvo v dobrem finančnem položaju. Ta ideja je izpeljiva. sla lepem pokopališču bi imel vsak član našega društva grob zastonj, tam bi počivali tudi naši mladi pionirji. Dovoljeno bi bilo vzeti slovo od članov na pokopa lišču in v nas bi ee\nihče ne zadi-ral	•
Člani društva "Bratstvo," št. 6. S. N. P. J., udeležite ee prihodnje seje, da sklenemo po želji večine v naše dobro.
John Kvartich.
nnstrargn,
Cenjeni: — Natisnite teh vrstic Iz naše naeelbine
lin mučni t>olezni za vedno zatie-nil oči. Bolehal je za proletarsko morilke— jetiko tri lete. Članstvo S. N. P. J. in društva "Bratstvo," štev. 6, mu je v tej dol gotrajni bolezni vedno pomagalo, da ni trpel pomanjkanja z njegovo družino. Pokojni Galičič je doma iz Dobravoa nad Skofjo Loko na Gorenjakem. V Ameriki je bival 10 let, bil je pravega delav Iskega naprednega duha in zelo priljubljen med rojaki. Pokojnik zapušča v Ameriki žalujočo sopro-
Z delom gre tukej še precej po- K«. pet nedoraslih otrok in enega
voljno, toda imamo tudi nekaj b«rta, v starem kraju pa sestro, člane in članice S. N. P. J., šeln-|ite rednekonveneije~S. N. P. J.lštrajkov, osobito med ulivarji, ki ^ " udeležiU druš-jočemu soprogu pa izrskem avojo I j^kam zahvalo, ker eo mi pri-1 zahtevajo oeemurno delo. Nekate-|tvo Bratatvo, žtev. 6 8. N. F
sožalje.
Thorn Fels, tajnik.
Nekako pred tremi leti ee je v rodila ideje aa
sgradbo "Slovanskega ^ome."|enakopravnoat za vse
znali bolnlžko podporo, ki je bilalre kompenije eo privolile v de- * *' nekako zadržene.	lavake zahteve, dočim ae druge 148 K. S. P. D. v Cuddy, Pa., ka-
Bratje in aeatre S. N. P. J. I Do- že vedno vpirajo. Union Steel <&. Mk je bil večletni redni član Ujmo aložno ln neumorno za na- atlng Co., v kateri je zaposljenlh J^ležbs pri pogrebu jc bile velo podporno orgenisecijo, ki jc največ Slovencev, živečih na But- Jka In lepi aprevod ae jo vršil k nepredne in v keteri vel je načelo :|ler St., je mod slednjimi, kejti do|»roi eerkvi v Rosevale, Pa., ~
v. Mi smo se
delavci,
in
Ideje je plemenite, le šal da nil dobila potrebnega odmeva med]
sedaj še ni nobenega znamenja, I J**®«1 ** katoliško pokopališče,
Slovenec, Id še nt član S. N. P. de hoče ugoditi zahtevam ulivar- kakor eo zahtevah eorodniki.
_______________ ____________J J., naj ne odlaša s vstopom, ker jev. Zsštrsjkali ao ulivar ji in oite-1 z«Pni* ja pri zadnjem pogre-
tukejšnjlmi rojaki. Ideja je oetaUl^ yt>	6ake neereča. Boljše U eo brez dela tudi drugi delavci, bu Povedal nekaterim našim čle-
le ideje, mrtve ln brez šivljenje. he danea priatopiti k podporni or- ker brez uliverjev je nemogoSa ?om» <J* »lmaJ° vitop* v cerk,ev ■ Ideja ee je pričele aadnjl čas I	ji kot odlašati do jutri, obratovati tovarno. Upam, da ae ln tudi Pri tem pogrebu je tako
sopet ošivljeti in je aanjo preoej ker nihče ne ve, kej mu prinese diference kmelu poravnajo v sa- I nastopil, da je žalil pieteto dru-nevdušenjet sato ae čutim upravi- prihodnji dan človeku no do- dovoljatvo delavcev.	štvenih bratov pokojnika,
čenega, da tudi spregovorim par puščajo razmere, da ec zavaruje v V PitUburghu ln okolici razee-1 Ko položimo truplo pokojnega beeed.	najvišjem rezredu, nei ee zevaru- ja neka ppideinična bolezen, ki ji | brate v grob, oprevi župnik avoje
|Xa aa ja rodila misel ae agrad-1 je v najnižjem, ker je boljše biti zdravniki pravijo "gripa." Do bo "Slovenakega dome," je bllb I zavarovan se mejhno vsoto kot ss dej je na atotine ljudi umrlo vi malo rojakov, ki eo sneli ocnitl nobeno.	' te bolezni, na tiaoče jih je bo!
vrednoet te mieli. Nihče jim sove- Priporočam članom in členlcam|in bolnišnice ao nabite do sadi
ga kotička.
Msstni zdravstveni urad na* obljubujc, da bode bolesen vsled dobrega in mrzlega vremena zginila vkratkem. Upam, de se njih prerokovanje urcaniči. Tudi jes
da ne moro aameriti, ker asm pre-1 S. N. P. J., da prično vsi sgitira-pričan, da se še dsnss dobs roja- ti, de Čimprej neše "Glasilo" po-ki, ki ns vedo, kako velikega po- stana dnevnik. Dsncc eo razmere mena je v vsaki glovsnski našel bi-1 take, de potrebujemo dnevnik, ki ni laetni dom. Dom v naselbini os- ho lastnina organlsaeije in setegs uanja prebivalcem druge narod-1 dalj vsi aanj na delo noeti, de eo Slovenci hulturnll	Jacob Svečnik
ljudje ln to je še nekej, precej
veliko.	I .	lerberten, O
Slovenci v naši nesolblnl nima-1 Brat uredniki — Preoej čaaa je mo dance dvorane, ki bi jo lahko I še minolo, kar kom ee aednjlč o
Imenovali dvorano. To je tudi so- glaail la te elovenake nsselbine, za-1 rim avojo dolžnoet, ko pet varok, da ae pobrigamo aa ree- to upam, da priobčite te vrstice v|vim. Zategadelj proeim no delo, hi ne bo korietilo poea- nem priljubljenem Glaailu S. N. mesnlhom, temveč bo v korist ee- P* J*
11 elovenekl nsselbini. V svojem V dolgih rimskih večerih naj-domu bi lahko prirejali pleene sa-lrajše cedimo krog peči in čitamo have, bankete, gledališke pred- rasnovrstne Čeaopiee. Bden Člta stave, abode, predevenje, eeje I"01. N ", drugi "81. N ", jaz pa društev Itd. Z eno bcoedoi dom bi nejrejše litem "GleeUo", list se, bil kulturno središče veeh tukaj Isobrasbo in delavski poduk. Ako dne 18. febraerja ob dveh neeeljenih Slovencev.	| človek člta te list, » mn Ukore-1 dan v Slov. Del. Domu.
obrede. Neto pričnem kot predsed nik društve čiteti is oprsvilnika, da vsamemo zadnje alovo od pokojnega brata, župnik zavpije "tiho," češ, da je že akončal ob-e. Odgovorim mu, de je opravil delo, za katero prejme plačilo, mi pa opravimo avoje, in Čitam naprej. Župnik ee rashudi, akoči k meni in potegne mmi opravil-
aem moral čuvati poeteljo skomj nik e alio iz rok. Zgodilo ee je, kar dva tedna in aedaj ee mi adra^je ni nihče pričakoval ln navzoči eo polagoma vrače. Mojih odjemjl- gleeno rekli, de ne j "goepod" vr cev nisem mogel obisksti zavoljo I ne knjižico. Žppnik, držeč oprs bolezni, zagotovim jim pe, da ste- vilnik v roki, je bežal e pokopali
w osdin-jšča proti župniji. Nato se priklo-melo ai-lnl zaatava , trikrat v zadnji po-
Waukegan, UL
Cenjeni uredniki— Prepustite mi malo prostora f našem vrlem listu, saj ae redkokdaj kdo oglaai iz naše naeelbine, daai je tu tepo število članov in članic naše jednote.
Poročeti nimam kaj veselega. Minolo je zopet leto in nastopilo je drugo. Prcudarimo, kaj smo si priborili o prejšnjem letu. Ali jc nareetel naš kapital, ali smo ustanovili kakšno dobro stvar za pro-letarce? Po treznem premišljevanju odgovorimo "ne". Naši zatiralci ao zadovoljni s prejšnjim letom, kakor so bili s prejSnljimi. Kupček se jim jo pomnožil. K na-gromadenim miljonom so dodali nove tisočake in miljoqe, pomnožili eo evojo gospodarsko moč, da jim jc že lošje držati delavce v gospodarski sužnosti. Veselijo se zopet sedanjega leta. Trg ni prenapolnjen a produkti in obeta jim lep dobiček. Neke akrb jim le kali veeelje. Proletarei ao pričeli mieli-ti in vedno več jih je, ki > mislijo s svojimi možgani. To jim povzroča glavobol iu mučjio avoje možgane, kako bi zatrli aamoatojno misel med delavci.
Omeniti hočem dogodek, ki se jc dogodil v tukejnžji "kužarni" Nekega dne so se delavci dogovo-rili, da vprašajo za mejhno povišanje mezde, ki jc sdaj v resnici majhne: deeet do dvanajst dp-larjev na teden. Vohuni ao delavcem tedno za petami in še preden so delavci obvcetili vodstvo tovarne o avojih zahtevah, sta dva delavce že dobila neproetovoljne počitnice. Po tem zastrašilnem koraku so ostali delavci niso upali postaviti za svoje toveriše. Delavci ao po narodnoati večina Grki in iomunci, Slovencev je malo. Nekaj jih jc zavednih, a kaj hoče ta pešcica, ko ni alpge. Proletarei, toliko čaaa vas bo še tlačila nesloga t Organizirajte se in nastopite složno sa svoje pravice. Če se organizirate, doeežctc uspehe, neorganizirani ste lepeni, igrači ca vsžih 'izkoriščevalcev. Priporočam članicam društva Moška jednakopravoet", štev. 119. S. N. P. J., naj pazno preči-tajo nova pravila in so naj tudi ravnajo po njih. Zahajajte redno društvenim aejam in kader ee kakšna stvaq ukrepa, naj vseka dobro premisli, de govori stver-no k predmetu, da eeje kmelu konče. Stvarna, dobro premišljena in jedrnata beeede okrajša de-
že prihodnje r*— «™«cue ^ »ga društva. Veaka naj Pn * lje e sabo vsaj po eno novo k*.^ datinjo, da zavzemamo vsaj ha no auatb, ako nc prvo, tri bivanji novih Členov In ilauie W društvo in jednoto.
Ana Mahnič, predeednica.
New Duluth, Mim. Naznanjam članom druki| "Lev Tolatoj", da po novem Uta velja auapenzlje le- za en ni*^ dragi meaec pa aledi Črtanje, a to naj vaak člen ob prevent č** neredi evojo dolžnoet. Člani, ki | oddaljeni od društvenega sedik in žive v bližini drugega drufo^ naj vzamejo prestopne liste,
lahko kteremu pripeti nesrei in jc potem oškodbvan -za bolg Ško podporo. Preetopni listi ko novem letu brezplačni in vsak il see bo priobčen društveni imeni!
"Glasilu", da vsek oddul član lahko apozna, katero druitn mu je najbližje. Kdor vzame pn stopni list, plača le meeečne pri. spevke za meaec, v katerem vi* mc prestopni list.
Vsem tukajšnjim rojakom vaem Slovanom naznanjam, da društvo "Lev Tolstoj", šte/. 20 S. N. P. J. mižale pristopnino meaec marec, april In maj a m ve člana 1 Zdaj imate priliko,! pristopite pooani k najboljši | najnaprednejši slovenski jednob, v kateri ae lahko aaverujete p« vhši volji ze cn, dva ali tri dolarji dnevne bolniška podpore in $100, 1600, $1,000 ah $1,500 po-amrtnifte. Za vsa pojasnila se o-brnite name, spodaj ifodpisaneff, ki vam dam dragovuljno yw p«, drobnosti.
Bratom našega društva "Lev Tolstoj" priporočam, da porabijo to ugodno priliko za agitacija

trpljenja. Ignac Megieter, člen štev. Hi
Jugoelov. eoc. klub .štev. 6S Herminie štev. 2., Pa, priredi Herminie štev. 1 velik javen
sdrsv pokojnemu in odidemo skupno s pokopališče. Pet bretov se nepoti proti župnikovi pisarni |in po kratki sahtevi prinese opra .vilnik in ga izroči meni. Mi ee mu lepo sahvalimo in župnik saloput ne vrata.
Sorodnikom pokojnega, članom ženam, otrokom, sploh nsvzočim
Naselbina raste ln lepo število | koč odpira um, da lehko epoane. Shod je vašen aa celo sloven-1 je bilo župnlkovo početje odveč In
kako mogotci iakorifcčejo delavno ako javnost, ker ee bo reaprevlje- nekteri eo ne glae.godrnjali. Do-ljudetvo. Ia tega lieta lehko dele- lo ne njem o načrtu Jugoalovan-lffodck. Iri ee je pripetil ob odpr-zajema. da ee kapitaliati ne|pke Akademije v Ameriki, členom tem grobu našega brete, dokazu
rojakov leetuje evoje Tudi mladine ee množi In pe nime shajališča, v katerem ae polteno zabavale Imamo-ee podpornih društev rasnih l^dtiot in zvez: šeet moških društev ln dve lenski društvi, v katerih je zavarovanih prek tri ato Itlride-
set članov In članic, five tudilko postane močen, če ee otrokov Klovenei med nami. ki eo severa-1 no ln politično organishre ln na-vani pri ameriških podpornih o* prem kapitaliatičnl organizacij I ganisacljah. Sevcde Imamo tudi I postavi svojo ddsvsko organize-take, ki nieo saverovenl nikjer. I eijo
ki jih je bolj malo. Ako prišteje | če pogledamo onoetren Atlan mo še mlsdlno, lahko rečem, de'tika. v staro Vvropo, kjer je ve-
brigalo aa dele vee, četudi mraaslln 41anieam naše jednote ja ln gladu pogine, ln de bo deleves lao, de je šeete redne konvencije vedno Octal suženj le ee ne bo I S. N. P. J. aprejela recolueljo rio-brigal, da ee ocvobodi sušen jI de uetanovitve J. A v A Na ped-ahlh spon ln uhov. Delavec leh-|legi te reeolueije eo III teaadevni
odbori ne delo, de Isdelejo načrt Načrt je izdelan ln cedaj je m javni razpre vi. Na ehod pride kat predevatelj Rtbin Kristan, da i^-loži pomen J. A. v A. sa Jugoslovane s ozirom ne jugoslovea4bo delavstvo.
je, da je klerikallsem mnogo bolj nestrpen v Ameriki kot v starem kraju, deairavno d nekteri domišljajo, da je bolj popuetljiv. Če eo v starem kraju organizirani delavci pokopali evojega tovariše, je duhoven opravil evoje obrede, ee odstranil in potem eo delavci govorili ob odprtem grobu in vzeli od svojegs pokojnege tovsrišs slovo. V starem kraje so vsa po-kopališče "legnana" In evet ee nI
bato in rodi dobre aklepe zec društvo in jednoto. Ne sejeh naj vladata mir in red in društvo bo na-preddtelo. Bodimo aložno in vtie-nimo ai v neše srce pregovor Sloga ječi, nceloge tleči.
Bolniškim obiskovalkam priporočam, naj pridejo na oejo poročat, v kakšnem stanju eo našle bolnico. Ako jih rečen zadržek zadržuje od eeje, naj pismeno sporoča o rezultatu obiskovanje. Če ee bolniške obiskovalke ne ravnajo po pravilih, jih sadene suspen sije Upam, de ne bo treba suspend: ati bolniških oblekovalk. ker bodo storile evojo dolžnoet
Nobena članica naj ne Šteje mojega opomine v slo, ker me vešč dolžnoet kot predeednieo, da pazim nato, de ee pravile spolnjujejo. Članice emo enakopravne enako moremo vršiti evoje dolžnoet!.
Prav toplo priporočam člani cem našega društva, de se odele-
ojdite med svoje prijstelje ii znance slovenske narodnosti ii razložite jim, naj ne zamude te o-godne pnrtflfc«r da se zavsrujej* za alučaj bolezni, neereče in smrti Slovenaki delavci pod okrilji N. P. J.! — trdnjavo človek* ljuba in napredka, ki je ne vame noben eovražnijc!
John Kobi.
