Ljubljana, 18. septembra 1941-XIX Posamezna številka cent. 50 Št. 37 DOMOVINA in KMETSKI LIST Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE«, Ljubljana, Puccinijeva ulica St. 5, H. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 Račun PoStne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711 Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 4.50 L, polletno 9,- L, celoletno 18.- L; za inozemstvo: celoletno 24.- L Posamezna številka 50 cent. Ukrepi Visokega Komisarja za zaščito javnega reda v pokrajini »Službeni list« objavlja v svoji sobotni številki nasledno odredbo Visokega Komisarja: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, na podstavi čl. 1. Kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX, št. 454., v zvezi s členom 6. Kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX, glede na razglas poveljnika XI. armadnega zbora z dne 15. aprila 1941-XIX, glede na lastno naredbo z dne 4. junija 1941-XIX, št. 38, z dne 12. julija 1941-XIX, št. 65., in z dne 31. julija 1941-XIX, št. 75., in na podstavi zakona z dne 6. januarja 1. 1929. in njegovih poznejših sprememb odreja: Člen 1. Organi, ki jim je poverjeno stra-ženje meje, bodo uporabili orožje zoper vsakogar, ki bi ga zalotili pri prekoračenju meje izven predpisanih prehodov v času oa solnčnega zahoda do zore, to pa tudi podnevi, če ne obstane na prvi poziv. Člen 2. Kdorkoli ima, ne da bi bil pred-pisno pooblaščen, strelno orožje, municijo ««li razstreliva, tudi če niso njegova lasi, jih mora izročiti v teku drugega dne, ko stopi ta naredba v veljavo, najbližjemu po-veljništvu Kr. Karabinjerjev. Oseba, pri kateri se dobe strelno orožje, municija ali razstreliva po preteku tega roka, se kaznuje s smrtjo. Ista kaaen se uporabi, če se najdejo orožje, municija ali razstreliva v hišah z zasebnimi stanovanji ali v drugih prostorih, zoper rodbinskega poglavarja, čigar je stanovanje, odnosno zoper tistega, ki ima odgovornost ali nadzorstvo nad lokalom, kjer je bila taka reč najdena; če tega ni, pa zoper tistega, ki ga zastopa. Člen 3. Mimo tega se uporabi smrtna kazen: a) zoper vsakogar, ki bi ogrozil varnost italijanske oborožene sile, organov civilne uprave ali policije; b) zoper vsakogar, ki bi storil ali poskušal storiti dejanja, ki merijo na to, da se poškodujejo industrijske in železniške naprave ali kakorkoli moti redno poslovanje javnih naprav; c) zoper vsakogar, ki stori ali poskuša storiti kaznivo dejanje zoper osebo ali lastnino z namenom, da bi ogražal javni red, ali če je iz dejanja nastalo ali bi moglo nastati hudo kršenje javnega reda; d) »oper vsakogar, pri komer se dobe razglasi, emblemi, znaki ali drug prevratni propagandni material ali ki bi se udeležil shodov ali sestankov istega značaja ali ki bi se kakorkoli udejstvoval za rušenje javnega reaa; e) zoper vsakogar, ki daje zavetje ali vzame pod streho v tem ali v prednem členu omenjene osebe ali osebe, ki jih išče policijsko oblastvo zaradi kakšnega kaznivega dejanja iz teh členov. Enaka kazen se uporabi zoper nasnova-telje, soudeležence in pomagače. Člen 4. Kazniva dejanja iz prednih členov sodijo po naglem postopku izredna sodišča treh članov. Sodišče postavi od primera do primera Visoki Komisar, ki mu določi tudi predsednika. Z istim odlokom imenuje državnega tožilca in organa, ki naj opravlja posle zapisnikarja. Na razpravi brani obdolženca branitelj, ki ga izbere sam; če pa tega ne stori, ga uradno imenuje predsednik sodišča. Člen 5. Če sodišče na podstavi razpravnih podatkov sporna, da so dani vsi znaki kaznivosti, izreče smrtno obsodbo; smrtna kazen se izvrši z ustrelitvijo v naslednih 24 urah, če le mogoče v kraju, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno ali odkrito. V nasprotnem primeru odstopi sodišče spise pristojnemu kazenskemu oblastvu. Člen 6. Brez posebne dovolilnice, ki jo izda oblastvo javne varnosti, ne sme nihče iz hiše: v drugih občinah pokrajine od 21.30 ao 6. v ljubljanski občini od 22. do 5. ure; ure. Ustrezno temu je skrajšan tudi čas, v katerem je dovoljen promet z motornimi vozili, določen v členu 1. naredbe z dne 12. julija 1941-X1X, št. 65. Kršitelji se kaznujejo v denarju od 100 do 1000 lir in v hujših primerih tudi z zaporom do treh mesecev. V primeru iz prednega odstavka se mimo tega odvzame prometno dovolilo. v hujših primerih pa tudi vapleni motorno vozilo. Člen 7. Čas za zapiranje gostinskih obratov se določa takole: za hotele, restavracije in kavarne v mestu Ljubljani na 21.30 uro, za druge gostinske obrate (bifeje, krčme, vinotoče, pivnice itd.) v mestu Ljubljani in za vse gostinske obrate sploh v drugih krajih pokrajine na 20.30 uro. Kršitelji se kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev kakor tudi z začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice. Člen 8. Obveznost priglasitve priseljencev v Ljubljansko pokrajino po naredbi z dne 4. junija 1941-XIX, št. 38, velja tudi za tiste, ki vzamejo tamkaj omenjene osebe na stanovanje. Prijava se mora napraviti v treh dneh, ko stopi ta naredba v veljavo; če se pa sprejme taka oseba na stanovanje po tem datumu, v teku drugega dne po sprejemu na stanovanje. Kršitelji se kaznujejo zaporom od treh do šestih mesecev in v denarju od 1000 do 5000 lir. Na isto mero se zvišujejo kazni iz člena 4. omenjene naredbe. Člen 9. Ta naredba, ki ukinja vse druge nasprotujoče ali z njo nezdružljive predpise, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Ko je Duce ustanovil novo Ljubljansko pokrajino, je Visoki Komisar zmerom in zmerom naglašal, da bo Italija vladala novi pokrajini z redom in pravičnostjo. Ob vsaki priložnosti je Visoki Komisar tudi poudarjal, da Italija ne terja od prebivalstva drugega kakor izvajanje lojalnosti zmagovitemu narodu in redno delo. Razen tega je Visoki Komisar večkrat dejal, da se velikodušnost ne sme