vT 3S.Jfci % { /> Dopise m sp.se sprejema uredništvo »Domoljuba« - Telefon 25«. Prostor ene drobne vrst.ee t .n.eratuem delu , stane 10 Diu. -Naročnina Staue W Din za celo leto. za inozemstvo hO Din. Posamezne Številka I Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«, - lelefon i>9i bi bilo srečnejše, veselejše,. Ob novem letu naredi vsak prevdaren podjetnik bilanco. Sešteje dohodke in stroške, ugotovi izgubo ali dobiček in skuša na podlagi teh ugotovitev urediti gospodarstvo v bodočem letu. Dobro je, da ob zatonu enega leta v večnost napravimo tudi bilanco javnega življenja, vseh lepih in razveseljivih pojavov pri nas in v tujini, pa tudi vseh žalostnih dogodkov, ki niso v čast človeštvu, posebno ne nam kristjanom. Ko smo si te dni prijateljsko stiskali roke in si voščili :»Srečno novo leto!«, nam je kaj rada ušla še pripomba: »srečnejše, kot pa je bik) minulo leto!« Vsi namreč čutimo, da imamo za seboj hude čase, vsi želimo, da bi se ne povrnili več. Preteklo leto je bilo za človeštvo huda preizkušnja. Mnogo je trpela Cerkev. Moderno svobodomiselstvo se z vsemi silami trudi, da bi vzelo Cerkvi v javnosti ono moč in veljavo, ki bi ga kot voditeljica naših duš k Bogu morala imeti. Vedno znova nam časopisi poročajo, kako zadivjajo zdaj v eni, zdaj v drugi državi krvava preganjanja kristjanov, ki prav nič ne zaostajajo za preganjanji prvih kristjanov. V Mehiki teče mučeniška kri. Izganjajo škofe, morijo duhovnike, zapirajo cerkve in vernikom branijo, da bi izpolnjevali svoje verske dolžnosti. Od komunističnih agitatorjev nahujskano delavstvo je v Španiji pomorilo tisoče katoličanov, mod njimi okrog 30 duhovnikov, ki so jih mučili na zverinski način. Naduti nacionalizem je v Nemčiji pobil voditelje katoliškega gibanja in hoče Cerkev ukloniti, da bi postala sužnja novodobnih pa-ganov. Preganjanje vsakega verskega pojava traja v Rusiji brez oddiha dalje. Ker potiskajo Cerkev v ozadje, da ljudstvo ne more biti v polni meri deležno njenega blagodejnega vpliva, se že povsod kažejo žalostne posledice. Vedno pogostejše slišimo o raznih nemoralnih aferah, o zločinih, o krivicah. Kdaj je že bilo 11. pr. v naši deželi toliko zločinskih umorov, ropov in požigov, kakor zadnje čase? Zdi se, da z rastočim zaničevanjem Cerkve Kristusove izginja božji blagoslov od držav in oblastnikov. Strašne krize so preteklo leto pretresale celo vrsto držav. V Franciji so se mase trpečega ljudstva dvignile proti pokvarjenim oblastnikom. Nastala je revolucija, ki je sicer v Parizu pod ropotom strojnih pušk onemela, vendar je bila prelita kri glasen opomin vsem prizadetim, da ljudstvo išče in zahteva pravit«. Naša soseda Avstrija jc bila že na robu propada. Vsled nepremostljivega nasprotstva med zboljševiziranimi množicami proletarijata in med prenapetimi narodnjaka rji je prišlo do socialističnega upora, kateremu so peli žalostno pesem topovi in slrojne puške in ročne granate. Slabost oblasti so po nekaj meseoih izrabili hitlerjevci im napravili upor, ki je bil po ostrih bojih sicer zadušen, vendar je zahteval tisoče žrtev, med njimi tudi poštenega kanclerja Dollfussa. V Nemčiji so hitlerjevski oblastniki priredili svojim nasprotnikom prav mesarski pokolj. V eni noči je bilo brez preiskav in razsodb pom-orjeni