St. Louis, Mo. Z novim letom so stopUAraar pravila v veljavo, ki jm je spreji. e šeete redna konvencija S. N. P. Jednote in ki aem jih readelil s ko-oder ji vred na društveni elji. 0-pozarjam člane in članice drufitu 'Planinaki Raj", štev. 107 S. N J., ki šc niao prejeli pravil ii coledarjev, naj ec zancaljivo udt-leže aeje dne šestega februarja, 4 vsakemu oddam pravila. Prejel eem tndi pravile v hrvatskem j*I siku. Kdor se redi Važnega zadri ke ne more udeležiti eeje, haj 1 sglssi pri meni ne domu, ds doba ker mu gre. Važno ze vsakega £1*1 na je, da prečita pravila. Poeebni važne eo točke glede bolniške podpore in bolniških obiskovalcev. T« točke naj vsakdo prečita, ker ne poznanje pravil ne opravičuje nosnega člane, da jih ame kršiti.
Članom in Članicam, ki so odd* ljeni od od društvenega aedeii aem poelal stenske koledsrje s pravila po pošti.
Člani in članice, ki eo menjal svoje bivališče, naj mi sporofr natančne naalove. To velja tuš se člane, ki ao oddaljeni od dro* Če kteri član« list, da tireatopi l drugemu društvu, naj piše ponj ® nasnsni h kateremu bližnjem društvu hoče preetopiti. mora poeletl aeeement za dotike meaec, v katerem želi preetopiti Pozivljem vee Člane in ta* našega društve, de ae udeleže dne 6. febraerja t L v navadni! proetorih. Začetek eeje ob dvd popoldne.
John $ertoneelj, ujnS
Naznanita In vabib
Milwaukee, W*
Člani in članice društve ge," štev. 16 S. N. P. J^ udel«« te ae vai prihodnje eeje dne I februarje t L	n
Zaradi izvolitve delavnega bore ze našo prihodnjo msikaraj no veeelieo, lri ee vrši dne 12. IJj ruarje v "South SiBc Tura H«B ee Ime veled društvene^ udeležiti vffeU Hen In lUnica pr hodnje eeje. Kdor bres tehtnel zadržka ne pride na to aejo, bc e znovsn s 26 e. v prid dništ^ blagajni. Ako ae član ali ee more udeležiti eeje, naj nanj ni e dopisnico, de no more P*

Kdor
p tip.
ali članica, ki ne pre-Ilj "»t—i1** nori ee koče naro-''Proevcta," naj braa odlašanja Vfi člani » egitirajmo aa liat 'Pro-'Vda čim prej peetane dne v-»ojdimo na delo veil
Fr. Parka, tajnik.
vaa društva 8. N. P. pod združeno Zaata-državi Kanaae. da pošljejo »pnike na eejo zaetevne-»ra, ki ae vrši 5. marca ob 2 ldan v "Avatrijeki dvo-na Frontenaeu. Ker je veš točk na dnevnem redu, pri-oenjonim ' saatopnikom, udeležijo te važne aeje. obn Repovš, aapianikar.
Pa.
članom in članicam "Slov. Hrvat. Sloga," S. N. P. J., da ae v pol rilu udeležite prihodnje vrši dne 6. februarja turi popoldne pri llija Dija-ker bode na dnevnem redu etvar~
Frank MikUvčič, tajnik.
Colorado Otty, Oolo. članom društva iv," štev 94 S. N. P. J., da društvene aeje vrle veake-v meeecu in ne tako kot j* "Oleailu," a dne 14. janu* društvenem imeniku, nam« " prvo nedeljo v meeeou. in aeatro vsakega enejate-ite vai na aejol Zettin, da ite skupnih sej, ki ae vr-25. v meeecu. da lahko pove svoje misli zaradi
tega doma" ali "hala jo kupili.
■ J>. Klun, tajnik.
y	i
Franklin, Kan«.
Članom društva Dolina", štev. 92 S. N. da je društvo akleniio na 9. januarja 11., da ee po-februarju aaeement aa aacament mora pU-član, ki aluži aa pokritje troškov.
ee bo kdo jesU radi t«
>ov, do 16 dolarjev mceeČ-
»v.
Anton Seljak, tajnik.
GbAflLO ^
društva plača 5e me-
ali 60e aa Uto 1916 v društveno Magajaot te je iarodpl a-aa pokritje društvenih atroškov. Bratje ta eeetre aa tekoče leto iaoetanejo vee kaani aa ve-»lice, katere priredi društvo Triglav." Na veeelico bodo povabljeni vaeeno vai člani in članica, ali nobeden ne bode primoran priti ali plačati kaaenr
Prosim, da ae vaak društveni brat in eeetra ravna po tem aa-ključku in plača pravočaano ta meeečno, polletno ali pa letno, 60c ekupaj.
John Ratej. tajnik.
Kitavilla, Minn, včlani društva "VCkdovaui." št 161 S. N. P. J., udeležite ee v o-bilnem Številu aeje dne 2a februarja t. L, ker imamo važne točke na dnevnem redu. Izvoliti imamo tudi novega zdravnika.
Tony ttuss, tajnik.
Murray, Utah. Naznanjam članom društva "E-dinoat", štev. 12, da je bilo akle-njeno na eeji dne 13. decembra m. 1., da plača vaak član in članica en dolar v društveno blagajno. Polovico članov je plačalo že januarjar oatali blagovolite poravnati ta me Raaprevljalo ae je tudi, da bi priredili veeelico v koriet društveni blagajni, a ker je bilo premalo zanimanja, ce je ctvar odložila na
^cenejši čaa.
Udeležujte ae redno mesečnih sej. Opazil, aem pri članih našege društva ja Midwala, da vedno bolj opuščajo meeečne aeje, izjema je le par članov.
Razpoalal cem pravila in etenake koledarje zunanjim članom, kdor jih ni prejel, naj ae oglaai, da mu pošljem druge.
Joeeph Čadez, tajnik.
Izjlavaega ohds.
Pueblo, Oolo. članom društva štev. 21, da je bilo akle-društveni ccji dne 25. 1915, da vCaU ČUn pU-itov v društveno bUgaj-jo bila prazna. Večina ČU-žc plačala dne 15. januar-apeliraj na tiate člane, še plačali, da gotovo po-na prihodnji ejji. Pripo-tudi tistim članom, ki ee jo izven društvenega sede-i naj bolj redno pošiljajo me-lent, da jih ne bo potre-it piameno opominjati, da ee odelej obdrža-tvenc aeje aamo enkrat in aioer aamo zvečer ob 15. v meeecu. Jaa. Samec, tajnik.
CHuton, ind.
članice društva pod Skalo," da ce le-leto bolj številno udeleži-eej. V začetku lete [pokazalo, da jih ni novo loža migljaj predrugačilo
eeetre bodite pozorna meeečni aaeement, ki ga oddati do 25. v meeecu [tajnici in ne več acetri bla-larki. Ako od članice ni a-v rokah tajnice do 25. v tedaj je v nevarnosti, da ako ce ni ogla-tajnici. Ako bode katera suspendirana, ja njena in ni potreba svračati kriv tajnico.
vaaki članici, da veej en-pregleda in prečita kar ao jako važne točke vsako članico. jFJ Se ni katera članica preje-ivil in etenekega koledarja, paj ae oglaai na prihodnji
pa pri tajniei. ty Prašnikar R. R. 3 box 6.
o.
i jam članom in flini-ra "Triglav," štev. 48 9. v Barbertonu. O. da Sklenjeno na zadnji redni član In članica gori
lApmra
seje gl. upravnega in pomožnega odbora, ki ce je vrŠUa 16. decern bra 1915. Prečita se imena odbor nikov in naveoči ao vai. Prečita ce in sprejme
ki rojak' proei, da bi mu pošiljali
"Giaeilo." Obljubuje tudi, da po-vrne naročnino, ko bode prsat Po raapravi atavi br. Podlipee predlog, da ae mu liat pošlje brezplačno. Predlog sprejet.
Br. urednik predloši dopie br. Borovaca, člana društva "Zvon," štev. 40, katerega ni priobčil, ker v njem kritizira zaključke 'konvencije, mWo, da bi ce poelužil poti, ki je označena v pravilih. Br. Verderbar predlaga, da ce ga na priobči. Br. Skubic pa etavl protipredlog, da. ce ga priobči. Vname ce daljša debata, v katero poeeže več odbornikov. Br. Pue predUga konec debate. Predlog eprejet Na glaaovanju je bil sprejet predlog br. Verderbarja.
Br. urednik predloži dopia br. Bana in piamo kaj mu je odgovoril. Sklenjeno, da ee br. Banu še enkrat odgovori, kaj lahko etori v tej zadevi, i dopiaa ae ne priobči.
Bn Verderbar poroča, da ao koledarji gotovi, ter jih da na pregled odbornikom. Br. Boetič predlaga, daee pUča za aeetevo koledarjev $15.00. Br. Hofover predUga za $20.00. Na glaaovanju sprejet predlog br. Boetiča.
Br. Skubic vpraša, kako je le-toe z njegovo plačo, ker je dobil aamo $15.00 meeto $25.00. Br. Verderbar pojeenuje, da br. Skubic ima 15 doUrjev kot določeno
S lečo. Zadnji dve leti mu je br.
tefenčič dal od svoje plače $10.00 c pripombo, da br. Skubic več zasluži kot on, ker vodi aeje. Za le-toe ni br. Btefenčič podal alične izjave in tako je nekerd vsakemu evojo plačo, določeno na V. redni konvenciji. Se vza&e na znanje.
Br. tajnik poroča, da šali pri-Ctopiti celo društvo 8. S. P. Z. v S. N. P. J. Ne vse vprašanja je dal potrebno pojacnilo In zehte-veš še bolj natančen rekord od društva. Se vzame na znanje.
"Br. tajnik poroča, da ae je v zadnjem čaau izplačalo veliko bol-niške podpore in Če bode Ho tako naprej, bode v kratkem zopet velik primanjkljaj. Se vzame na znanje.
Predložena je zadeva br. Man-četa, člana društva "Solne*." It
D1 D m m Ki a ■ aa	iImm Ka ■■ ■ m»
ni. iTccita ce nismo druatvs. v poroeajo, aa se je »zveoe-
PODPORNR JEDNOTR
n
10. da je stopa s boleanijo v reared. Po razpravi atavi br. tokar predlog, da aa tajniku, da stori vae tej sadevi. Predlog sprejet
Predložena jo aadeva is uaarlim br. Klobučarjem, bivšim druitva "Hibbing," Štev. lift, tajnik poroča, da ae polioa ga brata ne more nikjer najti »r je še čaa, da aa izplača poam izdelal listine, ki naj kot izjava dedičev, da ne bodo tirjali poemrtnine kasneje enkrat le ee najde polica. Po pro-čitanju eta vi br. Pue predlog, da ja. pravilno izdelano in ko so U-stine podpisane, nej ce dedičem plača poemrtnine. Predlog apre-;iet. Br. gl. tajnik poroča, da je po aaključku prejšnje aeje šal na Amerioan State Bank" in na "Keeper State Bank" in poroča, da eta banki pri volji plačati bond (varščino) ca $50.000. Na poeled predlaga br. Verderbar. da ae denar naloži na Kaepcrjovi banki, br. Potokar pa, da ae naloži na A-merican banki. Sprejet je bil predlog br. Verderbarja
Predložena je aadeva br. Jure-čiča, člana društva "Ironton," št. 197. Omenjenemu bratu je potekla oeloletna podpora in eedaj leU le nadaljlo podporo U odpravnin-akega sklada, aa kar tudi predUga drugo adravniško izjavo. Predložen je tudi ričun zdravniške L» Bocanska deželna vlada js is-preiskave Po razpravi etavi br. d*U stroge odredbe v cvrho, da ac Puc predlo«, da se-mu izplača na- omeji žganjepitjeB
v tej sadevi Predlog
tajnik poroča, da šalijo u->viti novo društvo na West Wia in vpraša le ee to dovo-ker je preoej nevarno v cede-iaau. Po raapravi atavi br. predlog, da ae preje še poUvo aaneeljivih članov društva Hov. 16 če ni nevarno-Predlog eprejet Br. tajnik poroča, da potrebuje en imenik, l^terega rabi pri * lovanju računov na države in račune aktuarja, pri katerem bodo anižali stroški a tem ime-lout. Po raapravi atavi br. Boe-predlog, da ee poveri delo br. rku, prvemu pomočniku in ee naj plača $75.00 aa delo. Pred-eprejet Seja aaključene. Louis Skubic, II. gl. podpreda. f Joe. Kuhelj, aapianikar.
Vesli iz domovine.
— Avctrijaki nemški eooUliatič-
ni pocland ao imeli pred Božičem večdnevna posvetovanja na Dunaju. Največ co govorili o tcin, v katerih stvareh so posredovali, Politični referat je opravil dr. Ad ler, ki je poecbno poudarjal željo po miru.
daljša podpora, račun adravnika pa naj earn plača. Predlog eprejet
Predložena je ponovno aadeva br. Bukovca, člana društva "Slovencu Rudar," štev. 110. Preči-ta ce pUmo društva, v katerem poročajo, da omenjeni brat aahtava poemrtnino. Po raapravi otai br. Pue predlog, da ce pUmo vzame na znanje in ce octane pri prejšnem sklepu, to je, da naj predloži aahtevane izjave. Predlog eprejet.
Predložena je aadeva br, To-mažetiča, člana društva "Sloven-ski Rudar," štev. 110. Predložene co adravnižke izjave, v katerih idravniki izjavljajo, ds je roks popolnoma euha in nerabna. Pre-čita se	"pi***1
ko. Predlog sprejet
Predložena Je ponovi^p zadeva br. Majnoriča, člana društva "Slovenec," štev. 71. Prečita ee piamo društva v katerem priporočajo, da ee mu izplača odškodnino za roko. Br. Hočevar etavi predlog, da ae mu Izplača odškodnino. Predlog eprejet.
Predložena jo ponovno aadeva br. Jakovea, člana društva "Slovenec," štev. 75. Br. Verderbar predlaga, da ee ponovno odkloni icplačitev. Predlog eprejet.
Predlošene co plačilno nakaznice br. Markajneriča in Stimaca od društva "Michigan," štev. 136. Nakaznice izkazujejo, da bolnika niata biU pravilno nadzirana
v	bolezni. Po raapravi etavl br. Boetič predlog, da ae preje ne izplača podpore, dokler društvo ne pronajde, kedo je zakrivil, tajnik ali obiel ovslci in da kaznuje krivce. Br.
Verščej pa etavi protipredlog, da ce bolnikom izplača podporo, ker bolniki nieo krivi. Ne glaeovanju je bil eprejet predlog br. Boetiča c 5 proti 4. glaso-vom.
Predloženo je piamo odvetnika, ki tirje poemrtnino umrle g. Po-tuše k. Omenjena gospa je biU izključena iz jednote, ko ce jo pro-našlo, da je z boleznijo stopile v jednoto. Po razprsvi stavi br. Podlipee predlog, da oe neroči društvu, de dobi advokata, ki bo zaetopel jednoto in to le bode treba do najvišje inštanoe. Predlog eprejet.
Predložena je plačilna nakaznica za $90.00 br. Volčiča, člana dru-Štva "Litije," ftev. 58. Omenjeni brat je bil bolan in ga jo obleko-vala aamo ena obiakovalka s takim imenom kot on. Po razpravi etavi br. Boetič predlog, da ee nakaznico vrne društvu, ker na tako nakaznico ee^ne mors Icplcletl podpore. Društvu naj oe da ukor, ker ne nadzira bolnikov in ker ne odgovarja pravilno na vprašanje U gl urada Predlog eprejet. • Predložene je aadeva umriega br. GrubeMla od druitva štev. 241. Prelita ee VSa piama. ki ao biU pičeno na razne oeebe In društvo in odgovori na lata. Po razpre
vi	etavi br. Hočevar predlog, da ae da br. tajniku mol. da le nadalje poizve in
Ta odredba je popolpoma odveč ljudje nimajo denarja as naj-trebnejši živež, Še nu.nj pe
—	BojaMJns dtvojks. Pri be
odvetniku v Gradcu eluŠbojp' gospodično je prevaelr. taka šelja udeležiti oc vojno, da v družbi o tremi drugimi goepo-vložila ns vojno mi uiatr-o prošnjo aa aprejem v arma-Proinjs še ni rešena
Ž V Vbjni poetajajo tudi Žene hi-»e. _
—	Ncagods na šalasnlsl. Na še-
progi blizu vaei Rakitnik patruliral neki črnovojnik. Tu " eta ee krišaU tovorni vUk, pri vosi U Trota, z osebnim viski pelje iz Ljubljana v Trot. 'o neprevidnosti vojaka, ga je vrglo metalo ca cnog kakih 85 ko-
vidijo, da so je agodil čudež, kar dekan ni obležal mrtev, drugi pe vidijo v nevihti oananjevalko U kote. Menda ni treba v Avatriji prerokovati lakote, kar jo le imajo W
— Prostovoljno v uurt V vodo je ekočil rea eevakege raoatu v Kranju krojaški moja ter Vinoene Miklavčič in utonil. Vojna mu je vaeU dva aina in oče ei je v ailni boloati končal svoje življeuje. — V Trstu oe je obeeila 621etna Marija MUavčič, stanujoča v ulici Aoquedotto štev. 54/V, Na Ucc mesta poklicani ad ravnik rešilno poetoje je mogel konotetirati lo še amrt Varok aamoumora je pomanjkanje veled vojna. I
—	Vžigslioe ss mM n otroka
V Črni vaei jo Francetu Jankovi-u med tem, ko aa je mudil a avo-jo Ženo v Ljubljani, pogorel ake-denj a eenom in nekaj žita. Ka-V kor ae je dognalo, povaročil je požar njegov 41etni ainčok pri igre-nu c vžigalicami.