zamenjavati s slabostjo. Toda nekaj nemirnežev ne miruje in hoče zasejati nered tam, kjer je red in kjer naj bi bilo le delo za blagostanje ljudstva. Da bi zagotovil varnost slovenskemu prebivalstvu, ki deluje za svojo boljšo bodočnost v Veliki Italiji, je Visoki Komisar izdal gorno naredbo, ki je stopila v veljavo 13. t. m. Mirni ljudje so Visokemu Komisarju hvaležni za njegovo prizadevanje, ki gre za ohranitvijo miru in reda. Italijansko kmetijstvo napreduje z velikimi koraki številke nam kažejo, da je uvoz kmetijskih pridelkov v Italijo od leta do leta manj potreben Ze dolgo vrsto let bije Kraljevina Italija uspešno borbo za dosego čim bolj izpopolnjenega gospodarstva, ki bi omogočalo, da bi bil uvoz čisto nepotreben. Kakor povzemamo iz italijanskega časopisja, so v tem pogledu doseženi izredni uspehi v vseh panogah gospodarstva, tako zlasti v industrijski in kmetijski panogi. Fašistična vladavina to gospodarsko krepitev nadaljuje z neomahlji-vo odločnostjo. Naše kmečko prebivalstvo bo predvsem zanimalo, kakšni uspehi so bili doseženi na kmetijskem področju. Precej znano je že, da je Italija osušila znatna močvirja in jih spremenila v rodovitno polje. Tudi drugo manj rodovitno zemljo je izboljšala, da zdaj daje mnogo več plodov, kakor jih je dajala pred leti, ko je bil še potreben znaten uvoz kmetijskih pridelkov. Številke, ki jih imamo na razpolago, nam najverneje pričajo o tem silnem napredku. Predvsem je omeniti naglo povečanje pridelka fižola, ki je važna podeželska in meščanska hrana. Leta 1938. je dosegel pridelek fižola 1,402.000 metrskih stotov, v 1. 1939. se je ta pridelek vzdignil na 1,431.000 metrskih stotov, v letu 1940. pa že na 1,925.000 metrskih stotov. To povečanje pridelka je pripisati večji površini, posejani s fižolom, pa tudi povečanju hektarskega pridelka. Predlanskim se je povečal hektarski pridelek povprečno na 2.9 metrskega stota, v posameznih krajih Ligurije in Sardinije pa celo na 7.7 metrskega stota. Hektarski pridelek je enako napredoval lani. Tudi letošna letina fižola obeta prav dobro in cenijo, da bo pridelek prekoračil dva milijona metrskih stotov. * Pridelovanje zelenjave je tudi zadna leta naraščalo. Predvsem se je povečal pridelek zelja, ki je dosegel lani 4.53 milijona metrskih stotov. Pridelek karfiole (cvetače) se je vzdignil na 2.47 milijona, pridelek čebule in česna pa na 1.56 metrskih stotov. Dalje je Sridelala Italija 3 milijone metrskih stotov umar in 0.58 milijona metrskih stotov špargljev (belušev). Razen tega se je v državi pridelalo 0.7 milijona metrskih stotov graha, vrhu tega pa še 0.34 milijona metrskih stotov stročjega fižola. Površina, posejana s sladkorno peso, je lani dosegla 172.000 hektarov nasproti 138 tisoč hektarom v 1. 1938. Lanski pridelek sladkorne pese je dosegel skoro 50 milijonov metrskih stotov. Zemlja, posejana z lanom se je dvignila od 5900 ha v I. 1936. na 7600 ha v 1. 1939. in na 9600 ha v 1. 1940. Te številke se nanašajo na pridelek lanu za tkaninsko industrijo. Polje, posejano z lanom za pridobivanje semena, pa se je povečalo od 7700 ha v 1. 1939. na 14.900 ha v 1. 1940. Podatki glede konoplje za lansko leto že niso znani. Površina, posejana s konopljo, ki je znašala v 1. 1937. okoli 87.000 ha, se je povečala v 1. 1938. na 91.000 ha. Posebno veliko pozornost je posvečala fašistična vladavina pridelovanju pšenice. Tako imenovan bitka za pšenico, ki je bila sprožena 1. 1925. in je šla za tem, da se z umnim kmetovanjem doseže čim večji pridelek, ne da bi se drugim kmetijskim rastlinam vzelo kaj več prostora, je dosegala uspehe. Pred prvo svetovno vojno je pridelala Italija letno 50.5 milijona, v prvih letih po tej vojni pa 45 milijonov metrskih stotov pšenice. V povprečju iet 1937. do 1939. pa je znašal let- ni pridelek pšenice 80.7 milijona metrskih stotov. Uvoz pšenice, ki se je v prvih treh letih po prvi svetovni vojni gibal povprečno na višini 24 milijonov metrskih stotov letno, je v zadnih letih nazadoval na 3 do 4 milijone metrskih stotov na leto. Lani je imela Italija posebno velik pridelek turščice, in sicer 34.6 milijona metrskih stotov, medtem ko je letno povprečje v letih 1936. do 1940. znašalo 31.2 milijona, a letno povprečje v 1. 1931. do 1935. le 26.5 milijona metrskih stotov. Tudi lanski pridelek riža je bil nadpovprečen in je znašal 8.4 milijona, medtem ko je znašalo letno povprečje v 1. 1936. do 1940. 7.7 milijona, povprečje v 1. 1931. do 1935. pa le 6.8 milijona metrskih stotov. Znaten napredek prikazuje letina krompirja, te pomembne ljudske hrane. Lanski pridelek je bil nadpovprečen. Dosegel je 31.4 milijona, medtem ko je znašal povprečni letni pridelek v 1. 1936. do 1940. 29.5 milijona in v 1. 1931. do 1935. 24.1 milijona metrskih stotov. Ze ti kratki podatki kažejo, da je Italija glede kmetijskih pridelkov čedalje bolj neodvisna od tujine. Z umnim kmetovanjem se dado doseči odlični uspehi. Tudi naša Ljubljanska pokrajina, ki je kljub večjemu mestu Ljubljani pretežno kmetijska, se bo morala lotiti v čim večji meri umnega kmetovanja. Mnogo se že govori o tem, da bi bilo lahko Ljubljansko barje lepo žitno polje. Toda žito in druge kmetijske rastline uspevajo tudi na Dolenjskem. Naš kmet je marljiv in umen, zato ne bo težavno na kmetijskem področju naše pokrajine korakati z duhom časa. Ljubljanski velesejem bo letos razsežna gospodarska razstava Pokazal bo gospodarsko delovnost domače pokrajine in starih italijanskih pokrajin Po priključitvi Ljubljanske pokrajine k Italiji so oblastva z vso poznano širokogrudnost-jo prešla k delu, da se nova pokrajina tudi gospodarsko vključi v skupnost mogočnega italijanskega cesarstva in da se gospodarstvo nove pokrajine čimprej razmahne po vidikih, ki ustrezajo pomenu mlade pokrajine in njenemu zemljepisnemu položaju. Na žalost so bile gospodarske vezi med novo in starimi