h 77 voditeljev nemškega ljudstva, med njimi tudi večje število katoliških voditeljev. V Romuniji je puntarski pokret »železne garde« zahteval življenje min. predsednika Duee, ki je padel kot žrtev atentata. V sovjetski Rusiji se sedanji vlastodraci drže s krvjo na oblasti. Stalin in njegovi prijatelji so dalii zadnje tedne postreliti 119 odličnih ljudi, ki so se jim zdeli nevarni. Vendar je ta poklj le kaplja k morju krvi, ki je bila v Rusiji zadnja leta nedolžno prelita. V Španiji je divjala zopet revolucija, ki je zahtevala tisoče življenj in napravila nepopravljivo gospodarsko škodo državi in ljudstvu. V Južni Ameriki se vojskujejo razne državice brez oddiha. Na Kitajskem gospodarijo roparske tolpe, ki zlasti misijonar-jem povzročajo ogromno škodo. V Abesiniji se bojujejo afriški domačini z italijanskimi četami in ni izključeno, da se bo začela nova, velika vojska. Tudi našo državo je zadela silna nesreča. Morilec, orodje v rokah onih, ki žele razpad naše mlade države, je uničil življenje našemu viteškemu vladarju Aleksandru I. Ze-dinitelju Vsa država je zatrepetala in zajokala ob tem nezaslišanem zločinu. Zares, žalostno leto! Bilo je seveda tudi marsikaj veselega, kar daje upanje na boljše čase. Z veseljem lahko opazujemo, kako se množice, ki hočejo ostati Bogu zveste, vedno bolj oklepajo Cerkve in sredstev milosti, ki nam jih ona daje tia razpolago. Spovednice in obhajitne mize imajo vedno več obiskovalcev. Mogočne verske prireditve so izraz žive vere, ki v večini ljudi sloni na trdnih temeljih. Smotreno delo katoliške akcije ponekod že kaže svoje sadove. Tudi pri- obravnavanju političnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih vprašanj se vedno bolj pogosto slišijo glasovi modrih in daloko-vidnih mož, ki vidijo izhod iz zagate edino v tem, da se vrnemo k veri očetov in k življenju in delu po načelih naše vere. Tudi za nas Slovence je težki čas pripravil polno nalog, ki jih moramo rešiti. Gospodarska stiska je rodila silno siroščino. Tisoče jih je med nami, ki imajo zdrave roke, pa nimajo dela, da bi mogli družimici preskrbeti skorjo kruha. Naše ceste so polne brezdomcev, ki v žalostnem tavanju telesno in dušno propadajo. Naš kmet je n>a robu propada in s strahom gleda pred seboj črne dni. Sovraštva je med nami polno: brat črti brata, sosed soseda, stan se bori proti stanu, razred proti razredu. Ljubezni ni. Ljubezni ni zlasti med onimi tisoči, ki tudi v teh hudih časih srkajo čašo veselja do dn« in se valjajo v blagostanju, nimajo pa srca in usmiljenja za trpečega so-brata, ki strada, ki nima doma. Ali kdaj resno pomislimo, da so ti hudi dnevi, ki jih preživljamo, le božja kazen, katero mi kot posamezniki in kot narod neprestano nase kličemo? Letošnjo leto bo za nas Slovence in katoličane posebno pomembno. V dneh 28., 29. in 30. junija se bo v Ljubljani vršil evharistični kongres vseh katoličanov Jugoslavije, za katerega se vrše že sedaj obširne priprave. Ta veličastna verska manifestacija ima namen, pokazati naim temeljne vzroke današnjega svetovnega gorja in pokazati pot do rešitve, ki j« ista kakor pot k našemu Bogu, kateremu bomo, skritemu v zakramentu presv. Rešnjega Telesa, dali vso čast, ki mu gre. Če se bomo na ta kongres resno pripravili in