—	Oboo jen odoruk. Zaradi na-
vijaja cen js bil obeojen v Mern-bergu trgovec Jožef Widmoeer iz Vuhrcda na 400 kron globe, oair. 40 dni aapora Predaja) je predrago raana živila, nekaterim strankam pa aploh ni hotel dati tuoke, daai jo je imel v aalogi.
—	trtvs ognja Zgorel je 781ct-ni Anton Mladič v Žužemberku. Zvečer oi jo navadno deva} v po-otdjo gorko opeko, da oi je ogrel noge. Tako je napravil tudi ta večer. Najbrže ee je pa opeke držala žrjaviea, ki je užgala poetelj. Zjutraj eo našli popolnoma ago rolo truplo. — Polar uničil devet poslopij. 12. m. m. je v Starošinoih pri Pragarekera nastal požar v liatnjaku posestnika Fr. Greif. Ogenj se je nato raašlril na druge vaške domove ter uničil 9 poslopij. Zgoreli co tudi vai pridelki, krma in orodje t živino co rešili.
▼ domovini. Vo-jaška aproviaačna uprava v Mariboru prodaja vaak dan ovošo govejo koeti aa juho in oloor kilogram po 60 v. Komentar nepotreben. — "Wiener Zeltung" s dne 23. t. m. In Dršsvni zakonik objavljata miniaterialno odredbo,
rekov če. šolo.niški nadp, valed	. ^^ A °.m8jltv*
čeear mu je biU decne noga pod	^
ogtaki vojaki, ki ao ležali v bližnji bolniAniei na legarju in o katerih eo Srbi miclili, da eo le mrtvi. Prepeljali eo jih avečer v mrtvašnico, ker pe je bilo le temno, jih nieo pokopali. Ponočni mraa jih je va-budil in jaa aem poekrbel, da co vrnili v bolnišnioo. V aahvalo zato cem dobil 25 udarcev. V Pro-k upi ju aem videl, kako ae je agru-dll neki poročnik ncaavceten na tla. Ravnatelj aavarovatne dru* be "Roelja" v Belgradu, ki je% apromljal transport vjetih čaet-nikov, je poročnika aagrebil ter ga vrgel v jarek. — Neki pešce izpoveduje: Pri odhodu U Prokup-lja je dal atotnlk Vojnovič nekega bolnega poljakega vojaka pre-boati. V Jetniki, ki ao ee pritožili, da ne dobe kruha, eo bili tepeni. — Neki lirugi vojak je iapovedal t Pri KruŠevcu aem videl transport v jetnikov, katere eo deloma boeo-} nogo gnali po železniški progi. Transport ac je nahajal bal na Še-lesniŠkem mostu, ko ae je pribil-Ul vlak. Ko eo vjetoiki aagledali vUk, ao mnogi poekakali v vodo ter utonili/Ali je vUk koga povozil. tega tte vem, — Neki narod* nik je dal na aapienik: Pri odhodu U Niša, cem octal kot bolnik v mestu. Kot nadao ret veni podčastnik je octal pri naa narednik Aran-djel ŽivkoviČ. Ta je nekega av-stro-ograkega vojnega vjotnlka, ki so je hotel skriti, uatrolil, ter vrgel truplo v tiišsvo. Umorjeni je bil Inženir. Drugi dsn js ime-novsni narednik ubil na ieti način nekega drugega vjotnlka ter ae je potem le bahsl, ds vedno atori teko, sko co mu kdo nolo vklonitl.
Nemogočo je konetstirsti, koliko je recnioe na teh grosotsh. Oc eo rcenične, kdo jih je cakrivilf AH niao glavni krivoi povzročitelji vojne, Id so s vojno opromoni-li mirno ljudi v bootUof
— lftOlstnios asm IsAcegs is-umitelja Dne 91. decembre 1766. je umrl olsvni Selki učenjek Pro-kop Dlvlš, prvi izumitelj strelovoda In preizkuševalec rasnih električnih pojavov, c katerimi co co pozneje proelavili Franklin, Bdi-aon in Msrooni. DiviŠovi nazori o električni eili co naleteli v tedanjih Čaaih na aplošen odpor, da poemohovanje. Diviš je abral re-
je bila deena noga pod členkom fn leva roka'pod komol-alomljena. Poškodbe je sado-
bil tudi na gUvi, kčr so se ua o-braSu posnele krvave podplutbe. Poneerečeni je bil takoj mrtev, prspsljali co ga v postojnsko mrtvašnico. Krivda ne aadene nikogar, kajti ato korakov pred krajem nezgode je proga preeej kriva in ga etrojevodja ni mogel pravočaano opaziti, da bi mu dal overi boo znamenje, oziroma ustavil vlak. — VUk je povoSil na poeta-ji Poljčane vojaka Franceta Rup-nik od Sv. Duha v Ločah. Peljel oe je v bolnUniee v Konjic«, ko mu jo krute uooda pretrgele nit šivljenja.
— Mevihta ? Sco—bra. Is Tr-hovege na Notranjekem poročajo : Nebo ce je etemnilo, v zraku je ssvrišelo in imeli eino hudo ka-nouado, kakor na fronti. StrCU je udariU v Jablanici in precej poškodovala neko šeno. Ko je šel dekan epovedovet v Hrušieo, udari etreU med večernieo v cerkev, se rsadeli, ubije v hlevu 3 konje hrullčke mlekarne, In obišče tudi cpovsdnioo, v kteri obleetfm sedi dekan. ObUko In lovlje je do čete iežgaJa in strgele, deken ja bil vel aiinut nezavesten. Zdaj al bo mofeal, čeprav nered, ob grešnikih zdraviti preeej močne opekline in ostati v postelji.
ttreU ime svoje muhe in ne relpsktirc tudi takih mol, Id previja, da eo božji nameotniki. Ter-eljslks seveda govore, de ee je zgodil čudež, ker dekan ni obležal mrtev. Zdaj je pri njih le v večji feet!. — Is Celja poročejo, da ao Imeli dne 10. deembra hudo n/rihto. Proti večeru je med sil-ni(g nalivom bliekalo In grmelo kakor ob kresa. Okoli 6. ure zvečer je uderilo v Kolodvorski ullel v električni prevod In gs teko po-škodovelo, da je v enem delu mest JsktriČne luč ugaenUe Tudi v telefonskem om rež ju je neetcle zmeda Znani "najeterejli Ijud-j« " Se take nevihto meeeee deaem-bra ae epomhijejo In pravijo, da poštenje leta lakoto. — ftudns eo ke neumnosti. Bnl
dovoljeno kUti teleta od dobe, ko doaoro zs kletev, do starosti lo-otih mesecev, braa pooebtiega dovoljenja oblaati.
— Dešelni odbor blssstinosv,
Pred prehodom ns dnevni red ls-reče kranjski deželni odbor g. deželnemu glavarju in rodbini inake-no sožaije cele dežele nad junalko smrtjo čina g. poročnika Ivo Au-steršiča.
Deželni glavar je sns ni dr. Au-aterlič, ki je po etrelih v Hcraje-vu naj bolj glaano vpil, da je treba Srbiji napovedati vojno. Ce co mu adaj v bill v vojni junalke-ga (f) aina, je žel, kai' je cejel. Na tiaoče slovenskih mater, ki nieo hujakale za vojno, pUka za avojiml ainovi. Tem materam bi-zantinakl deželni odbor ni izrekel Ukrene ga sožaije.
RazuOs
—	Mladi Filipcoou, sin mnogo, imenovanege bi vlaga romunake. ga miniatra in hujakača na vojno, je izginil c evojo leno is Bukarešta in baje pobegnil v Avieo. Dol-še ge velikih goljufij pri dejat-veh ca armado. — Taki ao petri-o t je,
—	Oroeote vojne. 0. kr. koree-pondenčni urad poroča (s vojno-čacnlkarckoga stsns: Vesti, ki pri-hejejo o poetopenju s cvetro-ogr* skitnl vojnimi vjetulld v Srbiji, co grozne. ProtokolariČne izpove, dl posameznih vojnih vjetnlkov soglcsno zatrjujejo, da co Srbi I njimi ker najbolj ourovo In brutalno postopali Sltoro vsi pripovedujejo, de so bili redno klofu-ten! In tepeni. Ge eo de pomanjkanje, k staremu co bili. Izpostavi je-nI naši vjetl vojekl deloma opravičiti z bedo, v kateri se je neha-JaU erheke armada, kale vender način postopanja do beetijelnoet! reevito neusmiljenost Srbov. Par poecbno grdih al u Čajev je razvide, ti Iz nsslednjih Izpovedi. Kden Izmed vojnih vjetnlkov pripoveduje i Dne II. jenuarja 1916 aem našel na negotiuskom pokepeiltšu 8 popolnoms nege ljudi. MN eo to
lovanjs v knjigi MsgU naturalU,
toda prepovedali co mu isdsti to delo. Prekop Dlvil oe je nirodil 1. svgucta 1696 v žemberku na ua-Ikem ter je livel dolga lota kot lupnik v PHmcticih na Morev« okom, kjer jo posvečal vee ovoj čaa ananetvenim poskusom in, študiju električnih pojavov.
-	Advokatje - goljufi. Sodišče v Debrecinu ns Ogrokem Jo štiri dni rsaprsvljslo o goljufijah, ki ob jih isgrcšlli odvetniki Jskob Filjse, dr. Hlnrik BrueU In dr. Biserih Ssep kot vojni llfcrsn-tjc. TI trije odvetniki co namreč prevzeli preskrbo hrene as neko debrecinako bolnico, s co dejali take ctvari, da jih bolniki nieo mogli všivati. Obsojeni eo bili: Jakob Flljac na dve leU joče In 4000 kron globe, dr. Henrik BrueU na dve leti in 9000 kron globe, dr. Kmerik Seep na poldrugo leto Jele 10,1000 kron globe. Vrh tega ao obsojenci izgubili os tri Ista pravico, izvrlcveti odvetniški po-klic. , * ;
-	Is ksktas ljudi garsjo ds-Uveli Redi "zrulenlh" živcev Is-Žl gdč. Doris Robce, po poklicu pevka, v bolnišnici Thompson v Chleegu. Taka poročajo dnevniki.
Nežne atveriee se je agrndiU na tla, ker je Imela majhen pre-plrček c svojim častilcem O. t. L. Ramsey jem, ki je predsednik le-gisiature v Montanl in bančni
Gdč. Doris Rebec je obedovsU s gospodom It« mseyjem v hotelu BUcketone. Iadelovall co turo ce pevko, ki bi jo g. Ramecy financiral In eo razgoverjel e podrob-Poetih koncertnega potsvssja Pri tem resgovoru je prišlo do ljubosumnsgs prioora Gdč. Rebes je dobite dragoeeno darilo, med njimi pretao, r eden $600, In rea no fino obleko. Ta deriU JI je podaril neki bogat tukajlnjl tr m. Seveda ni to nil hudega, ker Ima voak človek pravico, da sprejme ali odkloni, kar mu kdo pomeri.
Prcpirlek je končal, da je g. Rameey odtegnil flnenčno podporo In posledica tega je bila, da eo gdč, Robce odpovedali Uvel
Tako razsipajo dener stebri Hovdke družbe, ki ge eeelulf jo pridne deUvleve roka.
4«
_M,
JUDNOTK
PODfOWI Pni mi» l	.
veife
mwAff ti
■T
total
TU SLOVBJflO MAr

IMS
Kdo bo kandidat republikanske stranke?
Lahko bi rekli, da na« prav ni« ne zanima, kdo bo predsedniški kandidat etranke, ki očitno in odprto sestopa interese ametiikih velekepitalistov. K republikanski strenki pripadajo skoraj vsi ameriški veiekapiteiisti. Besne zssliš-be in preiskave so dokazale, da so v volilni skied republikansko stranke" prispevali ogromne vsote ameriški industrijslni kralji, ki so največji nasprotniki organiziranega delavstva. V tem odru ae do danes mends ni prav nič spremenilo. Ostalo je kakor pred leti in logično je, da representanti republikanske stranke odločno se-stopsjo v postsvodsjnih zborih kapitalistične tešnje, ki so dis-mentrslno nssprotne s delsvski-mi.
Vprsv to sili delsvee, da se sa-nimajo, kterega ameriški knezi smatrajo sposobnim, ds bo brezobzirno zsstopsl kapitalistične interese, ne glede ne levo in desno.
Culi so se glssovi, da je izvoljence dimnikarskih baronov Roosevelt, ker ga je Osry povabil na neko slavnostno žretje, ksteremu previmo tudi banket, in h kateremu so bili povabljeni poleg industrijskih knssov tudi mstadorji v republičanski strsnki.
Najnovejši glaaovi pa pravijo, da ne bo nič s Rooasvsltom, sm-pek ds bo predsedniški ksndidst Gary, predsednik vssmogočnegs jeklsrskegs trusts. Uery js bsje Isbren, ds vodi rspp^ikanako stranko v letošnjem voliinsm boju do smage. Nekteri celo trdijo, de ga ne bo le repubiikanake stranka dvignila na ščit, marveč ae sen j ogrevajo tudi progreeisti in hočejo Rooeevelta pustiti na cedilu, ds bo Gary predsedniški kandidat republikanske in progre sovske stranke, da bo smaga bolj osigurana. '
Seveda bo treba počakati, če je U vest resnična. Optimisti, ki še vedno najdejo kakšno dobro dlako na kapitalističnih političerjih, pravijo in upajo, da se buršovaaui političarjl ne bodo upali postavi ti sa kendidete moža, v katerem vidi ljudstvo pooeebljenoet ameriškega kapitalisma in trustov stva. Črnogledi, ki vidijo v kepi talistih take ljudi, kakeršne je is njih napravil kapitallsem, so nasprotnega mnenja. Kepitalistični političerji še niao nikdar dali kaj ne to, kako miali in sodi ljudstvo, če je kandidat ljudstvu všoč al eoprn.
Vse snamsnja kašejo, ds so
buršoasni političarjl in časopisi šs sdsj ns delu, ds priprsvijo teren in obdelajo ljudstvo. Garyjs pri kaaevajo kot moša, ki si je se dele vsi v o stekel nepreosnljive seelu ' ge. In to se vrši sistemstično in po dobro premišljenem načrtu skosi sadnja leta. Piaali ao o nJem de js na nekem banketu svari kapitaliste, naj nikar preveč ne napenjajo strune, da ne poči. Dela vaks potrpeli j i vost aega le do gotove meje itd. Pametni ljudje ao takrat rekli, da je Oery tako govoril, da podaljša šivljeaje kapi taiismu. Zdaj pojejo Oeryju sla-vo, da je kot predsednik jeklarskega trusts posvetil svoje moči dohrobitu delavstva. Povišanje mesde jeklarskim delavcem se deset odstotkov je njegovo delo Itd Ce je rsaniea. da so jeklarekim delavcem povišali meado s prvim febmsrjem sa deset odstotkov sts sa to dvs v s roka. Povišanje mesde je politična vade, e katero hočejo ujeti delevake »lesove Verjetnejše po K da so p.r metalo, ds tskoriščanl deloval ae
sestavka jo in s štrsjkom več pri dobo kot dssetodetotno povišanje mezde. KapiUlieti tudi računijo s štrsjki, čeprev so uevadno tr-mogievi in kašejo ne veok način dokazati, de sO oni gospodarji tovarni in ne delavci. Kadar je trg ugodcd'ze produkte, postajajo tudi kapitalisti mehki. Strajk jim prinese v prvi vrsti gospodar ako škodo in če je konjukture u godna, jim prav lahko princes občuten poraz, ki napravi še večjo škodo, četudi je njih denarna mošnja zvrhana, ki tudi včasi izgubi svojo vsemogočnost.
Če republikanci in progreeovci proglase nekega Oaryja za pred sedniškege kandidata, se morsjo odpreti oči tudi najbolj brezbrižnemu delavcu, če voli njege, da glasuje za kapitaliztično sužnost.