pokrajinami kraljevine še malo razvite. Trgovci in rabniki naše pokrajine vse premalo poznajo mnogoštevilne izdelke italijanskih industrij, po drugi strani pa starim pokrajinam kraljevine ni zadostno znana gospodarska moč in sposobnost nove pokrajine, bodisi v industrijsko-obrtnem, bodisi v industrijskem izdelovanju. Ljubljanski vesele-jem naj torej poda potrošnikom ljubljanske pokrajine čim popolnejšo sliko italijanske narodne proizvodnje, obiskovalcem iz starih pokrajin pa naj predoči krajevno produkcijo in njene kmetijske, tehnične, industrijske, obrtne in umetnostne vire in vse gospodarske značilnosti nove pokrajine. V tem je posebna važnost letošnega ljubljanskega velesejma, ki mu je naloga, da krajevno gospodarsko delovnost učinkovito prilagodi gospodarstvu kraljevine. Upoštevaje vse to bo velesejem razdeljen v dva dela gospodarstva: v industrijo z obrtjo in kmetijstvo. Obe skupini pa bosta ločeni tako, da bo razstavljala Ljubljanska pokrajina zase, ostale pokrajine pa skupno. V industrijskem delu bodo stare italijanske pokrajine razstavile: kovinsko industrijo, najrazličnejše stroje, kmetijske stroje in orodje, kolesa, motorna kolesa, avtomobile, pisalne in računske stroje, fino mehaniko, elektrotehniko, razne instrumente, radijske aparate, peči, štedelnike, športne potrebščine, igrače, tkaninsko industrijo, konfekcijo, modo, kožuhovino, usnje in konfekcijo usnja, čevlje, papir, knjige, pisarniške potrebščine, najrazličnejše izdelke razsežne kemične industrije, lekarniške preparate, fotografske potrebščine, razna ži- vila, konzerve, alkoholno industrijo, razno gradbeno tvorivo, glasbene instrumente in še mnogo drugega. Posebej je treba podčrtati tujskoprometno razstavo, ki bo zelo lepo prirejena in nameščena v novozgrajeni kupoli, dalje razstavo mo-nopolskega blaga (tobak, sol), razstavo avtomobilskega kluba RACI, razstavo vseh italijanskih paroplovnih družb in razstavo največjih italijanskih zavarovalnic. Prav posebno pozornost bo zbujala velika razstava italijanske umetnostne obrti. Sodelovalo bo 60 razstavljalcev iz 16 pokrajin, ki so Aquila, Ancona, Bari, Bologna, Cagliari, Fi-renze, Genova, Lecce, Napoli, Palermo, Rim, Torino, Trst, Benetke in Bolzano. Razstavljeni bodo keramika, harmonike, zlatnina, čipke, potrebščine za kadilce, kovinski izdelki, ročno vezane preproge, lesni izdelki, ročno tiskane tkanine, izdelki iz terakote in alabastra, izbrani mozaiki, izdelki iz slame, lutke, slikano steklo, filigranska dela, slonova kost, korale, kameje, modni izdelki, umetno cvetje, gumbi, torbice, muransko steklo, lesene ovratnice in keramični izdelki. V posebnih velikih paviljonih bodo razstavila ministrstva za javna dela, za kmetijstvo in za promet, Goriška pokrajina, tvornice Fiat s svojimi motorji za zemljo, zrak in vodo, Ital-Viscosa s tkaninskim blagom, Montecatini s kemičnimi izdelki. Na velesejmu ob Lattermannovem drevoredu bo železniško ministrstvo razstavilo najmodernejše lokomotive in razne potniške vagone. Za ta vlak bodo speljane posebne tračnice od tržaške železniške proge preko Tivolija in velesejma. To je samo v glavnem podana slika, bo pa še mnogo drugih zanimivosti. Ljubljanska pokrajina bo prikazala vso svojo današnjo industrijo in obrtno proizvodnjo. Zlasti naj opozorimo na lesno industrijo in obrt (pohištvo, pete, sode, vozove, igrače itd.), tapetnišvo, peči, štedilnike, keramiko, tkaninsko blago, usnje, konfekcijo usnja in čevlje, kemijo, rudniške produkte, papir, kovinsko in strojno industrijo, elektrotehniko, gradbeno tvorivo, živilsko industrijo. Posebne zaokrožene razstave bodo obrtne, kjer bo razstavljalo večje število obrtnikov najrazličnejše izdelke, in pa hišna domača obrt s čipkami, vezeninami, ribniško suho robo, lončarstvom, kmečko keramiko, domačimi tka-ninskimi izdelki, igračkami itd. Nemčija bo razstavila kolesa, motorna kolesa, šivalne stroje, pletilne, pisalne, računske in razmnoževalne stroje, stroje za obdelovanje lesa, polnilna peresa, elektromedicinske aparate, radijske aparate, knjige, kemične izdelke* modne izdelke. Kmetijsko udejstvovanje starih pokrajin kraljevine bo prišlo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu do zelo vidnega izraza. Nacionalna zveza pokrajinskih združenj kmetov iz Rima bo razstavila v posebnem oddelku med drugim razno seme, konopljo, vino, sadje, grozdje in sir. Italijanska zveza kmetijskih združenj iz Rima bo v posebnem velikem oddelku mimo drugega razstavila tudi razne kmetijske stroje in orodje, razna gnojila, sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev, semen, razna živila, sadje in vino. Velik del paviljona Goriške pokrajine bo tudi posvečen kmetijstvu. Razstavljeni bodo sadje, grozdje, kandirano sadje, vrtnarski pridelki Vipave, marmelada, mlečni izdelki, vino, okrasno drevje, lepotično zelenje. Posebno pozornost bosta gotovo zbujali razsežna razstava in pokušnja najboljših italijanskih vin. Ta razstava vin bo nameščena v prejšni veliki sejemski restavraciji, kjer bodo na razpolago tudi dobri mrzli prigrizki in Mein-lova črna kava. V posebnem oddelku bo prirejena razstava vseh vrst sira italijanske izdelave, ki bodo občinstvu na pokušnjo in naprodaj. Za ljubitelje sira bo to nekaj svojevrstnega, saj je italijanska izdelava sira svetovno znana. Kmetijska razstava Ljubljanske pokrajino bo prikazala italijanski javnosti stanje domačega kmetijstva in njega važnost v okviru preskrbe vojujoče se Kraljevine. Bo devet oddelkov: poljski, vrtnarski, sadjarski, vinarski s pokušnjo vina, mlekarski, čebelarski s prodajo medu, zdravilna in aromatična zelišča s pokušnjo zdravilnih čajev in likerjev, gobarstvo, male domače živali. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata bo prikazoval avtarkične možnosti kmetijskih pridelkov Ljubljanske pokrajine. Nasušimo si čim več sadja Sušenje je najlažji način sadnega shranjevanja za zimo Sušenje jabolk, hrušk in češpelj je že stara navada slovenskih kmetov. Prav tako pa je že tudi stara navada priprava sadjevca in sadnega žganja. Zlasti kuhanje sadja v žganje smo grajali že v mirnih časih. Se večji greh pa je, če spreminjaš zdaj, ko je treba pripraviti čim več živil, sadje v strup. Žganje je strup brez vsake hranilne vrednosti. Sadna letina letos ni nikjer preveč obilna, zato ne kvarite sadja za prazen nič, temveč si ga čimveč nasušite, saj ne veste, kako boste izhajali z živili. Razen tega pa boste lahko suho sadje dobro prodali, kolikor vam ga bo preostajalo čez domačo potrebo. Za sadjevec, če že mislite, da ga morate imeti pri hiši, uporabite le sadje, ki sicer ni okusno. Če potem tropine tega sadja porabite za žganje, ni nikako zlo. Marsikje na Slovenskem so sadne sušilnice. Poslužite se jih. Kjer jih ni, pa sušite sadje v krušnih pečeh. Saj to vse kmečke gospodinje dobro znate. Jabolka se za sušenje razrežejo v krhlje ali platiče, hruške in češplje pa se sušijo kar cele. Otroci vam bodo v dolgih zimskih dnevih, ko bodo že tu in tam zaloge drugih živil pohajale, hvaležni, msm če bodo dobili namesto kruha vsaj posušeno sadje. Ce hoče kmečka gospodinja imeti nekaj prav okusnih jabolčnih krhljev, naj jabolka, ko jih razreže za sušenje, še olupi. Toda nikar naj vseh jabolk, ki jih namerava posušiti, ne olupi, ker gre pri tem preveč sadu v nič. Taki olupljeni krhlji naj bodo samo tu ki tam za priboljiek. Če imaš čas, si lahko pripraviš tudi sadne mezge s sladkorjem, če ga imaš, če ne, pa brez sladkorja. Toda nikar si s tem glave ne beli, če nimaš za mezgo potrebnih naprav in če sadno mezgo ne znaš napraviti, saj je posušeno sadje tudi okusno. Glavno je, da si nasušiš sadja in s tem povečaš zaloge živil. Vse je treba storiti za čim večje zaloge živil. Pregled vojnih in političnih dogodkov Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 14. t m. tole vojno poročilo: V Severni Afriki živahno streljanje našega topništva na kopnem Skupine kr. letalstva so premagale močan odpor sovražne protiletalske obrambe in so v noči na 13. t m. neprestano bombardirale mnogo delov tobruške trdnjave. V polno so bile zadete z bombami velikega kalibra baterije, utrdbe, lope in skladišča municije. Opaženi 90 bili obsežni požari in eksplozije. V Bardiji so eno sovražno letalo sestrelili nemški lovci. V Vzhodni Afriki je bil na področju pri Kulkvabertu bombardiran in s strojnicami obstreljevan bolniški center, ki je bil jasno označen z rdečim križem. Bilo je nekaj ranjenih. Naša protiletalska obramba je sestrelila en bombnik. Pri letalskem napadu na neki naš konvoj je protiletalsko topništvo z naših ladij sestrelilo štiri sovražna letala, ki so se še v zraku vnela. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala v borbi proti sovražnim ladjam potopila trgovinski parnik manjše tonaže Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. t. m. nasledno vojno poročilo: V Severni Afriki lokalne akcije pehote in delovanje osnega topništva v odseku pri Tobruku Sovražnik je utrpel izgube in je bilo več ljudi ujeto. Italijanska in nemška letala so bombardirala trdnjavo. Sovražnik je bombardiral Tri-polis in Bengazi. Nekaj civilnih poslopij je bilo poškodovano, nekaj stanovanjskih hiš domačinov pa razdejano. Protiletalska obramba v Bengaziju je sestrelila eno letalo. V Vzhodni Afriki angleško letalstvo ojačuje svoje napade z bombami in strojnicami na naše predne postojanke. V odseku pri Uolkefitu je naše topništvo zadelo mnogo sovražnih tovornih avtomobilov, ki so prevažali ojačenja. V odseku pri Tanskem jezeru je močna naša kolona pod poveljstvom podpolkovnika Julija De Siva prodrla globoko med sovražne postojanke in se spoprijela z znatnimi sovražnimi silami. Sovražnik je bil po izredno srditih borbah prisiljen k umiku. Imel je hude izgube. Naše čete so se spet izkazale z običajnim pogumom in napadalnim duhom. Posebno sta se odlikovala 14. skupina konjeniških eskadronov in 3. bataljon Galliano, ki sta s ponovnim obstreljevanjem in protinapadom odločilno vplivala na to, da se je odpor sovražnih oddelkov omajal. Po zadnih vesteh iz Berlina je na vzhodnem bojišču nemška vojska zavzela mesto Kremcn-čuk na levi strani srednjega Dnjepra. To mesto ima nekaj nad 60.000 prebivalcev. Odtod drži železnica preko Poltave v Harkov, ki je oddaljen od Kremenčuka kakih 220 km. Iz poročila nemškega vrhovnega poveljništva z dne 15. t. m. povzemamo, da je bila obkolitev Petrograda v trdovratnem boju za sodobno zgrajene utrdbene naprave dalje zožena. Ponovni sovjetskoruski protinapadi, podpirani od težkih tankov, so bili odbiti. Iz Rima poročajo: Angleži so zagrešili novo nasilje. S kanadskimi četami so zavzeli Spic-berge, ki leže 600 km daleč od severne Norveške v Severnem Ledenem morju in pripadajo Norveški. Angleži so se takoj po izkrcanju polastili obeh ondotnih radijskih postaj in premogovnikov, ki so doslej oskrbovali s premogom severno Norveško. Vse norveške rudarje na Spicbergih so prepeljali v Anglijo, kjer bodo morali delati v angleških rudnikih ali pa v angleški vojni industriji. Iz Teherana poročajo: Iranski (perzijski) državni zbor je sprejel pogoje angleške in sovjetskoruske vlade za premirje. Na podlagi teh pogojev so bile določene tudi meje področja, ki naj bi jih zasedle sovjetske čete na severu, angleške pa na jugu. Izvzet je od zasedbe le osredni del dežele. Vsi Nemci v Iranu, ki jih nekaj nad 500. bodo internirani. Izjema velja le za državniško osebje in za nekatere tehnike, glede katerih je iranska vlada Izjavila, da so ji neogibno potreb- ni. Italijansko in rumunsko poslaništvo bosta ukinjeni. Petrolejska polja preidejo pod angleško in rusko oblast. Ni še jasno, kaj se bo zgodilo z iransko vojsko in policijo. Iz Tokija poročajo: Poveljstvo japonske mornariške