notranje prenovili, bo gotovo rodil uspehe tudi za javno življenje, v kolikor je od nas odvisne. Zlasti z željo, da bi veličastno evbaristično slavje obrodilo uspehe, Vam uredništvo in uprava ia srca želita Srečno in veselo novo ietol Velja Šssdi za nas Katoliško časopisje, ki nima za seboj bankirjev in drugih visokih podpornikov, je popolnoma odvisno od dobre volje naročnikov. Vsled krize, kakor je še ni videl svet, trpi tudi katoliško časopisje, kar opažajo celo v bogati Švici. Ženevski župnik Carrier prireja misijonska predavanja, da z iskreno besedo dviga zanimanje za katoliški tisk. Edino sredstvo — poudarja g Carrier na vseh sestunkih — da dvignemo katoliško časopisje na isto višino, na kateri je brezversko in brezbarvno, je v tem, da se vsi katoličani naroče na katoliški časopis in pripravijo s tem katoliškemu časopisju trdno gospodarsko podlago. Švicarski katoličani izdajo na leto dva milijona zlatih frankov (okoli 30 milijonov dinarjev) za brezbarvno in nasprotno časopisje. Ta vsota bi zadostovala za izdajo najmodernejšega in največjega katoliškega dnevnika. Povsod po svetu se opaža, da je največja rana mnogih katoličanov njih nezavednost in bojazljivost. Navadno se prehude in zavedo svoje dolžnosti šele tedaj, ko je že prepozno. Katoliški Slovenci, premislimo v teh dneh, ali niso tehtne besede švicarskega župnika napisane tudi na naš naslov! r 99 Krvoses" Karel Marx, nekak Mohamed socialistov vseh brani je s to besedo označil kapital. V taki zvezi, kot rabi ,Marx to besedo, j« odločno napačna, toda v obliki, v kakršni nastopa kapitalizem dandanes, je nedvomno to edino primerna označba zanj. Tudi pri nasf Res je sicer, da Slovenci kapitala in kapitalistov nimamo. Težko, če je pol ducata Slovencev, ki bi jih mogli res prištevali h kapitalistom, pač se je pa vselilo zadnja leta k nam precej tujih kapitalistov, ki so pokupili večino naše industrije in sesajo danes kri vsega našega naroda, o čemer smo ie parkrat govorili tudi v »Domoljubu«. Kljub temu pa, da smo skoraj brez kapi-lalistov, imamo pa danes tudi pri nas v Sloveniji do prav zelo, zelo visoke mere uvedeno kapitalistično gospodarstvo in to je danes nedvomno ena največjih nesreč, ki leži na našem narodu in mu pije kri. Kaj je bislvo kapitalističnega gospodar stva? To da vlada denar in samo denar Denar je zasužnjil človeka in njegovo delo z edinim ciljem, da vleče čim največji profit ne glede na sredstva in ne glede na splono blaginjo. Na zunaj se to vidi med drugim najbolj pri obrestih. Visoke, čim najvišje obresti, potem pa če vse izkrvavi pod jarmom teh obresti. Le poglejmo: Pisali smo že na tem mestu, da smo si tudi Slovenci ustvarili po vojni precej lastne industrije, a ker nimamo kapitalistov, je bila zgrajena vsa ta industrija — na kredit in to na bančri kredit. Ta je bil pa tedaj po 20%, da celo po 25% in časih še več. Če bi torej mogla ta industrija živeti, bi morala delati vsaj i 40% kosmatim dobičkom. Ker jo je v takih okoliščinah seveda lahko tepla tuja konkurenca, je velik del te industrije izkrvavel in prišel je tujec, jo za mal denar pokupil in danes dela seveda krasne dobičke na račun našega delavca, ki mu mora zastonj garati in našega kmeta, ki mora od njega drago kupovati industrijske izdelke. Pa bo