Jeklarski trust je do sedaj nastopil proti delavski organizaciji v vsaki obliki. Odkar je jeklarski trust pričel razvijeti svojo moč, je pričel uničevati organizecijo jeklarskih delavcev in jo rušil in trgal, dokler ni doeegel svojega namena. Ako ^i drznejo republi kanski in progresovski političsr ji postaviti predsedniškim ksndi detom predsednike jeklsrskegs trusts in gs hvaliti kot prijatelja in dobrotnika delavcev, potem jim priporočamo, de lehko posta-vijo Pricke, McNaughtone, Ročke fellcrjs sli ktero drugo kspitsli-stično korifejo. Razglašeni so vsi kot dobrotniki in nujatclji delavstva Le tsko naprej in delavstvo bo kmalu spoznalo, da se mora organizirati politično v socialistični stranki, če se hoče otresti kapitalistične sufnosti.
mm trusts.
Psr tednov je minilo, odker je dal jeklarski trust zspreti neksj elevccv, ki sd delali v jeklarnah n železarnah v Youngstonu, 0., ker so bili dslavci tsko pogumni« da so ssštrsjksli. S štrsjkom so otell delavci prisiliti jeklarske mogotec, de sboljšsjo njih tužne rssmere.
V	neki prešnji isdsji smo opisali dalsvske razmere v kraljestvu
eklarskegs trusts. Nsše trditve potrjujejo v polni meri poročilo svssns Industrijslne komisija, iz (steregs prinašamo sledeče:
"Večino delavcev tvorijo hio-zemcl, nevešči jezika, ki jih re-crutlrejo posredovalnice za delo, d so še preje, preden so delavce HMlsle ns dslo, jih ostriglc ss eskšen dolar.
Povprečna mesda ss delsves, dfužinskegs očeta, ne znsžs ns sto več kot pet sto dolsrjev. •
Delo js trdo in nsporao, delovne ure dolge, disoiplins železna.
V	dobi krise je bilo mnogo de-avskih družin prisiljenih živeti od miloščine. Večkrat je bil trust delil med delavce kočariee s živili. Troški sa U žive« so bili potem odračunjeni od mesde. ko so pričeli s delom.
Zdravstvene rssmere v stanovanjih so obupne. Poelediea je tre-home (egiptovska očeena bolesen)* Več kot 40% delavskih trok umrje, preden doeežc peto eto.
Skosi leta so morali delavci, sprejeiusti mezdo in delovne rssmere, kot jih je diktiral trust, ne ds bi imeli pravico resgovsrjst! o njih. Delavci žive v gospodsrski n družabni sužnost!.
Mejtem je trust delal msstne dobičke. Skosi osem let nleo delničarji dobili poleg obresti msnj kot osemodstotno dividendo. V letu 1913 je bils rssdeljena 80 od stotna dividends, ssdnji dve leti ps 12odstotns."
Tsko nsštevs ursdno poročilo svesns industrijslne komisije dobrote. ki jih všivsjo delavci v je-klsrnsh. To poročilo as laže, bres preti rs vanje podaja strašno In nično šivljensko sliko jeklar-skih sužnjev, ki trdo delajo in garajo, še so par tednov bres dels, morajo Še prositi miloščino. O-trod umirajo v satohlih stanovanjih bres sdravstvenlh naprav naj nežnejši mladoeti, kakor de čea nje prišls kuga. Za male pro-letarake mučence ni sraka in hm ne. Krščensks družbe se sgraše ned pravljičnim betlehemaklm de-tomorom. kepitalistični detomor, Iri ss vrši pred očmi. jo ne ssni
GLASILOJWiOVTOKfr	PODPyRNE JEDNOTE
tisek izkoriščevalcev |
jsL
Dogodki v Youngstownu bodo ostali v zgodovini človeštvo zapisani kot vpor sestradanih, do skrajne meje izkoriščanih sužnjev proti svojim gospodarjem, ld so ga vdušili v krvi sužnjev.
Proti
Treba je bilo skoraj revolucije, de je hijena svojim šrtvam sviše le mssdo ss 10 odstotkov^ Teč je moralo delsveka krt, ds je pri
Nikjer na svetu ne cvete jna-zeštvo tako bajno kot v Združenih državsh. V Ameriki nimamo le "zdravnikov/' ki so tsko brih t ne glave, da ozdravijo bolnika ne da bi ga videli, marveč iadfcrao ljudi, ki izdelujejo patentirana zdravile, s katerimi ozdravijo Vsako bolezen, večina teh zdravil pe ima toliko zdravilne moči kot Bla-žev žegen.
Zdravnikom, ki zdravijo, ne da bi videli bolnike, je zadnja lets ameriška poštna uprava precej trdo stopila ne prste. Njih število se je skrčilo in mazači, ki so Še o-steli, si ne upajo na dan s tako reklamo kot pred leti. Mejtem ko je te vrste mszsštvo pričelo izumirati, je še vedno bujno cvetelo mezeštvo z zdrsvili, dssirevno je bil pred deeetimi leti sprejet dodatek Sherleyja k takozvanem zakonu "Pure Food and Drug Law."
Med patentiranimi zdravili so dobra in slaba zdravila: zdravila, ki jih priporočajo zdravniki |ga so učinkujoča, in taka, ki niso vredna počenege groša. Navadnemu človeku je nemogoče dognati, 'ks-tero zdravilo je kaj vredno in ktero nič. Nevedni človek sodi' po reklami v časopisih, brošurieah, na steklenicsh, ovitkik zdravil itd. On sodi takole: Če js rekls-me dobra, mora biti tudi zdravilo dobro in učinkujoče. Tako kteri bolnik kupi zdravilo, škodi, včaai tudi povzroči Mazači računijo a tem, da nik lovi ze vsako bilko, possono če js bolesen neozdravljive, in prav red izde zadnji cent, da bi se zdravje obrnilo ns boljše, lis-zsči, ki tsko računijo, se ne motijo.
Sherley hoče te vrste mazafltvu napraviti konec s svojim kom in predlagal js, da je vsa|do kaznjiv, ki izdeluje zdravila učinku In zdravilni moči vedi in nsmenoma razširja napačne podatke. Rasširjenje teh zdravil je v dodatku podobno povedano, da zakon obsegs ravnotsko trgovski list z nspsčnimi podatki kot listke ns blsgu sli oglsšdftjc učinkovanju v časopisih ali drugem tisku. Kaznjiv je tudi vfinkdo, ki ustmeno priporoča zdravila, da sebo okoristi, ki nimajo učinka.
Ko je bil dodatek sprejet, je pri izdelovalcih sdravil naletel na si en odpor. V sedmih državah ao na sodiščih uložili vgovor, da je dodatek protiustaven. Najvišje zvezno sodišče je te dni odloČilo, da je dodatek ustaven. Z drugimi ><»sedami bi rekli: Vsekdo, ki izdeluje sdravila in se ne ravna po določbah v dodatku, je kaznjiv
Po razaodbl najvišjega sveflne-ga sodišča bi moralo zdaj biti konec patentiranemu mezeštvu Ameriki. Ako se to pričakovanje ureaničl, je treba počeke-ti. V industriji zdravil je nsldlsn velik kspital in kjer je nalošsn velik kspital, so v kepitalistični družbi tudi veliki intsresi pcr's Weekly," angleški msgsfrfn je objavil, da je v tej industrij naloženih dvs sto miljonov <k|ar jev, letni promet pa si oeemnsjst sto miljonov dolsrjev Po HerperJevem poročilu je dobi ček ogromen," ker pod sto oddtot ki čletega dobička ns prične noben dostojen Isdslovslec modi ein.M
Poleg petentiranege mazaštva
cvete tudi tajno massštvo. M Slovenci ss klesti neki raazač« trdi, da osdravi jettko. Svoji «rt-vi pripoveduje, de je še ozdrgvi mnogo jetičnib ljudi, e zdravnik so mu nevošljivi, rsditega ne nno re dobiti doktorskega naslova K osdravi gotovo Število ljudi, dobi nsslov doktorja Ako bolnih jame tem šerletenskim čenčam, naprevl s njim pogodbo, da se mu Isplhčs $150 ss zdravile. ko jbol nik prenehs ksšljsti. Resume se. ds bolnik prenehs kašljati, ko umrje, včeai jetlčnemu bolniku odleše. da ge ktšelj ne davi in šarlatan zahteva denar. AarlalSn daje bolniku neko hrosgo. ki jo imenuje zdravilo, v resnici je ps pobervsne voda, v keteri so sas
topljene kemične soU ali pa kuhane domače rože. Zdravilo ni vredno rdečega centa, ker do danes še ni nihče izumil sdravila. ki o-zdrsvi jetiko. Če bi šerletan imel senealjiv pripomoček proti je tiki, bi gs ne ponujal revnim delavcem na prodaj, dobil bi sanj miljone in ne bilo bi mu treba Skrivati svoje adrese pred bolniki.
Jetika je danes osdravljivs, ako ni že preveč razvita. Ozdravljiva je le, ako se bolnik strogo ravna po zdravniških navodilih, ima dovolj svežega zraka in točne hrane, ni pa ozdravljive, če bolnik vžive brozgo, ki jo kuke in prodeje kakšen neviken šarlatan.
Tajno mazaštvo je še bolj škodljivo kot patentirano, ker so žrtve tajnega mazaštve navadno ai-romešni delavci, ki jih je sram naznaniti mazače oblastim, čs so mu nasedli? na Ihnanioe.
S smotneno Zakonodajo se lahko omeji škodljivost patentiranega mazašfta m doeeže se lahko mnogo. Proti tajnemu mazaštvu je edine odpomoč, da bolniki naznanijo mazače pristojnim obla-> stim, da jim onemogočijo njih šar lstansko obrt. -
Razne vesti.
—	Besedolomna družba. Oestno-žclezniški uslužbenci v Chicago se pritožujejo, da kompanija ni povišala mezde "uslužbencem v zmi-slu razsodiščnega sklepa in pogodbe. Ko je prišel čas za povišanje mezde, ni ceštnoželezniška družba povišale mezde ogibališ-čnim čuvajem in nekterim drugim uslužbencem. Ceetpoželezniški u-službenei pravijo, de je družba snedla dano besedo in če ravnateljev družbe ne opusti trmoglavost, da pride do stavke.
—	Zmagovita stavka. Delavci v podjetju Stsndsrd Steel Csr Co.
New Csstle, Ps., ko. Mezds se jim centov dnevno.
— Oddelek sa delo in industrl-
0 v držsvi Pennsylvania je izdal K>ziv na podjetnike, v katerem im priporoča, da uvedejo vse varnostne naprave proti nezgodam. Poročilo nadaljuje, da ao vsaki dan v industriji tri osebe vbite in sto petdeset je ps ranjenih.
- Odškodninski aakoa v Kentucky ju. Governer je imenovel posebno komisijo, de izdela Betonsko predlogo za odškodninski zakon, ker je prejšnji odškodninski zakon bil na sodišču progi* šen protiustavnim. V novem načr tu je nejvišja odškodnina določena ne 12 dolerjev na teden, za trajno nezmožnost ali smrtno nez godo je določenih $4,000 kot naj višja vsota.
so dobili stav-poviša za 40
Finančno poročilo je bilo vse-ns znanje, ki je selo ugodno prvo trimesečno poslovanje. Konsumno društvo šteje 105 čls-nov, prodalo se je v treh eih za »,828 blaga, blago je dno $8,070, členom so izplačali S odstotno dividendo.
Is Seattle, Wssh., pišejo, da se je pripetile rasatrslbs v skladišču smodnik v rudniku Mendota, ko je J. G. McMulin odpiral sodček smodnika. Siromaka je vrglo več sto korakov daleč in je v nekaj urah in v strašnih mukah is-dihnil.
Is Fsyette Cityje, Ps., poročajo, da se je v rnd^iku Apollo, lastnine Pitteburgh Coal Co. dogodile rezstrelbs smodnika z zlemi posledicami. Charles Dolan in Joseph Greenly sta obležale mrtve in 19 drugih ruderjev je bila o-pssno ranjenih. Nesreče se je dogodila na ta način, da je voziček, na katerem je Ml naložen smodnik, prišei v dotiko z električno žico.
Iz Liptons, Ind., pišejo, da je pričelo goreti razkladišče pri rudniku Lattes Creek Co. K sreči sta bila le dva moža na delu, ki sta ušla nepoškodovana.
Iz Wheelinga, W. Ve., pišejo, da je sto petdeset rudarjev vstavilo delo v rudniku Penama, last-nine Ben Franklin Cool Co., radi uvedbe električne luči, ki jo je
Ejel rudarski oddelek. Luč je s in dostikrat ugasne, ker povzroči izgubo pri delu.
Iz Scrantona, Pa., .poročsjo, da so rudsrji zsstavkali v rudniku Spruks, ker družba ni hotela podpisati pogodbe.
U Bay Cityje, Mich., poročajo, da je Robert Gage Coal Co. zapr la rudnik Black Diamond pri Au burnu radi poplave. Družba izjav lja, da spomladi odpre nov uhod nik v bližini, ld bo segal do zelo bogate premogovne šiku ■ j
Iz Springfielda poročajo, da ae vrše izpiti za radarje aledeče dni februarju: 8. Sparta; 9. Belleville; 10. Springfield. 15. Bldo-rado ; 16. West Prankfirt; j*, Herrin in 18. Du Quoin.
lavnik. Delavci ao odločili, S] ne vrnejo ne delo, dokler niki ne priznajo njih zahtev
uslužbenci
jo GW mezde
stopnice Šenske strokovne 0rB zacije eo zehtevele pred oknj odborom, ds se hišinjam ■ mezds sa pet dolarjev na | Za strežnice v okrajni boS zahtevajo, da se mesečna plač« viša od 55 na 65 dolsrjev Vo4 ki vozijo dvigala, zahtevajo. mesečna plača poviša od 80 naj dolarjev. Povišanje mezde vejo strojniki, kurjači, strojen ;e in delavci, ki čistijo okna. ■

- Me aaapa preveč bolje previdnosti Hihim ,
niki izjavljajo, da je karih Gibbons izjavil, ds je propria ds obstanejo Združene države, se spolni jo sledeči predpogoji:
1.	Pametna in taktna vlada.
2.	Inteligenca in patriotizem meriškega ljudstva.
3.	Močna armada in močno br» dovje.
4.	Varotvo vladajoče božje vidnosti.
Če preudarimo te predpogoj vidimo, da sts močna armada močno brodovje na tretjem raeo božja previdnost ps na četrt«, Po nsšem mnenju sta rook brodpvje in močns arnu - dva nepotrebna faktorja, če Va božja previdnost nad Zdrvi nimi državi in jafnČi, da jih ne sede in razbije sovražnik. Ah nam božja previdnost ne garati rs, de obstanejo Združene drii ve, jo je nepotrebno naštevati ns lektorji, ki jemčijo za celoti Združenih držav.
Tako prerokovanje nima mM go več vrednosti od prerokb m čenice Pitije v starem griko Dclfiju, ki je sedeča na trinohi ku prodajala svojo modrost onis ki so jo prišli irpraševat o politi! nih zapletljtjih in hometijah
- Proti aaeeljovaaju. Kongre au je bila predložena zakonska predloga, ki ima ramen omejiti' naseljevanje. Predloga je enaka
predlogam, ki so bile že predlo žene kongresu in sts jih bivši predsednik Tsft m sedanji pred sednik Wilson vetirala.
Predloga izključuje vse osebe, ki ne znajo pisstl in črtati in po-viša davek na osem dolarjev za tiste, ld se jim dovoli vstop Združene drž« ve.
, — Linčarski umor. Iz Ocale, Ple., poročajo, da so v navzočnosti 400 oseb linčali zamorca Ri harda Andersons. Obdolžen je bil, de je napadel belopoltno ženo.
—	Dolgotrajna stavka. Po
semmceečni stavki so mizsrji Norristownu, Pa., dobili pet centov povišanja mezde na uro.
—	Miške meede v tekstilni industriji. V Nsshui, N. H., so po-višsli mezdo tkalcem *a pet odstotkov. Prisadstih je 1800 delav-
v in delavk* Njih sedanji zaslužek je znašal od pet do deeet dolarjev na teden. •
—	Lakomnost podjotnikov. To-vsrnarji v N. Csrolini ao se orgs-nlzlrsll, ds uspešno nsstopijo proti zveznemu sskonu zs varstvo o-trok. V tovsrnah teh podjetnikov delajo dečki in deklice, ki ao-dijo v šolo In ne v tovarno.
t i pramogovaga polja. Voda
v strugi reke Ohio Je teko narasla, da so ustavili izvažanje premoga po reki is Cineinnatija proti jugu.
Rudarji pri Chatenooge Iron A Coal Co. v Dunlapu, Tenn^ so se pričeli organizirati. Družbe jc raj-še ustevile delo v rudniku, kekor de bi se pogajala s rudarsko ganizacijo.
Alsbams Coal Co. odpre rudnik v Searlessu. Als.
Pennsylvania 4 Lake Rrie železniška družba je naročile 2,500 vos sa transport premoga.