eskadre v kitajskih vodah je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da so letala japonske mornarice bombardirala in s strojnicami napadla zbirajoče se kitajske čete, kolikor jih jfe še v pokrajini Kukijemu. Sovražniku so prizadejale izredno hude izgube. Oddelki japonskih mornariških strelcev pa so v sodelovanju z letalstvom uspešno nadaljevali čiščenje v tej pokrajini in v drugih delih južne Kitajske. Iz Amerike je prišla vest, da je neka nemška podmornica napadla neko ameriško vojno ladjo. Berlinski list »Volkischer Beobachter« pravi k tej vesti, da gre spet za Rooseveltovo laž. List zavrača to vest takole: Po naročilu predsednika je neka ameriška vojna ladja napadla nemško podmornico. Nikakor ni nemška podmornica napadla ameriške ladje, kakor je Roosevelt izjavil, da bi vznemirjal javno mnenje in ga nahujskal za vojnow Iz Sofije poročajo, da je bila bolgarskemu poslaniku v Moskvi izročena nota, s katero Sovjetska zveza protestira proti sodelovanju Bolgarije s silama osL GOSPODARSTVO Po kakšnih cenah smeš prodajati na ljubljanskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki ribnikov, prodajalcev in pridelovalcev je ljubljanski mestni tržni urad te dni spet predložil Visokemu Komisariatu najvišje cene za tržno blago Visoki Komisariat je cene odobril. Te cene veljajo od ponedeljka 15. t. m zjutrai do nedelje 21 t m zvečer Najvišje cene, ki je dovoljeno po njih prodajati blago v Liubljani in ga plačevati, so na-sledne: Domači krompir na drobno 1.10, koleraba 1, rdeča pesa 1, visoki stročj' fižol 2, fižol kifeljčar v stročju 2.50, novi luščeni fižol 2.50 lire za kg. Kakor pri domačem sadju morajo prodajalci fižola imeti na trgu vidno označene cene, sicer jim bo blago zaplenjeno. Rdeči korenček brez zelenja 2, rumeno korenje 0.50, repa na drobno izpod 10 kg 0.70, repa na debelo nad 10 kg 0 50. zeljnate glave na drobno izpod 10 ke 0 70. zeljnate glave na debelo nad 10 kg 0.60. ohrovt 0.80. glav-nata solata 2.50, endivija 2, kumare 1.20. večje kumarice za vlaganie. ki jih gre 30 na kg 3, majhne kumarice za vlaganje, ki jih gre okrog 125 na kg, 8, jedilne buče 0.50, domača čebula 1.75 (tudi pri čebuli mora biti cena vidno označena kakor pri sadju in fižolu), šalota 2, česen, ki gre 25 glavic na kg, 2.50 lire za kg, luščeni grah 3.50 lire za liter, grah v stročiu 2.50, mehka špinača 2.50, trda špinača 1.50, kislo zelje 2.50, kisla repa 2, domači že zreli paradižnik 1.50, domači zeleni paradižnik za vkuhavanje in vlaganje 1.50 lire za kg, lisičke ali parkeljd 1, što-rovke 2, veliki razviti jurčki z odprtimi klobuki 6, maihni jurčki za vlaganje z zaprtimi klobuki 10 lir za kg, suhe namizne maline 3.50 lire za liter, mokre maline za vkuhavanje 3.50 lire za kg, bezgove jagode 1, robidnice 2 liri za liter, domača namizna jabolka I. vrste 3, II. vrste 2, domača jabolka črviva, obtolčena, nagnita in nedozorela za vkuhavanje 1.50, domače breskve 3, domače češplje 3, domače slive 3. domače hruške od 2 do 4 lire za kg. = Najviše dovoljene cene za premog. Vi- do 30. novembra 5, od 1. decembra do 31. soki komisar za Ljubljansko pokrajino je do- ' marca 7 Ur zu kg, ovčje 19 lir za kos, koa- lo čil najvišje cene za premog. Prodajna cena kočevskemu premogu na debelo, franko vagon rudniška postaja, znaša brez javnih dajatev: kosovcu 120, kockovcu 108, orehovcu 96, grahovcu 82, zdrobu 68 lir. Prodajna cena na drobno za trgovce v Ljubljani znaša franko skladišče prodajalca z vštetimi vsemi javnimi dajatvami: kosovcu 172, kockovcu 157, orehovcu 150, grahovcu 133, zdrobu 116 lir. Cena trboveljskemu premogu za rudniško upravo v Ljubljani, franko vagon obmejna postaja Laze, znaša brez javnih dajatev: kosovcu 229, kockovcu 212, orehovcu 179, grahovcu 162, zdrobu 137 lir. Prodajna cena na drobno za trgovce v Ljubljani pa znaša franko skladišče trgovca z vštetimi vsemi javnimi dajatvami: kosovcu 303, kockovcu 283, orehovcu 245, grahovcu 225, zdrobu 196 lir. = Cenik za sirove kože. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil za sirove kože, ki jih oddajajo mesarji trgovcem, na-sledne cene: volovske in kravje kože 19, bi-kovske 17, telečje 22, ovčje 19, konjske 10, kože mezgov in oslov 8, svinjske od 1. aprila do 30. novembra 10, od 1. decembra do 31. marca 15, kože uvoženih svinj od 1. aprila ličje 15 Ur za kos. = Rjava štajerska kokoš je pri nas najbolj razširjena, ker je najodpornejša proti boleznim in vremenskim nepriUkam in najboljša za meso in jajca. Zato spada na naša kmečka dvorišča. Na razstavi malih živali na Ljubljanskem velesejmu v času od 4. do 13. oktobra bodo imeli posetniki velesejma priložnost občudovati vrste razstavnih kletk z najodličnejšimi družinami kokoši te pasme. = V Trebnjem grade veliko sadno sušilnico. Sušilnica bo stala na šolskem vrtu na Cvib-Ijah. Ker razpolaga podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Trebnjem z zelo pičlimi denarnimi sredstvi, gradbeni stroški bodo veliki, prosi vse, ki se bodo posluževali sušilnice, da s primernimi prispevki omogočijo dograditev vsemu prebivalstvu tako potrebne naprave. H gradbenim stroškom je prva prispevala Posojilnica z zneskom 380 lir, Visoki Komisarijat je pa naklonil 2000 lir. Oglašujte v »Domovini«! Hitro nekaj italijanščine m šestnajsta vaja Pomožni glagol avere (Imeti) Spregatev zdajšnega časa (italijanski: il pre-sente) nam je že znana. Naj jo ponovimo: to ho (jaz imam), tu hai (ti imaš), egli ha (on ima), ella ha (ona ima), noi abbiamo (mi Jmamo), voi avete (vi imate), essi hanno (oni imajo), esse hanno (one imajo). V tretji osebi ednine ata egli (on) in ella (ona) besedi za osebe, medtem ko se za predmete rabita besedi esso (on) in essa (ona). V tretji osebi množine se rabita besedi essi in esse za vse. Bolj redko se uporabljata namesto njih besedi eglino (oni) ta člleno (one) v enakem pomenu. Nedovršni