kdo dejal: saj to sc ne tiče direkt-10 tudi kmeta. Pa še kako! Ker so banke dajale denar po 20%, so plačevale tudi vlagateljem lahko visoke obresti. Mi vsi smo pa že taki, da bomo za par grošev pozabili na vse in drveli za njimi. Kmetica bo raje nesla 50 km in še dlje jajca, da jih proda po 1 Din, kot pa da bi jih dala doma po 75 par. Vsi, ki živimo n. pr. v okolišu kakih 20 km od naših mest, vemo prav dobro, da se na ljubljanskem trgu kupi pogosto marsikaj ceneje kot v domači vasi ne glede na to, da je treba plakati mitnico in da pot ludi ni zastonj. Tako je bilo tudi z vlogami. Če niio hotele naše zadružne hranilnice po vaseh izgubiti prav vich vlagateljev, so morale tudi one dvigati obresti in ie so tako morale same plačevati visoke obresti svojim vlagateljem, to morale zaračunati ie višje svojim dolžnikom. Vsi te še prav dobro spominjamo, kako je bila pred kakimi 8 leti ustanovljena v Ljubljani goljufiva hranilnica, ki j« ponujala pol odstotka več kot druge in kako to ravno naše preproste ženice, ki »o hranile v»e življenje od dinarčka do di-narčka dvigale »voje prihranke v poltenih starih domačih zadrugah in jih nosil« v to, kjer so prišla kmalu ob zadnjo paro. Naše »»druge so »priče tata neverjetne zaslepljenosti is kratkovidnosti nas v»eh torej morale iti za zgledom bank in oderuških hranilnic, č» niso hotele, da propad« v«« le tedaj. Ljudje bi naiorvč začeli denar dvigati, hranilnice bi ga moral* iztirjati od svojih dolžnikov in na tisoče naiih domov bi bilo Slo že tedaj na boben. Kljub temu pa poslcdice niso mogle iz-ostati. Pred vojno, ko .je vladalo vseobče blagostanje, je lahko dobil vsak kredit po 6% in šc ceneje. In danes? Lahko trdimo, da je najcenejši kredit z vsemi pristojbinami skoro po 9%, a koliko kmetiških dolžnikov mora plačevati tudi po 10% in še več. In še za lo višino so se morale boriti naše rajfajznovke najhujše borbe, a če bi teh ne imeli, bi plačeval tudi naš kmet po 15, 20 in še več odstotkov. Toda če hoče plačevati krnel za svoj kredit samo 8%, tedaj bi moral kmetovati vsaj s kakimi 12% dobička, da bi le obresli zmogel. Sedaj se naj pa vsak kmet vpraša, če mu nosi danes njegova zemja 12%. Niti ene četrtine tega ne. Okroglo eno milijado dinarjev so znašali i dolgovi našega kmeta že pred tremi leti, da- | nes mirno lahko trdimo, da znašajo vsaj j 1100 milijonov dinarjev. Če računamo samo , po 8%, znese to okroglo 90 milijonov letnih ] obresti, Odkod naj jih pri današnjih davkih in I razvrednotenju živine, lesa in vseh pridelkov ; vzame? Niti govora ni o ter, da bi jih zmogel, i Dne 15. novembra je minil prvi rok, do j katerega bi morali naše kmetje plačati dol-gove po načrtu, ki ga je izdala vlada lansko jesen. Za Slovenijo ne vemo še, kak jc bil uspeh, t oda od drugod se čuje, da jc moglo izpolniti svoje obveze komaj kakih 60% dolžnikov. Prepričani smo pa, dc ic še med temi 60% premnogo takih, ki so si izposodili dcnai kje drugje, da co mogli izpolniti obveze ia d, jih ne zadenejo trde posledice. Pri nas ho p0. ložaj prilično isti ali pa morda ie slabši, | Kaj nam vse t<» pove? Da kmet kriti, in tnalo nc more dalje, da jc izčrpan do kraja In prav znaten del zasluge pri tem oplcnjenju kmeta ima ravno nenasitni krvoses — kapital Ce nočemo, da »e najštevilnejši in najhtl) zdrav del našega prebivalstva gospodarsko zruši, nikakor ni mogoče odlašati niti trenutd več z res izdatno pomočjo. Vsak šolar danes lahko izračuna, koliko nese zemlja in bremena, to je davke ler obresti od dolgov jc brezpogojno treba spraviti v sklad z gospodarsko močjo našega krnela. Ako iztrži kmel za vse kar tekom leta proda. 