—	Is prassogarskik naselbin. It
Assumptions, 111., poročeje, de so rudarji obdršavali shod, ne kste-rem so razpravljali o zadružništvu Ne shodu sta eovorila John Walker in Ben Williams, kateri-ma je občinetvo burno pritrjeva-
or-
nov
— Dvojna mOra. J. J. Hallpin, bivši glavar detektivov v Chica-gu, je bil obsojen na pet let ječe, ker je prejemal podkupnino od ljudi, ki so se preživljali a prerokovanjem sreče. Hellpin je ulošil proti obsodbi prizlv. Presedel je le pet dni v zaporu in izpustili so gs proti poroštvu iz zapora
— Umor štrajkarja kaznovan. Is Trinidada/Colo., poročajo, da so porotniki spoznali nekrivim detektiva WaltSrja Vel ka, ki je bil obdolžen, de je umoril Gerelde Lippiatta. organizatorja rudarske unije v štrajku 1913. Porotniki ao potrebovali le 14 minut, de ao ae zedinili na pre-vorek.
— Strahovi Is Csstle Ročke, Colo., poročejo, de priče pripovedujejo strešne sgodbe pri obravnavi proti štirim članom rudarske organisaeije, ld eo obdolšani, da so vbili župana Leeterje, ds očrnijo obtoženep.
Neke priče je izpovedels, de eo štrajkarji prisegli, ds zapalijo i hiše in umore vaakega. ki ni član rudarske organizacije, župan je bil vbit, ko je spomlsdi leta 1914 bila odpoelene milice, de rasbije štrajk.
Delevoi na plaatašah slav
kajo. Is San Juena. Porto Rico poročajo, da eo zaštrajkali delavci na slsdkornih plsntažah Podjetniki se branijo priznanja strokov-ne organised je in odklenjejo ta di druge delavske zahteve: en dolar dnevne mesde in osem urni de-
POTfc
—	Ali so šs posabiU? Ko ji
pred nekaj dnevi Billy Sundif dokončal svoje javne komedije, s ga poslanci legislature države Nm Jersey povabili, da ifnwJ^pss majhno pridigo. Pred enim lena je Billy "reševal" duše v Pstta sonu in potem je odšel v Trenta Ob tej priliki je modre zakon dajce države New Jersey taW nagovoril; "Vi graftsrski polili čsrji, vi korumpirani smrdljiva! vi gnile močvirske rastline . . J Gospodom zskonodajccm bo I te besede na eni strani notri,' drugi pa ven, ali pa nič ne dsj nato, ksj jim Billy govori in vid jo -v njem le nsvsdnegs cirkuSk gs klovns, da ga vabijo, nej ji priredi zopet "misijon".
—	Sovražnik delavstva oditi ljen. Zdaj jc upati, de štrajk y Edward Valve Co. v East Chi« gu kmalu konča. Te dni so odrt vili Olaf E. Olsons kot predaedi ka tvrdke In na njegovo mesto j prišel William L. Abbot, prvi inž nir pri Edison Co„ s nalogo, i napravi kmalu mir.
Med štrajkujočimi deUvci jej vest povsročils veselje, ker i Olson s svojim oblastenim s stopom mnogo pripomogel, dsi delavci ssštrajkslL Olson je «i ljubil, da uvede oeemurni delr nik 4. januarje, pa ni držsl k sede.
— Če sedi bogatin v ječi, m najo s njim malo drugače kot nevednim delavcem, akoravno s dno pripoveduje, da smo v repi blild pred sakonom val ens ki.
Nekdanji podpredsednik Trn end Sevings «.nk ns Us Sslle «1 ei v Chicegu, 111., epoštovsm P pod Chcrles B. Munday je bil * njo soboto' v Morrisn. m., oba jen ns pet let ječe. Tekoj od a četks, ko je pričela obravnava dobil posebno celico. V soboto e čer je ob 6:30 prišel ponj šerifi ga odvedel k večerji v hotel. 1 končani večerji sta ss mslo *pr hodila po mestu in po sprrM ga je šerif spremil sopet v f** no oslico.
kokošiT1 ChfcagnTstsBMls jene na oeera mesecev delavnice R Brewer In P. se, ker sU E. Schnddtovi okr* osem kokoši. En mesec pri* delavnice ss vssko kokoš
On PODPORNI JKDNOTB
■a j« v letu 1914 naselilo t Edru-Isnih državah 1.218,480 oaeb V aaflnjam fiskalnem Istu aa ja Isee-lib is Združenih držav 'J04.074 i-nsaemoev, polog njih pa še 180,-100 nonaeolnikov. Vaak oeeb ae jo iaaalilo 384,174, tako. da ae j« pomnožilo prcSivalatvo vsied na-aeljevenja le aa 60,070 oaeb, aa 71»,206 oaab manj kot v flakal-nem letu 1914.
LZBT1I0A URKDHlSTVA.
— Oglcsby, HI Prejali dopisni-oo. Val dopis priobčimo v prihodnji isdaji. Posdrsv t
Hektari dopisniki nas še vedno nadlegujejo s oeebnostmi. Priporočamo jim, naj osebnosti opuste. Take dopiee more urednik predlo-iiti seji gl. odbore, ki jih nevedno sovrže, ker nimajo pomena sa slovensko javnost.
£a sadsve, ki so v svesi s orga-niaaoijo, je povedano jasno v pravilih, kako je treba ravnati. Urednik ne vodi organisaeije od konvencije do konvencije, ampak ima to nalogo v amislu pravil le gl. od-bor, ki je odgovoren sa svoje delo konvenoiji.
■ ■ ■ ■
j LISTNICA UPBAVmftTVA.
v* i w
O LAVNI STAN: CHICAGO, ILLINOIS.
UPRAVVI ODSBK: »dsednik: John Vogril, bos 214, LaSelle, 111. »odpredeednik: Joie Bratkovič, 88 box, Franklin, Kooa1 Podpredsednik: Jožef Kuhelj, 9469 Bering ave. 8. Chicago, HI jnik: John Vcrderbor, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago, III
Telephone Lawndale 4635 Iga jnik: Anton Tcrbovec, P. O. Bo* 1, Cicero, 111. risnikar: John Molek, 4008 W. 81st St., Chicago, IU.
NADZORNI ODSBK:
E- 851 boX' CMMm>bttr*' P|L
lerger, 741—1st St, La Salle, III
rauchar, 674 Ahaay Ave., Bock Springe, Wyo.
POEOTNI ODSBK:
Hrast, 811 95th Ave., New Duluth, Minn. Peterlin, 1066 B. Addison Rd., Cleveland, O. tadiiek, 679 box, Smithon, Pa. I Pletcriek, 486 box, Bridgeville, Pa. i Hočevar, 680 Waahington St, Milwaukee, Wis.
UBBDNIK "OLASILA":
ie Zavertnik, 3019 So. Crawford Ave., Chicago. 111. . •
VRHOVNI ZDRAVNIK:
J. Kern, M. D., 6202 St Clair ave., Cleveland, Ohio. • denarno sadevejn stvari, Id ae tičejo glavnega urada, se »oliljati na gl tajnika.
i tožbe glede nerednega poelovanja na predsednika nadsornega Joie Ambrožiču. Ideve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A.
ie druge stvari, ki imajo stik s "Glasilom", irreemU spre-. naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glaailu, 8019 So. lord Ave., Chicago, HL
Ako kali late. odpravita val kalcij! To lahko'Storita, ako vsomete
24«	Cam p Shumway, Colo.. 4
260	Thurber, Tea............
261.	Worthington. Pa.........|
61.	Enumelaw. Wash.........
263.	DtamondviUe, Wjo......
264.	Johnatown, Pa. . .........^
— Kako dolgo bo le trajalo vojno? Moskovski dnevnik "Rane-
je Utro" je predložil to vpralanja naj odličnejšim ruskim nacijonal-nim ekonomom, katerih odgovore priobčujejo sedaj tudi "nemški listi Profesor Oserov jc isjavil: Optimizem onih, ki ao ob isbruhu vojne pričakdvali, da bo Nemčija kmalu isstradana, je bil kruta sa-moprevara, povsročil pa je tudi mnogo tkode. Poldrugo leto vojne je Nemčijo seveda oslabilo, toda njena vojalka sila le davno ni strta. Profeeor Oserov je glede izzi-ds vojne pesimist: vojns poraenjo ruln Evrope ter pripravlja hegemonijo Amerike. Trajala bo najmanj le eno leto in končala bo s tem, da se bodo evropske države popolnoma isčrpalc. Konec bo ta, da bodo vsi evropski narodi premagani. Sedanja vojna je grob Evrope. Profeeor Maalov pravi: V svojem stremljenju si pridobiti nova tržišča ss svojo gospodarsko ekspsnsijo, je Nemčije pričels boj, v katerem bo smsgal tcrtlua gaudena — Amerika. Profeeor Pridmah izjavlja: Po mojem mnenju primanjkuje Nemčiji Uril in surovin. Napačno pa bi bilo upa* ti, da bo gospodarska k risa imela sa posledico skorajlnji konec vojne. Na isid vojne pa lahko delujs drug faktor, to ao socialne rasme-
- 600 novih milijooarjsv. Te kom sedanje vojne je na tisoče
' ljudi iegubilo življenje, sdrsvje ln imetje, ns tisoče ps jih je bres posebnega truda obogatelo. Njinlki listi računajo, da je le v Avstro-Ogrski kakih 600 oaeb. ki so med vojno poetali miljonarji, koliko ; jih jc pa le, ki ao pridobili sicer i msnjia, a vendar snatna premoženja. Teh vojnih dobičkov se dr-' že kri, pot in solsc tisoče v in tiso-čev ljudi.
Ti vojni dobički govore glssno, zakaj nekateri ljudje vpijejo na glas, naj se nadaljuje vojna.
(tovorov Balsam ta pljulo) ob pravom lasu. Poekuelte go sopar kotelj, prshlad, hripovost, vnetja sapnika, dovioa att oslovski ksMj. Js namenjen to otroke In sa odraals.
Osna Mo ln BOo v vseh lokomsh.
Naše ssstopnlke ss nabiranje ttročnikov na liat "ProaveU" ob-uplčamo, da vsem naročnikom, nHlanom S. N. P. J., bomo poli-ljali "Glasilo" kot tednik toliko
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
USTANOV. ISTO IMS. v PITTSBURGHU, PA
KAPITAL IN PREBITEK NAD >8^000,000.00.	p^.j^	^ garandjo
v stari loraj; večje s neske pa oo še nHlin ter pilite
First- Second National Bank
Or PITTSBURGH.
Comer Filth & Wood Sto* Pittsburgh, Pa.
116.	Dodgevllle, Mich.
117.	Cleveland, O.....
188.	Canonsburg. Pa. .
119.	Cleveland, O.....
140.	Brooklyn, N. Y..
141.	Calumet Mich. ..
142.	Colllawood, O. .. iS.	E. Helena, Mont -144.	York Run, Pa.... 146.	CUff Mine, Ps . .
146.	Meumore, Pa. .<
147.	Cleveland, 0.....
148.	Franklin, Pa. ...
149.	Willock. Pa.....
160.	Barberton, 0----
161.	Witt IU........
161.	Youngstown, O..,
166.	Ogleaby, IU.....
166.	Muddy, 111......
167.	Browder, Ky.....
168.	Nottingham, 0. .,
169.	Hanna, Wyo.....
160.	Newark, 0......
161.	XltariUs, Minn... 1S2.	Boston, lows ...
168.	Albia, lews.....
164.	Front.nac, Ken» 1S6. Wick Haven, Pa
100.	Prešle, Ps. ..«<«■
STUD DO JEDIL
— Višek klsčoplastva. »uro-krajski listi poročajo: "Cesarjev f ono gram. Predeedatvo vojaškega sirotinskega pomožnega fonda skupne oborožene sile je sprejelo patriotično idejo, preekrbetl fo-nografMno sprejetja glaeu Njegovega Veličanstva, da ss ds tofco
- - - - - -S - m« A a,t I 1 m u. M 2 1 m na|Z
naroaom m on ar ni je m njenim pri-jeteljem prilika. alUaU glaa vladarja. Ceeer je takoj isjavil, da u-godi prolnji. Sprejetje glasu ae je isvrtilo 14. decembra v Shoen-brunnu. Prodno je govoril v aparat js eeear vpralal ali je sprejeti tudi glaa nemlkega cesarja, na kar ae mu je povedalo, da ae je nemlko druttvo obrnilo s jed na k o prošnjo na nemlkega eeearja. Cesar je govoril v aparat s jasnim glasom in markantnlm naglala-šanjem. Poročnik' Kronau, ki je vodil sprejemanje, je stavil na to aparat takoj v akcijo in čisto ao zvenele is njega ravnokar izgovorjene beeedc. Fonogreta pride v razprodajo začetkom januarja."
Ali je še kaj niljege v kteče-plsztvu f Pohabljeni vojaki bodo lahko poelulali zdaj glas mesarja, ki jih je poslal na morilče, matere kronence, ki jim je ugreMI si-nove. "Ave, Imperator, morituri te eelutontf" Zdi ee nam, da ču-jemo glas rimskih gladiatorjev, Id posd revija jo svojega trinoga, ko čitamo gornjo vest Tako nizko je pedlo laka jat vo v Avstriji, da ae da primerjati le le e klečeplas-tvom starega Rima ob Iseu krvoločnih rimskih eeearjev,
Durengo, Colo. Irwin Pa. * Aldrige, Mont. Aurora, Minn.
TRINERJEVO
Ameriško Prebavno Grenko Vino
169.	Pita H eery, Pa.
179.	Akron, O.....
171.	Marianne, Pa.
172.	Beadling, Pa... 178.	Cleveland, O... 174.	Dunlo, Pa. .... 176.	McKinley, Mian. 171.	Piney Fork, O. 1777. Reliance, Wye.
178.	Cleveland, 0...
179.	Barberton, O. .
180.	Linto^Iad. ..
181.	Adamabuig, Pa. 188.	Gilbert, Minn. 188.	Hadsea. Wye.
151	Wun^T
iso.	tmiinwooa. u.
186.	QieeilSe, DL .
187.	PreakteTjUMs.
188.	Dawson, N. Ma
189.	Yakon, Pa. ... 1»0.	'JBt. Michaels. Pe
191.	W. Winfiell P
192.	Milwaukee, Wia 198.	Robtna, Pa. ,.. 104.	Keewaaa. Mini iff.	- Wenona, IU. ..
197.	Ironton. Minn
198.	Will.rd.Wla. .
199.	Arena, Pa....
900.	Herniate, Pa.
901.	Dalagua, Cole.. 202	Greet F.lb. Mo 208	Biehop, Pa. ... 204.	Luserne, Pe. ..
206.	New Daluth. M 206	Greaa, mSmT ..
207.	Hutte, Halt ..
— BrropHro vojno je znižala Itevilo naeeljenr«»v v fiskalnem 7 letu 191C ua W6.700, mejtem ko
Krona v vttavL
M
Dominik o« jo pri tem nekoliko tent^i kokor d* glede v doku •like in dogodke is protekioeti in jo nadaljeval čez nekej češe bolj
Uhoc _
"Takrat sem izgubil vero v giro, to se pravi — prepričanje, da bi mogla vriUtf žeoaka « ihoi-kim iate dolžnosti in previee . . . Hmcino, da. more toliko plemenitih in globokih mieli in zmožnosti, kakor jih je nosile v evoji mogočni duši Eleonore, uničiti neznatno dete. Pe zgodilo ee jet A prove nesreča ie ni bila v tem, da mi je porodila dete, temveč, ker je bil mali Rudolf bed set in vee nadlo-žen Zdravniki eo dognali eelo, ua ni pri zdravi pameti in resnično ae je kazalo teko ne otroku. Eden izmed teb modrih etrokovnjakov ji je eelo utepel v glavo, de zve kriva njegove duievne zaostalosti midvs, eli bolje — jez. In to je poklicalo nad me pravo prekletstvo. Živela je v strahu, de ne porodi zopet, e mene je sovražile, deal od začetka ni kazale nerav-noet svojega srda. Sčssoma je pri-filo tudi to in lice ji je zetemnelo, kader me je zagledala. Deček je v četrtem letu sicer umrl, e s tem se ni nič Izpremenilo. Eleonore je hodile okrog zemiiljene in temne; upal eem, de se zateče sedaj vsaj zopet k svojim študijem, e to jo je že devno minilo. Neposled sem zvedel, de občuje s nekim i-grelcem Teko nizko je podle nek-dan je občespoitovane in občudovana doktorice Eleonore, e meni je bilo žel eemo njenih lepih zmožnoeti, ki so izginile v tako žalosten njč. In ločile eva ee, kakor je želele, nakar je odpotovale z dotičnim človekom v Italijo. Nekateri so govorili, ds se je vsnj reano zaljubile; koliko je bilo v tem reeniec, ne vem, ker ss ss stvar nisem senimel čemu tod!, seme je bile ie devno izgubljene!" .