pretekli čas (imperfekt; italijanski: 1'imperfetto) Aveva (avevo) — imel sem avevi — imel si aveva — imel je avevamo — imeli smo avevate — imeli ste avčvano — imeli so Dovršni pretekli čas (zgodovinski perfekt; italijanski: il passato remoto) <)bbi — imel sem avesti — imel si Šbbe — imel je avemmo — imeli smo aveste — imeli ste žbbero — imeli so Bližni pretekli čas (perfekt; italijanski: il passato pr6ssimo) J36 avuto — imel sem hai avuto — imel si ha avuto — imel je abbiamo avuto — imeli smo avete avuto — imeli ste hanno avuto — imeli so Prvi predpretekli čas (prvi piuskvamperfekt; italijanski: il trapassato prossimo) Aveva avuto — imel sem bil avevi avuto — imel si bil aveva avuto — imel je bil avevamo avuto — imeli smo bili avevate avuto — imeli ste bili avčvano avuto — imeli so bili. Ptvja lepotica Marjama se je z veliko požrtvovalnostjo zavzela zame. Skrbno mi je stregla in me lečila, dokler nisem ozdravel. Blazno aem se zaljubil v to ciganko in ona mi je ljubezen vračala. Postala je moja žena in po smrti njenega očeta so cigani mene izvolili za svojega kralja. Moral sem se zakleti, da ne bom ciganov nikdar zapustil.. Sprva mi je o neprijetno, pozneje sem se privadil. Toda bi ne bilo Marjame, ne bi bili zdržal. Danes si pa ne želim drugačnega življenja. Vendar nisem srečen, umrla je moja lepa, divja Martama. Ni še poteklo leto, ko sem nasul gomilo jaad njeno truplo. V gozdu je njen grob, vrhovi dreves ji pojejo uspavanko. Evo, taka je moja povest,« je končal ciganski kralj svoje pripovedovanje. »Brat Hasan. Prisegel sem, da bom do smrti ostal blizu kraja, kjer je pokopana ona, ki mi je bila dražja od življenja. jCo se vrneš v domovino, pozdravi očeta v mojem imenu. Videl me ne bo nikoli več. Moj grad je tvoj.« Potem se je zasmejal, zamahnil z roko in rekel: »Pustimo spomine in se pomeniva nekoliko natančneje o tvoji zadevi. Ti se nameravaš za vsako ceno polastiti mlade žene kmeta Gorjana, ki je postal lastnik Lesnega brda, kjer prebiva že tri tedne in nadzira hlapce, ki plavijo les v Vojaško krajino?« »Da!« je vzkliknil Hasan. »Ljubim Marjetico enako strastno, kakor si ti ljubil svojo Mar- Drugi predpretekli čas (drugi pluskvamperfekt italijanski: il trapassato remoto) fibbi avuto — imel sem bil avesti avuto — imel si bil ebbe avuto — imel je bil Navadni prihodni čas (futurum; italijanski: il futnro semplice) avro — imel bom avrai — imel boš avra — imel bo avremo — imeli bomo avrete — imeli boste avianno — imeli bodo Predprihodni čas (futurum eksaktum; italijanski: il futuro anteriore) avro avuto — imel bom bil avrai avuto — imel boš bil avra avuto — imel bo bil avremo avuto — imeli bomo bili avrete avuto — imeli boste bili avranno avuto — imeli bodo bili. Napisali smo vam kopico časov, zdaj pa ne veste, kaj z njim početi, kaj ne? Pa je vsa reč vendarle preprostejša, kakor se vidi na prvi mah. V slovenščini imamo res manj časov, a tudi Italijani v govorici navadno ne rabijo vseh teh časov. Kakor je razvidno iz gor-nega, imajo Italijani kar tri pretekle čase, ne-dovršnega, dovršnega in bližni pretekli čas. Nedovršni pretekli čas izraža, kar se je delalo ali kar se je godilo v preteklosti, ne da bi se natančneje določala začetek in konec dejanja ali dogajanja. Torej nekaj, kar dolgo časa traja. Dovršni pretekli čas izraža, kar se je v preteklosti storilo ali zgodilo in je čisto dovršeno. Ta oblika se v govoru navadno ne rabi. Bližni pretekli čas izraža, kar se je pravkar izvršilo ali zgodiloo. Je torej tudi dovršni pretekli čas in se v govorici mnogo rabi. Predpretekla časa imajo Italijani dva. Prvi predpretekli čas iz-ali zgodilo. Je torej tudi dovršni pretekli čas drugi predpretekli vsas pa izraža, kar se je bilo izvršilo ali zgodilo že prej, preden se je zgodilo nekaj drugega, kar je tudi že minilo. To je nekak dovršni predpretekli čas; v govorici se navadno ne rabi. Prihodni čas je enak slovenskemu. Prav tako tudi predprihodni čas, ki jamo. Hočem jo ugrabiti iz Lesnega brda in jo odvesti na Turško. Pa tudi njenega moža hočem dobiti v pest živega, peklenske muke sem mu namenil. To mi bo mogoče doseči le s tvojo pomočjo, brat Kara.« »Jaz in vsi moji ljudje smo ti na razpolago,« je zagodel ciganski kralj. »Cemu se obotavljaš? Napad na Lesno brdo bi bili lahko že izvršili. Mojih mož je dvajsetkrat toliko kakor Gorjanovih hlapcev, z orožjem smo dobro preskrbljeni. Če s svojo četo navalim na gradič, ne bo čez pol ure stal več kamen na kamnu. Nihče nam ne bo ušel. Ne razumem, česa se bojiš, zakaj čakaš, da bi hlapci iz Lesnega brda spet odrinili. Teh deset mož bi moji ljudje kmalu podavili. Skoro dvesto ciganov ti je na razpolago, a ti si izbereš le nekaj mož, in se potem bojiš, ali se bo posrečilo ali ne. Čemu naj čakamo, kdaj bo v gradiču ostal Gorjan sam s svojo ženo? Zakaj hočeš gradič napasti ponoči in le z nekoliko možmi, a ne pri belem dnevu, kakor je moja navada?« »Hočem, da se bo napad izvršil skrivaj in brez hrupa,« je odvrnil Hasan. »Vse se bo moralo izvršiti tiho, niti en strel ne bo smel počiti, zato tvoji ljudje ne bodo smeli vzeti puške s seboj. Gradu ne bomo zažgali. Nihče ne bo smel vedeti, kaj se je zgodilo, kam sta izginila Gorjan in Marjetica. Zato čakam, da bi hlapci spet odpotovali s splavi. Če bi napadli grad, ko bi- bili hlapci doma, bi se ga se v slovenski govorici malo rabi, a ga tudi v italijanščini ne čuješ prepogosto. Predprihodni čas izraža, kar se bo izvršilo ali zgodilo pred nečim drugim v prihodnosti. Beseda avuto je deležnik preteklega časa in pomeni imel. Medtem ko mi rečemo sem imel, rečejo Italijani ho avuto (dobesedno imam imel). Hkratu naj še omenimo, da smo gori k slovenskim izrazom za čase zapisali v oklepajih tudi po latinščini povzete in pa italijanske izraze. V besedi rimperfetto je že izražena ne-dovršnost. II passato remoto pomeni davno preteklost. Passato