5000 dinarjev, nc more plačati davkov in obresti od dolga 8000 dinarjev, zraven pa ie živeti ter kriti druge neobhodno potrebne izdatke, kakor za zavarovalnino, obnovo orodja itd. To je menda jasno kot beli dan. Pomagati pa more tu samo država in sicer vlada ter poslanci. Treba je z zakonom urediti vprašanje obresti in sicer v taki višini, kot bi jih kmet res zmogel. Vse dosedanje tozadevne odredbe »o bile za naši; kraje prav brez vsake najmanjše vrednosti in nisc niti za las olajšale položaja. Drugo so davki, Izdelan je proračun za prihodnje leto, bivši gosp. finančni minister je podal o njem tud: izjavo, toda na zmanjšanju davkov očividne ne misli nihče. Tu je v prvi vrsli stvar poslancev, da izvrše sedaj svojo dolžnost. Sklepanje proračuna je namreč najvažnejša pravica poslancev in v današnjih okoliščinah njih glavo« dolžnoel, tla *rprnv i davčne dajatve kmeta i sklad z njegovo gospodarsko močjo, ki je o« tleh. E- „Katoliška cerkev ie nepremagljiva 44 »Osservatore Romano«; objavlja v daljših posnetkih misli Mussolinija c odnošajih med Cerkvijo in državo, ki jih je priobčil za božič v pariškem iFigaro«. Mussolini svari v tem članku z nenavadno resnimi besedami državnike, naj se nikar no spuščajo v kakšne proticerkveue boje, ki so še vedno, ; kot to dokazuje zgodovina od Dioklecijana pa do Bismdrcka, končali s porazom kul-tumobojne države iu tako tudi končati morali. Kajt> boj proti Cerkvi je boj proti nečemu, česar ne moreS nikoli zgrabili, česar ge iti kol i ne nioves dotakniti, je odprt boj proti duhu tam, kjer je dub najgloblji in najuotranjejši. Za vs© časti jc ž© dokazano, ds iwti fi&jfoolj ostro orožje, kii ga je mogla katera država uporabljati v boju prati Cerkvi, ni bilo sposobno prizadeti Cerkvi emirtnili ran. Katoliška Cerkev prihaja tudi iz najtežjih bojev vedno nepoškodovana«:. > Države lahko zmagujejo nad državami, lahko tudi svoje zmage izkoristijo, odjemi jejo drugim državam ozemlja, zahtevajo od njih vojne odškodnine, jim lahko tudi vsilijo svoje lastne politične in gospodarske režime. Če je pa nasprotnik vere, potem odpade v tem boju vsak tek odločen eilj. Sam« paeivai odpor du-hoviiižtv« ln vernikov zadostuje, da odbije že tako ijwte izpade države.« Mussolini opozarja Se enkrat na poraz, ki sta ga doživela Naipoleon in BLunanfe, ter pristavlja: »Bedasta indsel, da bi botel ustvariti neke vrst« rfritovno vem, ali da hi vero podredil čitotd, aikdar ni prestopila praga mojili moigmim. Država nima dolžnosti, da preteku- | £a nove evangelije in nove verske dogme, e-ro« oblastima, ki imata veudar skupne cilje. Zanimivo je, kako Mussolini pri vsem svojem poudarjanju avtoritete fašistične držav« veudar Cerkvi priznava neomejeno avtoriteti v njej lastnem področju. »Lahko sc pripeti dn obe oblasti trčita druga ob drugo. V tem primeru je sodelovanje zaželjeno, izvedljivo iu prinaša velike koristi.'