Poellil ge je keielj, de je morel prenehati, in ko se je umiril, ee jo nealonll zopet nazaj v naslanjač- "Tak vdovec sem, vidiš, Andrej. Sedaj ti je mende jaano, da s mojo isnitvijo ni nič," se jo po-smshnil trpko in skoro zlobno.
Tiho js bilo neksj čsse v sobi. Dominik je gledal v tla in atiakal uetnioe, de ss mu je pregibala redke, oaivela brada ; župnik Andrej'pe je gladil s desnico miznl rob in js gledsl zamišljeno predse.
"Vidiš," je izpregotoril nepoeled semolklo — "tako srečo vil-vsjo tisti, ki hočejo s umom sstrs-tisroe."
Dominik ge je pogledel skozi polžatiznjene trepalnice in je odvrnil mrmrajo t
" Ko bi ee ne porodilo dete, bi elevile obe drugačen konec I"
"Seveda," je prikimal župnik — "e zekoni narave so trii od že-lese in ne ubeži jim nikdo, pe če kljubuje ie tako in tako ... Le-ooore ti je dokasalz, de prave
Ko je edM, ee je goetil V eobi že večerni mrak in župnik, ki je gledal za njim akozi okno, je vi-del, kako je poieri izginile ze žup-n iščem sklonjena in upognjene
Od brdov ee je raztegnila po dolini lahne megle, pomešane z mrakom. in mrzel veter je pihel Dominiku v obrez. Neprevll je naglih korakov, kakor de se hoče podvizati, e je kmalu obetal in dihal trudno in onemoglo. Hladen srak mu je legel neprijetno na pljuča, da je tiščal venomer robec ne usta. Pe vse to je Dominik komej čutil, njegove mieli so bile deleč od zletopoljske doline, deleč od vsega, kar ga je obdejelo. Njegove duše se je kopale razkošno v mladem hrepenejo, prav kekor nekdaj, ko je.veeel in močan zapuščal očetov dom. Viaoki svetU cilji so žareli pred njim, še vsi nedoseženi, do katerih ee je napotil zopet z novo odločnostjo, novo močjo . . . Zdelo ee mu je, de ee širi pred njim vso nebo v mogočni slovi in zredi te mamljive kraaote je zagledel krone, ki ga je vebile iz delje še vedno V. t Krvavordeča zarja je lile svojo luč daleč na okrog, najvišje gore so ee svetile v njenem bleeku in sredi te mogočne zarje je videl svoj slsvni konec. . . Tja, tja mora doepeti, kekor ee je nemenil, kekor je obljubil. A pot je še dolge, in krone v njej se sveti Še v večji delji . . . Hiteti mora, ker dolgo je že hodil in morde konec ni več daleč ....
Po mračni, sneženi poljani je hitel in omehovel Dominik s hro-pečimi prsi in oči so mu bila izbuljene proti nebu ...
Ne domačem pragu ee je zgrudil, de je udarile njegove jrleya votlo ob vrata.
Jakob in Menica zta prihitela z lučjo, a ko zta zegledele njegov čudno spečen obraz, je izginila iz njunih lic vseka kepljiee krvi.
Takrat je planil Dominik .kvii-ku in je kriknil s pretresljivim glaaom:	«
"Bliže ae . . . držite jol . . . Krona je moja!"
"Kriete, usmili sel" je viknila Menice in luč jI je omehnila in zdrobile ne tleh v drobne koe-
S if t, — " 'i .>.•'%	~
Jekob ga je prijel; e komaj se
ga je dotaknil, se mu je zgrudil v naročje.
"Zblaznel je," je zemrmral in ss treeel strshu.
Ko so ga prenesli v podstrešni-eo in gs položili ne poeteljo, se je prebudil iz omotioe in pogledal o-krog sebe mirno in trudno, .
Ob postelji so stali Jakob, Cila in Menice prestrsieni in smode-ni, in ko jih je pogledel tako mirno, se jim je nekoliko razjasnil obraz.
A vender js ostal Jskob pri nj|pi vso noč. Pa Dominik je spal mirno, daai ga je včaaih dušil hud kašelj in se je prebudil šele proti jutru.
"Kaj eedii tuf" je povprašal Jakoba In ga pogledel sečudeno Jekob je vstal ih je odiel s skrb-ni m obrazom, kmelu potem pe je odiel zemiiljen In resen proti ve
arače ni nejU na tvoji poti."	Poldne sta prilik triki zdrav
m je zemehnU s roko.
"čs ssm žrtvovel žs toliko, noj žrtvujem is svoj konce, ker bolj ko kdaj, ss mi hoče epet zdej, da aeetavim znove svoje roOČl in prič-nem s novo alio, saj eem počival skoro tri meeecet Čudno, da sem se del tako premotiti. Skoda is-gubljenege česel"
Župnik Andrej ga je pogledal očltajoee In eklmal.
Dobro emo ti hoteli in že mlelll, da ae is teče vee lepo, kskor je bilo namenjeno, a sedaj si so-pet etarl čudek. Težko je s teboj, Dominik, In vem. če bi to tudi dense spri js mil s mislijo, de ostaneš in poeebiž ne preteklost, čet por dni bi bile tvoje misli sopet dru tračne Torej odEejeit In serad bolezni, pravil f"
"V Italijo", je odvrnil Dominik odločno.
"Morda ee eeetenei eelo s že-no." jo opomnil župnik. "želim ti veo sreečo in obilo uepehe pri tvojem delovanju, s zdi se ml. da ae ne vmei nikoli veil"
Potem eta govorile le dolgo župnik Andrej ge je govoriti, e Dominik je vztrajal pri svojem eklepu in postajal k k on ee sadirajoč ia oaoren. da si nik Andrej ni vedel tolmačiti nje-
mirneje in govoril jo obhejele jutru ee je nekoliko
Ko sta priAa Jekob ii vidita, keko je s njim, js za kril z rokoma in "Vzdignite mol" Božjastno eo ee m« in žile ne vratu napel temnordečih lie se mu j< v suhem lieu in ustnico treele. Šiloma ae je dvignil a takoj neto je omahnil je zastokal t "Odprite 1" „ Dvakrat, trikrat je zah jemejoče in rezek, c vi leč mu je trgal iz prsi.
"Umira," je Menice zev le in si zekrile očl
A Dominik ni umiral. Počasi je zatienil oči in je dihal mirneje in enakomerno. Samo včaaih se je zganil in pogledal v okno, ki je aijalo v žarkih jutranjega sojiira.
V sobi je bilo svetlo in odsev belih sten je podel ne njegov o-brez, de se jO zdel Menici še'bolj bled kot drugeče.
Ko je zetiznil oči in zopet za-spel, ste Cile in Jakob tiho odšla.
Pri vratih pa se je Jakob ol>r nil in zešepetal končaj slišno:
"Če mu bo slabše, naju poklic, de stopim po župnika." S ,
In Menice je sedla spet k postelji in se žalostno zagledale v solnčno pomladansko jutro, ki se je smehljalo ekozi okno. Pe bile je trudna od prečute noči in sama ni vedela, kdaj so ze ji zatienile trepalnice v trdnem zpenju.
Ni vedela, koliko čeee je epels; e ko se je prebudile, je zegledala čisto pred eeboj Dominikov obraz, ki je bil raztegnjen v spačenih- potezah in njegova roke je težko počivala ne njeni rami.
"Menica," je žepetal, in oti so se mu svetile v Čudnem blesku," — "pomagaj mi k oknu —"
Menice se je prestrašila, da so ji utrpnili vsi udi, ker curek rdeče krvi je potekel iz Dominikovih ust po njegovi beli erajei. ■"Menice . . . odpri . . ."ft iz-pfegovoril in vztrepetal po vsem telesu kakor v silnem krču.
Tskrst ae je dvignil in ae oklenil Menice z obema rokama.
. . , tvej obraz jc sva-tel kakor . . krona » . . moje sreče 1 . .. Kje si bila ... ko sem te iskal t . . ."
Ae večji curek krvi mu je bruhnil iz ust, stekleno so se mu zasvetile oči in na to je omehnil Manici v naročje.
Menici se je etemnilo pred očmi in omahidla je z Dominikom, ki se je krčevito oklepel njenega vratu.	,
Ko se je zavedla, je ležal poleg nje t /.stisnjenimi očmi in se ni ganil.
Odhitele je po stopniceh nov-zdol in ko je opotekeje vstopile v Izbo, hotele je zekričeti, e glaa ji je zamrl v grlu in zgrudila ee je nezavcetne.
Takrat sta se Cila in Jekob spogledala v strahu, a takoj ne to le-lostno povesile oči, ker vedele sta oba, kaj se je
in kije
rojstvom mir in
ne zemlji jim zamišljen
in premišljujem, kaj nej^upim: "Puran jc okueen, velik je in če ga pravilno razkdeem, naaitim celo družino. To bo veeelje."
Stopim bliže potipljem purana, ki se mi jV zdel primerno velik za mojo družino. Prodajalec ae iiHMii/hne, tako, da se prikažejo z zlatom zaliti zobje in pravi: "Ali tegale mister! Pri nae gre vse ne tehtnico in damo dobro in pošteno mero."
"Miztor, koliko stane," vprašam bolj boječe, ker se mi puran zdi malo prevelik za mojo denarni eo. ■■■■^■■■■i
vpralal
skob v veži, kako je s Dominikovo boleznijo, je zdravnik za-mehnll s roko in zemrmral: ' "Halucinacija!" Jakob ga jc pogledal sečudeno n se je neto vprašujoče ozrl v župnike Andreje, ki je priklmel In dejal sočutno; "Revež je."
Nato sta odžls, In Jekob Klan der je vedel o Dominikovi bolezni ravno toliko l^ekor preje. Samo župnikove beSede so mu iume-e v mislih in hodil je po sobi in ni vedel, ksj bi atoril.
Dominik pa js vstal še pred poldnevom In eedel k mizi. Kakor v meglenih eenjah se je epominjel prejšnjega večera in ko je skušal misliti in dognati natančneje, nI vedel nepoeled, so ga li reanično prineall v posteljo, ali ee mu eemo dosdeve. Ali nekej se je moralo zgoditi, ker po vtem telesa je čutil težko utrujenoet in glave mu je bila vroča kakor poauta s lerje-vieo. Peklo os je v sencih In pred očmi ae mu je temnilo, da je komej razločil čfka v knjigi, pe m le premagoval In octal pokonci Selo proti večeru je aoiutil. de ge zapuščajo moči in de mo je v pr ail tcano in teiko. r
Ko je vatepile Menice, jo je po-prodi, de mu jo poougele v po-
Razlojina okno prodajaln ao bi le lipo okrašena in po mestnik n licah jo bilo Žhrehno. Občinetvo ee je gnetlo in prerivalo, tuintam eo postajale cele gruče pred ras||i-nimi okni in poželjivo gledale Izložbe. nad katerimi eo blesteli na piei: "Božična darilo po najulž H ceni."
Trideset centov funt, to js sedem dolarjevr" pravi prodajalec s trgovskim glaaom in na obrazu se mu prikažejo reene poteze, združene z vziljivo trgovzko vljudnostjo.
"Nočem ga," odgovorim na kratko in nepravim kretnjo, kekor de hočem oditi
"Ali je prevelik t" vpraša pro-dajalec in okoli uaten se mu prikaže vabljiv usmev.
Ni prevelik za mojo družino, ampak predrag je mieter," dostavim poredno.
Pe vzemite tegale,-*' hiti' prode jelec, "ali pe tegele" in poka-fie na eelo vrsto puranov, Id so bili suhi in medli, kekor da bi umrli za jetiko. "Te vam, defn po 24 centov funt, tale stane le žtiri dolarje," doetavi s trgovsko vljudnostjo. . 4
Nočem ga, premajhen je za mojo družino," odgovorim s pov-derkom.
"Mister, toka je cena, ceneje ga ne dobite nikjer," nadaljuje resno, pa vendar vljudno in obrne se k drugemu gledalcu m mu reče prijazno: "Kaj pe vi želite: debelo goeko ali tolatega purana f"
V temt>ridrdra avtomobil. Iz njega stopi trebušaat gospod, za njim goapa, ki jo gospod vljud no prime pod pazduho! in vodi do prodajelne. Vztavita ze in gospa pokaže s prstom na purane, ki aem ge preje ogledovel. Prodsjelec ge takoj in brez barantanja zevi je in odneee do evtomobile. "Uu u," se oglasi rog in avtomobil mi izgine izpred oči.
"No," rečem ram sebi, "tele dvojici pojde puran v slaat, deai nikdar ni trpela za tiztih sedem dolerjev, ki so bili cene puranu... Če bi ge kupil jez, bi moral deti zenj zadnji eent iz žepa, otrokom doma sem pa ob^ubil, kaj jim prinese sv. Miklavž ea Božič. In iie bi mi ga dal za polovično ceno, ga ne morem kupiti ..."
Pričnem šteti drobiž v žepu, možganih se mi ps rodi vprašanje, kaj naj kupim otrokom za Božič: "Čevlje, obleko, perilo.. de, vsega potrebujejo. Če tole kupim, mi ne oetanc za igrače, božično drevo in druge drobnarije. Kaj naj storim?"
Po daljšem premišljevanju ze odločim, da kupim reči, z kote rim napravim otrokom veeelje in ; da jui praidejo mieli na purana, so pošast oddaljim od trgovine a do-Ukatceami. Zemiiljen hodim po U licah in* premišljujem današnjo Človeško družbo in pravljico o rojstvu Krista, o Odrešeniku sveta Kljub odrešenju sveta je družba tako urejene, de si siromak kljub nejvečji Štedljivosti ne more enkrat v letu privoščiti nekej bolj-šega, mejtem ko peščica bogatašev žre in žre skozi leto, pohaja po le-toriščih, zapravijo čaa, zlati čaa, e delevei hodijo brez godrnjanje ne
|H)1 IfTllit?
"Kradla je," pravi neki oblečen gospod." V prieiluo delavnico z babo," ae oglaai drufli, kateremu ee ne rokah pozne, de še sva ni nikdar delal v življenju. "Vee je vkredle," pristavi gospa i pobarvanim obrazom, laauljo na glavi in dišeča pp parfumu, "Grdo je, de krade ne božični, večer, v cerkev naj bi šla," je dostavita s povdarkom.
Nekej me tišči v goltancu. v duši ae mi rodi zaničevanje nad temi hinavci, ki ne vedo, kaj se pravi trdo delati za vsakdanji kruh in pravim prav razločno: "No, mogoče ni vzege ukradla in če je u-cradia tieto umazano meso, ki bi gs gosposki pes še no povohal, tudi ni tako velik' greh.
'Tiho," se oglaai nekdo poleg mene e tolstim tilnikom in dvojno brado, "če ne ti dem eno po gobcu."
"Mister, ne hvalim tatvine, ali smotrom za krivico, če se ženo dolži brez dokazev, da je vse u-kradia, nekej je le mogoče kupi-
vrste, por kosov kruhe in iop ne- ši teh ljudi trpljenje!" kj
V tem pridrdre polieajski voz. Žena kriči, otrok vpije, joka, se pritiske k ženi ... Is voza stopi tladnokrvno policaj, mož pravice in porine ženo in otroke v voz. Drugi policaj pe zaničljivo vrže ze njim košerico v voz, de je padla is nje ničvredna vsebina. K vozu priztopi bolj slabo oblečen človek. Poznalo ae mu je, da pri-haja od dela, in reče glaano: "Pustite ženo, jaz'plačam ukradene reči . . . pustite revo . . .f'
"Na voz z njim," zakriči mno< žica v baržunu in zvili.
Zgrabijo ge airove policajske roke in kakor bi trenil je na vozu Umazana kapa pade z glave in prikaže ae nepol gole, žive delav čeva glava. Vrata se zapro in voz oddrdra proti policajaki postaji.
Obstojim in. zrem ze vozom. Množice različnih misli se počasi izgublja. Nekdo-me potrka po ramenu in reče: "Ali ai videl vbogo ženo! Kakšen bo njen Božič f" "Sramota za človeško družbo," odgovori odločno, "da je bila žena prisiljena krasti" . .