je preteklost. Remoto pa pomeni odročen (kar- se tiče kakšnega kraja) in daven (kar se tiče časa). II passato prossim« pomeni bližno preteklost (prossuuo — bližen). Trapassato prav tako označuje predpreteklost, in sicer bližno (prossimo) in davno (remoto). II futuro sčmplice je navadna (preprosta) bodočnost. Semplice pomeni navaden, preprost. Anteriore pomeni spredni, prejšen. Nekaj stavkov za vaje Mia sorella ha avuto due arancie. Beri: Mla sorella a avuto due aranče. Prevod: Moja sestra je imela dve pomaranči. La sorella ~ sestra; due = dve; l'arancio = pomaranča. Che avete avuto per colazione? Beri: K6 avete avuto per kolacjone? Prevod: Kaj ste imeli za zajtrk? Che = kaj; per — za; la colazione = zajtrk. Ieri ebbi il piacere di fare la conoscenza di vostro fratello. Beri: Jeri 6bbi il pjačere di fare la konošenca di včstro fratello. Prevod (dobesedno): Včeraj sem imel všečnost storiti znanje vašega brata. Po naše bi mi rekli: Včeraj sem imel čast seznaniti se z vašim bratom. Ieri = včeraj; il piacere = všečnost, do-padenje; la conoscenza = znanje, znanstvo (fare la conoscenza navadno rečejo Italijani, medtem ko mi rečemo krajše: seznaniti se, spoznati se s kom); včstro, vostra = vaš, var-ša; il fratello = brat. Non avete avuto per colazione anehe del burro? Burro o, ieri avemmo del burro. Beri} Non avete avuto per kolacjone anke del burro? Burro no, jeri avčmmo del burro. Prevodi Niste imeli za zajtrk tudi sirovo maslo? Sirovega masla ne, včeraj smo imeli sirovo maslo. Non = ne; anehe = tudi; il burro = sirovo maslo; no = ne (bolj poudarjeno); del burro = sirovega masla (Italijani rabijo drugi skloa, kadar mislijo pri tem nekaj masla; prav tako; del pane = nekaj kruha, del mičle = nekaj strdi). ne mogli polastiti tako lahko. Prišlo bi dq boja, streljanje bi privabilo ljudi, na pomo$ bi prijezdili hlapci iz Polhovega gradca in ia drugih okoliških gradov. Želim, da se vse izvrši mirno in tiho. Razbili bomo vrata, zaklali presenečenega vratarja. Pri tem opravilu bomd gotovo povzročili toliko hrupa, da bomo prebudili Gorjana, ki bo prišel gledat. Je sicer močan človek, toda mi vsi mu bomo že kos.« »Jaz sam mu hočem stlačiti dušo iz telesa!« se je zakrohotal Kara. »Videl boš, kako hitro ga bom poslal na oni svet brez noža ali samokresa. Gorim od nestrpnosti, da bi se pomeril s tem kmečkim hrustom. Tako mi Alahovih opank, komaj čakam, kdaj pride sel s sporočilom, da so Gorjanovi hlapci odrinili s splavi.« »Tvoji ljudje naj grad oplenijo, toda zažgati ga ne smejo, sicer bi imeli preganjalce kmalu za petami, česar pa nočem,« je rekel Hasan. »Skrbi me, kje bom dobil nekoliko spremljevalcev, ki me bodo varovali na potu proti Turčiji. Ali mi hočeš ti, brat, prepustiti nekoliko svojih ciganov da me bodo spremljali in mi obenem kazali pot skozi gozd?« »Dal ti bom deset mož, na katere se boš lahko zanesel.« »To bi mi bilo zelo ljubo, kajti potem bi bil varen in bi se mi ne bilo treba neprenehoma bati, da mi morebitni zasledovalci ne odvzamejo mlade kristjanke. Moral bi kje dobiti trinajst vztrajnih konj in pa zagrnjeno no-silnico.« »Na Lesnem brdu, katerega bomo obiskali, so tudi konji,« se je namuznil ciganski kralj. »Pa tudi kakšno nosilnico staknemo tam.« »Kara!« je zaklical Hasan. »Vrni se z menoj na Turško. Oče te bo vesel!« Muljavski: H JUNAŠTVO IN ZVESTOBA Zgodovinska povest Novice * Piemontski princ je obiskal ranjence. Nj. Vis. princ Piemontski je obiskal vojaško bolnišnico v Celiu pri Rimu. Visoki gost se je prisrčno pogovarjal s posamezniki. * Obisk Visokega Komisarja na velesejmu. Dne 9. t. m. popoldne je Visoki Komisar po-setil ljubljanski velesejem. Med posetom si je Ekscelenca Grazioli v spremstvu podpoveljni-ka Zveze pomožnih centrov in vodilnih osebnosti velike jesenske prireditve ogledal vse delo in je izrazil svoje zadovoljstvo nad njegovim uspešnim potekom. Ko je dal nekoliko navodil glede tega, kakšen naj bo letos glavni vhod, se je ustavil pred paviljonom Fiatu. Ogledal si je tudi ostale paviljone. Preden je zapustil velesejem, je dal Visoki Komisar še nekaj navodil glede raznih del, ki <30 še v teku. * Hrvatski konzul pri Visokem Komisarju Ekscelenci Grazioliju. Dne 9. t. m. dopoldne je Visoki Komisar sprejel v vladni palači novega konzula neodvisne države Hrvatske v Ljubljani, ki je bil v spremstvu svojega zasebnega tajnika Pera Gospodnetiča. Ekscelenca Grazioli se je prisrčno razgovarjal s konzulom dr. Antonom Ivaničem, popoldne pa mu je v spremstvu s poveljnikom Zveze pomožnih centrov vrnil poset. * Hrvatski častni konzul v Trstu. Z ukazom poglavnika in odobritvijo Ministrstva zunanjih del je bil imenovan Giannino Angelini za častnega konzula neodvisne države Hrvatske v Trstu. * Nagrade pridelovalcem žita. Iz Rima poročajo: Duce je odredil ministru za kmetijstvo in gozdove, da se dovolijo posebne nagrade po 200 lir iz državne blagajne za hektar zemlje, ki se poseje s pšenico, ržjo ali ječmenom. Minister bo po svojih uradnikih ugotovil s temi žitnimi vrstami posejano površino zemlje in bo poskrbel za izplačilo omenjenih nagrad. Nagrade se bodo izplačale obdelovalcem zemlje ne glede na to, ali so lastniki, zakupniki ali solastniki. Duce je prav tako določil, da se žitu, pridelanemu leta 1942. poviša cena za 40 lir pri metrskem stotu v južni Italiji in na otokih, za 20 lir pa na ostalem ozemlju države. * Prireditev za italijanske delavce v Berlinu. Zveza nemških delavcev v Berlinu je pred »Ali pa ne. Oče me ni nikdar maral, tebe pa ima rad,« je zagodrnjal orjak. Potem je dejal odločno: »Ne, ne vrnem se! Ostal bom! V tem gozdu hočem živeti do svoje smrti. Ne želim si drugačnega življenja. Vsi nejeverniki trepečejo pred mojim imenom.« Tedaj so se naglo odprla vrata in v kočo je stopil mlad, vitek cigan z lokavim izrazom na temnem obrazu. >Oj, to si ti, Geza,« se je začudil ciganski kralj. »Naglo si se vrnil. Kahšne novice prinašaš?