"Saj ni kradla," mi seže tujec v besedo. "Bil sem priča dogodka. Zgodilo se je takole. Žene je gle-dala igrače in izbrala eno, vredno 10 centov. Izbrala je drugo, kateri je bila cena 20 centov. Ženi ae je zdelo, preveč in ponudila je manj zanjo. Med tem časom Vzorne otrok malega konjička in ga vtakne v žep, no da bi kaj vedela žena 0 tem. Joa malega opazujem in ae mu smejem . . . Žena pogleda zopet driige igrače, ki so bi lo po pet centov. Izbere 6 igračie in hoče plečeti. Ko pogleda v denarnico, se prestraši in pravi, da je izgubila srebrn četrtek. Ljudje jo obetopijo, prodajalka razvije igrače in jih. polaga na ' prošnje mesto. Medtem prideta prodajal-niški detektiv in policaj in pograbita ženo in otroka. ljudje so drli za njima, ee drenjali krog nju, dokler ju niso odpeljali s polica jsketn vozom."
mišljeno in ee po kratke,,,
proti meni: "Čas je (
va ..." wfiH
drobiža- Grede sT proti avojemu novemu i telju: "Glej prijetelj, kako no je razložene obleka, iKrafe] vile, aiatnina in demanti. Vi ni za delavce. V razložnem „ viei tople in godne obleka,», ki so jo izdelali, so razcapaj
"De, prav ima," pritrdi riž. "Velike krivice se godi zkemu razredu, in kdor ni čutljiv, jo občuti v polni me Božični večer, ko ze je rodiH šenik sveta . . ."	|
Nastale je trda noč, ko sv«] drugemu segla v roke in| boljši in pravičnejši božični i čer, ki bo vnako pravičen u I ljudi na svetu.
Sponinl ns konvei
Frank Magejna. .
Pravijo: čim več Časa je I klo od resnice, tem lepši je min. V polni meri to velja ne, kajti še vedno čutim prij ske odnoš&je, ki so vladali delegati na konvenciji. Ve moram pmeniti, de je mesto burgh zelo neprikledno za isk prijateljetvo. V gostem di kaj redo pripeti, da ni več no prijateljstvu, ampak kranjki klobasi, ko pjide iz nika.
Dne 20. septembra zjulraj I primlel v Pittsburgh. Bil sem cele uver jen, de me čeka na ji častna deputecije^ki me nostnem sprevodu spremi Kranjsko - Slovenskega V duhu sent videl, kako pittsburghike deklice posipale i sto s cvetlicami, koder bo ■ *'dolgost" milostljivo mariir&li viržmko v ustih. Pa menite, di bib tako T Kej jfel Pittsburgh i še precej hitro našel. Vsa čast i lokomotivi Erie železnice, ki n pot tako dobro zapomnila, d« zgrešila jeklerakege in železank ge zrcfBšča. Ali potem, da bi deli, ko sem stal s "odprtimi g zredi ulice in študiral, na kita strani je Buttlert To bi se smeji li, ko bi- videli moj obrat. n|)p| v važne gube indijanafega itn sledca. Pogledal sem najprvoi Baltimore poetaji, pa ge ni nikjer. Zetom se prehodil dvaki počez in enk?af po dolgem Smii field ulico. Nato sem šel aki "Kaufmannatore' in prišel drugi strani sopet na prosto, tam sem trikrat po vrsti obta Žil botri Pitt in se končno usU v prodajalni za sladoled. Buttl je pe le nisem našel nikjer. ■ čel sem se povsem upravičeno ti, de bo konvencije prej min kot de nejdem K. S. Dom. V aki ae obrnem do bližnjega pš caja, kateremu je prav takrat f ušel, ker je neprenehome brlim ne piščalko in ga poproelm za f moč. Brž mi razlefi, da noj rti kar naprej ze nosom, dokler pridem do konca; tam štiri blol na levo, pet na desno naj pa po*
Teko je prijatelj v današnji "v|tric karo," ki nosi gs
Velikanaka prodajalne s Več I delo, Čeravno tuintam gledajo nadatropij > bile okusno okrals^ Usmrti o oči. Njih roke so žuljeve,
na s zelenjem, božičnimi drav med izložbami je pa atal s dolgimi lssml, belo brado in kimevel občinstvu, ki js gl čudeže, rseloieno v oknu. Ob&n-stvo js iepetalo, de je sv. Miklavž. Nad prodajalno je bleetel nepšs: "Tu dobita, kar potrebujete."
Tik nje je bile druga prodajal-a s velikim lzložnim oknom, v katerem je bilo okuano rasstavljs-no meso r purani, goei. race. kokoši. vee lepo očilčene. šunke in drugi meenl izdelki Pred prodajalno eo stali avtomobili, na klora eo nakladali te lukulake stvari, ki so delete človeku skoafeo. Na vsakem kosu je bil pritrjsn listek s imenom in naalovom odjemalca.
Strme sem gledal živež in mislil, de je
včeai brizga kri iz razpok, pe rečejo vseeno: "škoda je gubiti dnevnega zaalužka." Štejejo al v srečo, ako garajo vaaki dan v letu in pri vsem tem jih mnogo ne more enkrat v letu razveeeliti svoje družine, ko svonovi tako milo oglešejo: mir ljudem ne semlji, ki so dobre volje.
V take misli utopljen, pridem pred prodajalno s igračami. Pred prodajalno je gneče in ljudje ee prerivajo k selo priletni, slsbo o-blečeni Ženi, keteri sta delo in trpljenje serisele'starostne poteze,v obraz Ob njo se pritieka deček, eter kakih lest 1st, lena joka in o-trok tudi. Poleg nje stoji polieej In opominje ženo, naj ne kriči Nekdo polog nje drži kolerieo. v nji je por funtov črnega, krvave-ge mesa, nekaj jabolk najelabejls
druiM," mu pritrdi rasno
"Kam si nemenjen!" še tujec.
"Ne vem," odgovorim potrto. "Red bi kupil kej za Božič, pa če kupim eno reč, nimam denarje za drugo. Da bi kupil vee, kar bi rad, pe nimem denarja."
"Veš prijatelj, ravnotako je z menoj," odgovori nesnsnec. "Pustiva na atrani to zagonetko, poj-diva na čašo piva, da vsej melo porabi ve ne nejine želje."
Stopive v goetilno in zopet je vee praznično. Ljudje pijejo, da teče po tleh. Steklenic^, napolnjene z raznimi pijačemi zavijajo v papir, da jih gostje'odneeo domov. V kotu pri peči stoji gruče razcapanih in zamišljenih brezposelnih ljudi. Siromeki eo gototo brez centa v žepu.
Pravijo, de so trampi, potepuhi, ker nimajo doma, ne strehe nsd aabo. Vee jih gleda od strani, ne keteri se jih eelo ogibljejo, kot bi bili okuženi.*'
. "Vboga raje," reče moj nesns-ni prijetelj, "ne brigajo se aa nobeno reč na svetu, zdi ee jim. de jih zaničuje vee svet Obcisjo se na vlake, da hite ia kraje vkraj, tolažijo se s alkoholom, da rs v sebi vsek čut britkoeti. dokler ne poginejo. Smrt jih reii vseh muk in trptUnje Pravijo, da jo Bog vsemogočen in neekončno usmiljen. Zelpaj ne ra-
daj dotam štiriindevedeeetc*a I me vpsa-|t*.4očno sa držeč tege pojasni res srečno istaknil ono pn potopno karo. Po spretnih nko betskih skokih je bile kot bi t* nil — v dveh urah v Buttletj Izstopil sem takoj v ssčetkti i ee, kajti prepričal sem se, da Butler v skrajnem koncu Pitt* burgha in leto pe mora biti K-1 Dom takoj v zsčetku, če je na dn gem koncu, sploh ni več v Pitt burghu, merveč nekje v se ve roti hodni Pennsylvaniji. Lotil sen< čvrsto hoje in stopel sem nep« steno in gledel ne vse strani. Vol trenotek sem pnČadcoval, da dam kakšno znamenje konveaš je. Zamen 1 Prod mano as je vrSi la dolgu vrsta okejenih h» V« da pri najtežjem problemu vi mol Sherlock Holmes toliko opij vita kot jos pri isrisdovanjy I S. Dome.
Valed intenzivnegg mišljenj« skrbi, oestnega prahu in tvor* Ikega dime ssm postal siv P*' brasu, obleki in črevljih. HoJ aem debelo uro, ko ugledam "" nekim "ehloonom" nepis "V bro doili deleged!" Debelo srao es ud js odvsi
od tymnepliisiodee, ne vem V* " prvo znsm«aj
netanko, ko konvencije, vzdihnem in kosereu pivo prosim točsj« mi pove, kje > K A Dara.
"Vender onkraj za vijem notri, r
10 lark
Čakaj M at kadili najbolj-v la med vssmi
tiste, bogate zadovoljive
Isvanredao kajenje, Id ja "iltrno dobro"
Ntbt kupna ii prdiji dala ikitljie
U| Prodn.fi dill Iksttjiqio vredni pol oents lit v gotovini aU po It*jejo kot oeli kuponi
GLASILO	NABOpfltt PODPORNE JKDNOTE
tepoješi,
Zunaj v*n oni boinba-
__»nik e pozdravom, pa
kaj pomeni"
gdje ee naleti to Slovenski Dom". Tam oruje konvencija S. N.
a, tekajte malo, idem pi-odara."
pa ga opitaj da bo debel dejal eem earn aebi. vam moram, da eem bil elabe volje; isgubil eem pol dneva, pa le nič na-
prikafte gospodar. Bil Odisejev taj. kate-ojanei epravili v evoje mojem mnenju ga sko-mogoče bolj opitati. »vim le enkrat prošnjo, [da eem ravno na pol popa ete tam,"
vam m treba hoditi, vogalu počakajte karo, tu," je nadaljeval po molku.
ee mu za dober cvet na omenjeni vogal i rimskega vojlčaka, M it grob. Stojim m ae meetu kot moiicelj na kale od ktere strani pfc kolncm Pitaburgh, nje-in le K. 8. Dom po vr-potihoma, da me ni na nasprotnem v o-^Hr ir v ^ ' t' - S?' i pobeli Buttler in kranj-sem ponovil devet-pri deseti pon^-zadnjo besedo isgovo-
• -J? _, / i' ^% \ k v«
► I" mi odgovori ljubka Id je tla prav tačas mi menila, da sem jo po-
^ »no jo pogledam in nagr obraz v najprijaznejše gu bi se me prav gotovo
turnem čakanju ee vendar bogu t- priksje kara se odahnem in stopim Privosi do mene, par-in in — oddrdra mi-
nič, kar aii pač o-proetite, ker moje misli eo se vr-tile ie okoli moje samude in kako bi se pred konvencijo oprostil. Pred no eem prišel s mislimi Jo zs kljuČka, so le prilli delegstje nazaj. Tako je Ho vee skupaj " fuč." Prepustil eem vee srdi, katera ni, kot sem se pozneje prepri-čsl, v onem kritičnem trenutku sapustila. Brat Rudolf PleterŠek, ki jo igral vlogo konduktor ja, pregledoval in pobiral je namreč po-verilne listke, me je issaasal is sitnega položaja, sa kar sem mu pel eelo popoldne potihoma "Te i/© um.
Tisto popoldne je bila ravno na vrsti afera Faletiča. Malo preje eem sč s njim-seznanil. Mr. Fale-tiču so dali dovoljenje, da si izbere dva zagovornika izmed delegacije. Instiktivno sem čutil, da bo mene izbral. Kurja polt me je oblivala, kajti vedel sem, da. e svojimi "sijajnimi" govornilkimi zmotnostmi mu "gotovo" priborim zmago. Cenjeni delegetje i-majo gotovo le v Živem spominu moje "ognjevite" govore, žal, da eo ee vrHli na oni način kot znameniti govor brata Tavčarja na pleharskem banketu. Očividno je omenjeni brat evoj govor posnel po mojih, kar mu pač milostno o-prostimi dsalravno ni baš omikano zmožnosti drugih pripisovsti sebi in ee celo bshati z njimi
Mr. Faletič je ree izbral svojim zagovornikom sestro Zslo-karjevo iz Clevelanda in mene. Po dolgotrajni obravnavi istegs in drugega dne je pač Mr. Faletič pogorel, akoravno bi po mojem mnenju bilo najboljše položiti vse v eno vrsto in začeti polagoma mazati z namočeno brezov-ko. Nič se ne jesite bret urednik, vae tudi ne izvzamem. Tone Ter-bovčev si lahko častita, da je od-need cele hlače. Sicer pa brez zamere.
Po aferi eo prille na vrsto vsakovrstne ropotije. Zelo malomarno -sem jih poslušal, bolj bi me zs-nimalo, ako bi obravnavali, kam bi kc žlo zvečer iprenočevati. "Kvar-tirmohar," brat Jakše, je vpil dva meseca pred konvencijo, da ima cel Pitteburgh, že "saren-" a* bo imel lahko vsak po-
tem sedaj vtaknil med želje le "motorme-
_ jim kovčeg in jo poee
jaz — "naprej po začr-" — pel, zakUnjajoč ss, nadalje, če tudi pri-it kar za mano. Zra-me je prijela le da dobim volka, ker to-hodil že lep čas.. Čim šel, več razobelenih potem videl, tako, da sem upati, da svoj cilj konč-le dosežem. Bavno pol-ura, ko opazim pred ,pis s velikimi črkami: je glavni stani" Potola-•ma, ker vedel sem, . stan naloga generalka tudi fronta ni več adejajoč ee videti kaklno Bali vsaj livriranega or-pričel poČaancjo kora _ ivo je, da sem sku-oljne snake kolikor mo-ikriti in se kazati nebeško Uspelo mi je popolnoms, videl me ni Sihie. To je Zato eem jo ejud, kar na-dokler je bUo Vetra kaj." korakov in zalel eem sre-delegate, vračajoče se s pr kstero sem srečno earnu
_ po vrsti ssm vprašal, milj je prilično še do K. S. Potolažili ao me. da ni več jt Ambroži! mi je eelo naj opustim isksnje in je o ae grem poprej "nafo-njimi v reetavracijo. Za-mu za prijasno porekel, naj gredo le ea-kar jaa eem le sit dolgo-In eeetnega prahu in . ako trga srečno preba-navoesadnje eem vendar, __ svoj cilj. BU ei kot Kolumbovi mornar-prvič ugledali Ameriko ffinjeneeti bi najraje po-mater: semljo.
okrašenih vrat In s giW-stekel po stop-dvorano, oaaljlano s vsa-
ko-
a kom fts. m na atol In mislil, tako Mareeoni, ko je fcadt-brsojav. fleeada la-
l" sob in eno tam-i to na razpolago In le na izrečno željo bo dobil "žlafkamerada". Ko eem ga'ponižno prosil za eno amed opevanih stanovanj, mi la-konično reče: 4'Jas ne vem sa nobeno." Možati odgovor bi mi Ikmalu sapo zaprl. K sreči nisem imel takrat nahoda in sem lahko skozi nos dihal, drugače ree ne vem, kako bi se cela stvar izvrlila. Zato sem pa rsje nos savihal, da je dobil obliko konice, čilklh opank, in earkaetično dejal: "Jas tudi ne."
Brati Jakaheta je moj odgovor prav po nekrlčanako razjaril, zato mi je zakadil v obraz beeede, da mi je kar po ušesih šumelo:
Pa bi preje prišel t Mar mislil, da bom celo večnost zate stanovanje hranllf"
Odgovoril sem mu, da tega nikakor ne mislim, da o večnosti sploh rad ne premišljujem. Ako bi mi ohrsnil stanovanje veaj do konce konvencije, bi mu bil ree hvaležen. Is hvaležnosti bi ee mogoče eelo na GL N. pri njem naročil sa četrt leta. Prosil ssm ga tudi zs odpulčanje, ker eo pitte-burghžki Slovenci poetavili svoj dom v skrajnem kotu mesta, da eelo brsojsvka s postaje Union rabi dobri dve uri do njega. To pa zato, ker morajo pognati v tok največji dinamo, ki proizvaja vsaj nekaj tieoč voltov električne sile, da predre butlerski dim. Pa le takrat pride brzojavka tako o-kajena, da iagleda kot rokopis iz žtirinajetega stoletja, da ja ni bal lahko prebrati, kar eeje brat Verderbar posnsje do dobrega prepričal ln je pripravljen to eelo a prieego potrditi
Brat Jakshe mi je po tem res-govoru obrnil hrbet, ker eem ema-tral sa izredno laot, in sahvalil eem ee sm kot prsvi (rentlerrmn na leti nato.
Počnejc ms je reltt is ssdrege brat J. Miklaučič, ko ml je dal, da v hotelu, v katerem K bi ae le dobil prostor s poleno, kot eem jaa. Nadalje no-čem opieovati dele konvencije, kar ga pasnato la zapisnika, da dobite kratko SUko • sborovanju, vam poglavitno otvari orišem take bolj na
Volitev predsednika konvencije ee je vršila po starodavnem načinu. V prvi vrsti ee je gledalo seveda, da ni imel kandidat kripe in slabotne desne roke. Vprašalo ae je zategadelj^ je li morda mod cenjenimi delegati kdo, ki je vsaj par let prakticiral glavne teorije kovalkega kladiva in nakovala, zraven pa ae velhal le v meletar-žki obrti. Oglaeijo na j ee tudi oni živinski prekupčevalci, ki eo ta-ko obubožali, da eo morali toUtt pozneje kamenje na eeeti. Zraven ae je omenUo, da imajo prednoet penzioniranl fajmoltri, ako eo bili obenem tudi veroučitelji v ljudski šoli.