« - : »Ali si bil na Lesnem brdu?« ga je vprašal Hasan. »So hlapci že naložili splave? Kdaj odrinejo ?« »So že odrinili,« se je zarežal Geza. »Ob mraku so pognali splave v tok reke. Vso noč bodo veslali, so mi pripovedovali.« »Koliko ljudi je ostalo v gradiču?« »Razen graščaka in njegove žene še vratar, star sluga in dva hlapca.« »Pet mož? Nevarno! Morali se bomo v grad splaziti skozi okno in one pomoriti v spanju. Povsem brez hrupa in ne da bi nas kdo opazil moramo dospeti v grad,« je dejal Hasan. »Do boja ne sme priti; oni nas ne smejo slišati, ker bi takoj začeli streljati na nas.« »Hlapci spijo v hlevu pri konjih,« je pripomnil Geza. »Prebudila se bosta v večnosti!« je skočil ciganski kralj na noge. »Na pot, takoj!« »Ne! Potrpi! Šele ko izide mesec, tedaj odrinemo iskat mojo kristjansko nevesto,« se je nasmejal Hasan aga. 16. NOČNI GOSTJE Uro pozneje sta v koči in okoli nje zakra-ljevala tema in molk. Cigani so bili pogasili dnevi na čast svojih italijanskih tovarišev priredila gledališko predstavo. Na prireditvi so sodelovali izbrani italijanski umetniki. Na predstavo je prihitelo nad 2000 v Berlinu živečih italijanskih delavcev, ki so z največjim zadovoljstvom sledili posameznim točkam. Prostrana dvorana je bila vsa okrašena z zastavami obeh držav. Predstava se je zaključila z igranjem italijanske in nemške himne. * Smrt zgledne šotnice. V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Mara Apihova, bivša učiteljica v Ljutomeru. S svojim zglednim delom in trpljenjem si je rajnka zagotovila časten spomin med nami vsemi. Po rodu je bila iz Trsta. Učiteljišče je dovršila v Mariboru, nato pa se je z vnemo posvetila vzgojiteljskemu poklicu na deželL Bila je nekaj časa v šoli v Hočah, potem pa je prišla v Ljutomer, kjer je našla široko področje za svojo vsestransko prizadevnost. Z ljubeznivim značajem si je pridobila ne samo srca šolske mladine, temveč jo je toplo vzljubilo tudi vse ljutomersKo in okoliško prebivalstvo. Mara Apihova je umrla v najlepši življenski dobi 40 let Ohranimo ji časten spomin! * * Smrt slovenskega slikarja v Splitu. V Splitu je po dolgi bolezni v starosti 56 let preminil profesor risanja na tamkajšnji ženski realni gimnaziji, slovenski slikar Franjo Kopač. Rajnki se je rodil v Zireh v krasni Poljanski dolini, ki je dala Slovencem že toliko velikih mož. Kakor dr. Tavčarju in slikarjem Subicem je tudi njemu tekla zibelka v kmečki hiši. Franjo Kopač je študiral slikarstvo najprej na Dunaju in potem v Pragi, kjer si je našel tudi družico za življenje. Boj za obstanek, ki je bil ob koncu prve svetovne vojne posebno hud, mu ni dal, da bi se bil svobodno posvetil umetnosti. Leta 1920. ga vidimo kot profesorja risanja v Kruševcu, leta 1921. je dobil mesto v Kranju, kjer je ostal šest let, a 1. 1926. je odšel v Split, kjer si je po smrti prve soproge zgradil novo ognjišče. Več let ga je glodala bolezen, preden je zrušila njegovo krepko telo. Ugasnil je 10. t. m. Bodi mu ohranjen, časten spomin! * Žrtve letalskih napadov. Iz Rima poročajo, da je bil te dni objavljen seznam o žrtvah, ki jih je terjal angleški letalski napad na Turin, ki je bil izveden v noči na 11. septembra. Ubita sta bila dva mlajša moška, ranjena dva starejša. Pri napadu na Messino je bilo pet ranjeno, trije izmed njih družinski očetje s petimi, odnosno štirimi otroki. ogenj in izginili med drevjem. Z naglimi koraki se je pomikala mala četa mož po ozki stezi skozi gozd. Tiho so stopali drug za drugim. Spr-daj je hodil Geza s prižgano baklo v roki, njemu je sledil ciganski kralj, pokrit s plemenitaškim klobukom in oborožen s kratkim mečem: nato Hasan, katerega oči so se zlohotno svetile kakor volku, kadar zalezuje svoj plen. Za njim je pa z bosimi nogami stopalo še pet ciganov, izmed katerih ni nobeden niti zastokal, če se mu je v nogo zapičil oster trn. Po enourni nagli hoji je zmanjkalo drevja pred njimi. Dospeli so iz gozda na polje. Bila je lepa noč. Po nebu se je vozil mesec in metal na zemljo svojo mlačno svetlobo. Tiho pogreznjen v pokoj in molk noči je stal gradič Lesno brdo na holmu v zatišju gozda. Njegove stene so se deviško bele svetile izmed gostega zelenja divje trte, ki se je ovijala okoli in okoli gradu, čez katerega so tiho pluli valovi blede mesečine. Cigani so se bližali dvorcu kakor vrsta neslišnih senc. Ustavili so se ob visokem lesenem plotu, narejenem iz debelih, na vrhu priostrenih kolov, ki je obdajal gradič okoli in okoli. V ta plot so bila narejena močna vrata, ki <-o bila trdno zapahnjena od znotraj in cigani so zaman poizkušali, da bi jih ulo-mili. »Plot bomo morali preplezati,« je odločil ciganski kralj. »Nič lažjega, vendar pazite, sicer se lahko kateri nasadi na priostrene kole!« »Da, previdno, možje, previdno!« je ponovno opominjal Hasan. »Izkušajmo opraviti brez šuma, da nas kdo prezgodaj ne zasliši. Pazite na vse strani. Najprej umorimo hlap- * Veliko število dijakov na novomeški gimnaziji. Redni vpis dijakov na novomeški gimnaziji je končan. Do 20. t. m. se še vršijo vpisi tistih dijakov, ki so prišli iz drugih zavodov in ki morajo napraviti še razne izpite. Pri rednem vpisu je bilo vsega vpisano 564 dijakov, od tega 211 dijakinj, število dijakov je od lanskega leta naraslo za 62. Računajo, da se bo vpisalo še kakih 30 dijakov, tako da bo zavod imel blizu 600 dijakov, kar je za novomeško gimnazijo izredno število. Tako velikega števila dijakov novomeška gimnazija od svojega obstoja še ni imela. * Na realni gimnaziji v Kočevju ne bo mogoče začeti pouk 22. septembra, kakor je bilo uradno določeno, ker gimnazijsko poslopje še ni izpraznjeno in bodo po izpraznitvi potrebna popravljalna dela. Kdaj se bo pouk začel, bo pravočasno nabito na uradni deski in tudi objavljeno v časopisih. * Vojni ujetniki se bodo vrnili domov.