Na veliko žalost vseh se ni nobeden oglasil na U sistemstični posiv. Morali smo potom iajaviti, da navališ velikemu številu delegatov, ni enega, ki bi bil kaj — "prida." Pri tem naj omenim, da mi je neki notranji glas silil, naj se sam ponudim, ker dssiravno nisem bil kovač, eem pa veeeno omlatil precej fižola v starem kraju. Glede mojega glasu bi se pa mnogoštevilne breaovke in "marale" e katerimi mi je oče včaeih hlače krtačil — ako bi znale seveda govoriti— breodvomno pohvalo izrazile. Ali predno mi je oni notranji glae vae to raSložil, so že nekateri delegatje druge predlagali in predno bi Človek naštel miljon tudi izvolili brat Teučar-ja. Jaz eem s svojim- notranjim gasom ostal v manjšini.
No, brat Taular je tudi doka-sal, da se ne boji bal vsakega, kadar je treba tolčl po mlsi ln kričati ; dssiravno je trdil brat Ambroži*, da sna on to bolje, Ds pa to ne more biti ree, lahko potrdi vodstvo K. S. Doma, ki js morslo predsedniško mizo pozneje "gnati" h kovaču, da jo je na zadnji deeni nogi podkoval, ker jc bila od oetalih za palec krajla. Druge tri so pa morali masati s "Pain Expellerjem," da niso dobile rev-matizma.
Volitev zapisnikarjev ss je vrli-la hitro, ker nismo stavili posebnih sahtev. Glavna etvar je bila da eo zapisali imena predlagateljev ; kaj so predlagali, je bolj postranska stvsr, tgr ne pride toliko vpoltov.
Na» zborovanju aa ni iaael očitati. Bessdo bi radi imeli vsi naenkrat ; zato smo imeli včssih kar ducat predlogov po smislu popolnoms enakih, le da je bil vsak drugače povedan. Včasih ss je pripetilo, da smo žvižgali kot mežani črevljarski zbor.
(Dalje prihodnjič.)
Zelo ugodna prilika sa nalaganja denarja In sicer sa vss one, ki mislijo po vojni vrniti se v staro domovino v Avstro-Ogrsko in tudi ss one, ki so namenjeni Še dalja ostati v Združenih držsvah.
Ko delavec da svoj težko pri-aluŽeni denar v 'hranilnico, recimo avoto $130.00 na 4% obreati, dobi za to letno $6.20 obresti. Naobrat-no ravno isti delsvee lahko ne le samo is patrijotičnega temveč tudi Is koristonoanoga stališča naloži svoj densr, da mu prinaša davka prostih obresti, ako kupi Avstrijsko vojne posojilne obvez-nioc in je tako njegov denar bolj*« naložen. Lahko vkupi zs $130.00 en tisoč kron, kstere mu v enem letu prineeejo 56 kron dobičke. Krone So v mirnem normalnem časa vredne po 90% cents, tors j 56 kron je $11.16. Ne ta način bode 1000 kronaka obvesnios vojnega posojila sa katero plačate sedaj )<* $190.00 vrfcdna $202.60 kakor hitro se sopet mirni normalni Čas povrne. Dobro posnsna bančna tvrdka Zimerman in Forshay, 9-11 Wall Street, New York, vas opo-zarja na svoj oglss priobčen ns drugem meetu v tem listu. Obrnite ee ss nadaljža pojasnila glede naknpa obveznic pismeno na nas in mi vsm boderao v vašem materinskem jesiku .tbčno odgovorili, (Advertisement.)
Avstrijce!
POIORI SX*0VSJfSUMj£RAF070NSK
Mm izbira, nove osne I Pišite pa oaolkl Prodajam tudi OohunbU gramofona tat plošče v vssh jed Idh. ANTON J. TBBBOVBO
P. O. Bos t Oi«ero, HI
Avstrijske krone, katere so bile vredne pred vojno po 20% centa, eo vsled sadržanega isvosnegs prometa v Ameriko sedaj
veliko ceneje.	# -
%
Krone pa imajo v Avstriji ie vedno enako vrednost.
Neža tvrdka vam nudi sedsj ugodnp priliko: 1000 kron damo za $130.00 in po 6%% obresti ns obveznice svstrijsksga vojnega poeojila. Imamo jih tudi v manžjih zneskih in sicer 100 kron sa $1100.
Obreati ee pričnejo s dnem, ko mi prejmemo deiiar od vas v New Yorku. Za vie avstrijsko vojne poeojilne obveznice kupljene pri nas, jamčimo s protiposojllom vssk Čaa po 70% tržne cene.
Na željo, dajemo natančna pojasnila o prodaji teh obvea* nio in upražanja vam bodemo odgovarjali v slovenskem jesiku.
Zimerman & Forohay
ČLANI KIW tobln AKTIVNI borzi, oddblbk k.
S-ll WALL STREET* NfcW YORK
1 "..........■ "	«m .......— - ■ - ......- ---------------'------—--——
Unijsko izdelane smodke
z znakom S. N.P.J.
, .- t, ■ j ,»
Ibykuo in Bollo of tho Rants in drugs izvrstno smodke, ss dobs prl
TlUmans Qgar Co., Aurora, Minn.
■iiiwowiiilliiiiiMweiiiw^^
• j
NlDOLtKl SRTVB.
Koliko tisoč človečkih življenj se žrtvuje vesko leto le radi tega, ker zavlačujejo ali pa zanemarijo zdravljenje bolezni in to vsled nevednosti ali skoposti. Csstokrst se eliži: "A to ni nič" sli ps "bo že samo prežlo, kakor jc prižlp bres veeh zdravil" No ree je, da velikokrat bolezen preide, ali kaj pa, ako node preiti eama od eebe in ako ze še celo razširi v nevarno in neozdravljivo t Pri vsaksm neredu, W je v zvezi s izgubo sls-sti do jedil, zaprtnico, bolečine v črevesju aH elabocti, rabite tako! Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino. Isttrtilo vam bads Ireva in jih tudi efc enim ojaUlo, pomagalo bodo pri prebavi, pregnale nervosneoti in dalo vast bode ponovno slaet do jedil. Cena je $1.00. V lekarnah. Joe. Triner, Izdelovalce, 1338—1S89 So. Ashland
Ave., Chicago, 111.
•
V slučaju nevralUje, vnetja in oteklin v sklepih in proti bolečinam v milicah, vam želimo priporočati, da vedno rabite Triner's Liniment. Cena je 26 in 50c, po pošti pa 35 in 00c.
(Advertisement.)
Slamnlkarce pozor! I
Ker so so poslednji tss potato rssnsro isboljislo pokfljsm rodno
denaxje v staro domovin«
PoiilJatT« m pridejo t tedanjem tam tako brao JutlonUku t roke, pai pa v teku 20 do 24 dni.
51 kronsamo in m kron pa le $1151
Brao javiti nemorets ssdsj ns v Avstrijo, niti ns Nomlko, nsj-msnjo ps donsrjo pogUti potom braojAvs.
Frank Sakscr
f	, i , i \	-	t	'	0
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
t	, *	4	,	V v
6104 St Clair Ave., Cleveland, O.
ta vrsta delo r
Vajboljts
ILEYSER CREEN CO^
mm
C;

qnnito. pom
škodovalo, <e
Bad bl lavedal sa Jolefa Ola-▼an, poročati mn imam aelo Talno stvari. Prosim oanjana rojaka, ako kodo rs sa njegov t\sslov, naj mi na nasnani, sa kar mu bodo« salo hralelen in ga tudi nagradim, sko ee pa on sam oglasi, tudi njemu dam nagrado. Naslov jat
John Breskvar
Mra polMckka zemlja po nizki eeni.
Ako nasMravate Hi na farme, sakaj ne grmU v Klorido T Florida je krasen kraj se življenje, ta-molnji kmetovalci delajo celo loto in ei pridobivajo pridelke in denar ravnotako v rimskem času kot poleti. V Floridi lahko pričnete kmetijo s minjšo evoto kot kje drugje, ker rkbite manj zemlje. Zemlja obrodi tukaj Štirikrat letno. Navadpo kupujejo ljudje ID akrov sveta in s tem si napravijo ugodno Življenje. V Floridi vam ni treba le v početku zidati velikih in dragih poelopij, ker tu ni mrsle burje, to je zdravo podnebje, dobra voda, šole, pote in eeete, ki vodijo v meets. Mi imamo naprodaj zemljišča, ki eo U po eno do dva milji oddaljena od mesu in prodajamo to zemljo po 025. do $40 aker, na lahke obroke, brec obresti na neplačano vaoto. Mi ne Izdajamo knjig ne kAtalo-gov in ne opisujemo zemlje s laskavimi besedami, česar bi naprav-Ijalo strolke, kateri pa navadno taoeajo plačati* kup* eami. Mi prodajamo semljo takole: mi ves peljemo e seboj v Florido, ds si lami semljo ogledste in isberete prostor, Id nun najbolj ugaja in šele potem, ako ste zadovoljni, vam pftffsar^ ugodno eeno, s katero bodote gotovo ssdovoljni. Nsš ssstopnfk Otto Prspotnik je mož vale nerodnosti in vi lahko pišeta v v slom materinskem jeziku, m bode vse! vel drugih e seboj v Florido, ssksj bi ss tudi vi ne pridružili Vožnja etane na obe strani: is Chieege in nazaj le $48.00, poleg imate 20 dni čaaa vrniti sa nasaj v Chisago. Toraj ako kupite od nas 10 skrov semljo, vam povrnemo vse vožnje etrolke, v resnici je pa vredno teh »UpŠkov samo, da si ogledste Flo-nb in našo semljo, če ravno bi tU na kuplU. Naš bodoči vlak is Ohleags v Florido bo šel v torek večer dna 15. februarja. Ako ee mislite pridružiti temu vlsku, morate nam tikoj pisati, do ee bode-mo vedel ravnati. Pilite na na«
QLABIIX) SLO
Izvirno potre
^ (ORIGINAL RECEIPT)
kf nam ga pošlje poštni urad is etarega kraja, priča vsakeni*, denar, poslan naslovniku, bU ispUšan. Potrdilo je osebe, ki sto ji psslatf denar bi ko ga mi dobimo sem, ga to, da se lahko vsak pošiljale« sam prepriča o prejemu
is od
DAVAiMI CEH*:..
100 kron za $1330
sa oiiii jamOimo mm bujOajvi PrtkM li (tenki $661,(72.91 Hriilln atop $4,687,288.83
kaspar"state
1000 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS.
Tvr
Slovenska
Edina
i
. m.
(Advertisement.)
VBAXMKU, k ter i mi pošlje na-slove svojih prijateljev ln naneev živečih v Ameriki, mu pošljem lep
HBTOY J. SOBB1T&BB,
141 Washington Bi Mow Took.
p™ pppp°ywg JKDNaTE
Zastonl

mam koledab
liiwroim,
s vsaka Itataljo TmMk, sli drugih zdravil is evotovno znane lokamo PABT08.
Partola sa Betanjs krvi in
.................$1.00
tveov t00 ksšelj.. L00 sopar glavobol.. 1.00 balsam and powder
zoper revmatisem........100
riplete H 1 sa akutni tri per 2.00 Triplet! It. t as kronični tri-
por ................... 2.00
Triplals M. 8 soper polueijo 2.00 Tilplois R 4 soper beli tek 100 PartoMsqnits zoper sifilis .. 4.00
Obširna knjiga "Pot k zdravju" as polije vsakemu brespla&o. Pisma naslsvljajte na
AMERICAN STATE BA!
A vsi, bU«	mm^m
flHI(lšflf>r UM ' ■ frt ' : JK
mifcllrk • Sfoo.ooo oo
OOPRTOi pondeljek in v četrtek do 8i zvt vse druge dneve pa do 6J popol«
100 Kron za $13.30 ■
10 kron ....	J&40
20 kron . . ........... 2.70
50 kron . . . :.........6.651
Pošiljamo denar v otari kraj in jai
da U pošteno izplača ali pa Vam
Direktna svess s Prva Hrvatsko kranOnioo in fsaojflnieo
m______ Zagrebu in njenimi podružnicami,
rnarmacy Pošiljamo denar vojnim v jetnikom v Srbijo, Rusijo.
160 — lad Ave. How To«*, V. T.
PRODAJAM
VOmm,
»o------
tbokmovo teavj* »al. . .8 8je
ofooooooolsooomooooloboooioomoooooooooooooo
bodoči slovenski dnevnik v Ed. drlavah. list bo prinalal dnevno dobro, podučljlvs članke, noviee is starega kraja Is Amerike, eploh celega sveU, zanimive romane in zabavno Itto. Čimprej dobimo 5000 naročnikov, temhitreje bo Ust izšeL
Naročnina etane sa eelo leto $8.00, pol leto $150 sa Bd. drŽave. Za naročnike isven Zd. držav, isvaemli Canade, stane sa salo lato $150, sa pol lata $129. Ravnotako stana sa eelo lato $4.50 in pol leta $126 v mestu Chicago in Bo. Chieago.
Imena, naelove in naročnino pošiljajte m aledeči naslov: UPRAVlUiTVO "GLASILA" B. M. P. J., 8010 So. Orawfo* Ave^ Chicago, HL
draft leko 08 Mj naslovi
■i — Money Order, "Olasilo" 8. M. I. M0 iriftftO
draga voljo
A. W. EMERICH
BAD BI BVBDBL.
Bad bi Uvedel ss mojega očeta JoŠefa Železnih, posestnika is Za-plane pri Vrhniki na Notranjskem. Zadnja tri leta je bival ne-kje v Wit, drla vi Montana. I-mam mn poročati salo važne stvari is stare domovine. Uljudno pro-aim eenjene rojake, eko kedo ve sa njegovo sedanje bivališče, da ml ga nasnani in ari sporoči njegov naslov, sa kar mu povrnem vee etroŠke. Ali pa naj se mi asm frit prijsvi na naalov t
Mff filisnflr. 1886 Wadsworth Ave, DL ;
VELIKI SLOVENSKO - ANGLEŠKI TOLMAČ Knjiga obsega poleg dov.-angl. slovniee, slov.-aagL razgovore za veakdajno potrebo, navodilo sa aajgleiko pisavo, spisovanje angleških pisem in kako ae postane amori kanski državljan. Vrha tega Ima knjiga dosdaj anjvefti alov.-angl. in aagL slovar.
,	' /,v	j* ■ ■ ■,..
Te je aajbeUle m najbolj popolna
m ae
M smelo M« ki M U knjige ae
Knjiga trdo la okusno v platan vezana (480 strani), velja 0840 in jo dobiti pri
V. J. Kubelka,
1800 W. 148* flt, Mew Tack, M. T.
Pilite po senik slovsnskU knjig
-
L podprods. IL
hlagajnik.

500 kron
	
	
	Bffia w k -r- j
Oevecfcao vee eta
P0Z0RI Kadar se Bahajate
sekte vejte vedno dobro, sdrsve in pristne eljab 8 oristae piloče' ** »» steklenici napis Impertei, ia to so A. Hor F W Importtranl Briajevae, SUvovoc; Tropiaovec, Ore.
no m Kranjski Mm. Moja tvrdka je prva iD
- - __ -i .1.. LJ 1 m. m ■■tla . KM M A--M- 1	* »
samostojna, u nnporam cgane pojaee m mhm» [^SKsve Omake ^ao napravil«	~ ^
žganje, ae bo grsaassa vaša
k B0RWAT, Utl W.2MSI, Odcofo,
^■■■BnHHHBiMni^BBl WMHpp
L ADOLF NAGI
swosnaATinE I kakevostl 2 nakM S.I.P.J.
Ww W VP Mi fH^p^	_ I	m^^k ^^ M	(alalnia
1 Al f TtM Al 0 flf^ I ^^^ F® • • ™ "" W|o p
šole Ib
ioo
KRON
$14.00
I Emil Bachman
m
se im. ,...*•.,»•»..*
FRANK CHANCHER CO.
iMMCDmSST« •o............................................
'	> » * ' ' .'iv. r.1.,1.	% X%>*. '• 1 j'
■
M ja
S 8e0*e naročiti vta^ žganje sli whid
so »Pravi " Trotova By^sUvoves lt| viae. Pttlto slovoMke^
Jos. Bernard
D«t Z. 1903 BhM Island At«., CHICAGO, UJ
...... .........>" " 1
SALO( a mmum	£
Btvfll MasWa fm	te tirne
ajer leetva vsSas i	raAe ftve In
drags neeevaftae fl	Jela. IW
le vtaa. Ualj*o sl|	pra.
	se* Mae
	
imm a um	
mm a amass Asa,	•mlfrnma
'POUftV ANGLEŠČINI1
Največja slovanska ttskarsa v Aaerfld Ie
Narodna Tiskakna-*
r- niMMi mm^f
I Ml tiikam« t tatte, hrMmn. I jioUdnB. kakor ta« , miMka ia