. Toda država, ki se ho če obvarovati pred vsakimi duhovnimi cepitvami svojih državljanov, se ne sme vtikati in vmešavati v čisto verska vprašanja. Pogled pc svetu je Mussoliniju dal mnogo novih dokazov, da ima država sicer prav, da poudarja svoje avtoriteto tam, kjer je njeno področje, a da s« mora skrbno ogibati vprašanj, Iti ležijo izven njenega področja in o njih nima in nobenega pojma imeti ne more. Vee one države, ti t« resnice niso razumele, so še našle priliko, da so svojo zmoto uvidele in jo tudi e Itesoni priznale. V vsako hišo Domoljuba! AZGLED PO SVETU Papež za mir Dne 24. decembra 1934 je imel sv. oče XI. v navzočnosti kardinalov božičnii na-, v katerem je izjavil med drugim sle-»Nikoti kakor v tem času, ko se je toliko o vojni nevarnosti, ni bil upravičen spev: Mir ljudem na zemlji, ki so do-voljel Nekateri ponavljajo namesto tega izrek: Ce hočeš mir, se pripravljaj na voj-ker vidijo v takih pripravah in oborožitvi jamstvo miru. Mi bi želeli, da bi te priprave v resnici služile miru, zakaj nasprotno bi bilo preveč strašno. Toda, če bi kdo, sledeč norosti samoumora ali umora, v resnici želel vojne, moramo moliti s prerokom: Bog, kaznuj narode, ki hočejo vojno! Mi pa molimo za mir, ga blagoslavljamo in ga hočemo ter ponavljamo sveto besedo: Mir, mir, miri« Tako govori katoliški minister V južnoameriški državi Peru je bil nedavno proglašen zakon o razporoki in o možnosti nove oivilne poroke. Ob tej priliki je podal na svoj položaj ostavko minister pravde la Riva. Svoj odstop utemeljuje med drugim tudi la-ko-le: Ta zakon pomeni rušenje družine, ki je življenjska celica našega naroda. Nikdo ne more predvidevati strašnih posledic tega odloka. Ta način družabnega nereda najgloblje zadeva moje versko, socialno in politično prepričanje. Ta zakon nosi v sebi nevarne tvore piezirauja zakona in veljave obče: daje svobodno roko vsem ljudskim strastem. Ne moreni in ne smem, da kot minister proglasim in ievedem zakone, ki jiih obsoja moj raizuin in moja vera. Zdi se mi, da pri nas postopam« tako, da od kulturnih narodov uvajamo samo zlo. Ko se zdrav nacionalizem danes na vsem svetu trudi, da vzpostavi nravstvene temelje javnega življenja in da na vsak način ščiti družino kot najboljši branik domovine, pa pri nas (v Peruju) neodgovorne levičarske stranke brez premisleka delajo ua tem, da čimprej uvedejo vse gro/ote boljševizma. Ko se poslavljam od ministrskega mesta, da moja dejanja ne pridejo v spor z mojimi besedami, občutim to veliko zadovoljstvo, da sem svoje obljulie dr/al. Zares zlate besede vestnega katoliškega ministra! Izgledi ljudskega glasovanja v Posoarja Anglija, Italija, Holandska in Švedska so poslale svoje čete v višini 5000 mož v Pcsaarje. da vzdržujejo red in mir pred in med glcsc-Poleg popolne varnosti je zajamčena svoboda in tajnost glasovanja. Volivcev po glasovanju nikdo ne bo smel preganjati. Kdor bo skušal vplivati na glasu,joče s silo, grožnjo, goljufijo ali podkupovanjem, bo kaznovan do treh let ječe. — Za glasovalni izid se bije v dežele ljuta borba potom zliorovanj in druge propagande. Vodja hitlerjanske nemške fronte Pirro je na nekem zliorovanjil ocenil položaj v Posaarju takole: 40% prebivalstva, ki bo glasovalo, je za takojšnjo združitev z Nemčijo, '20% je za kasnejšo priključitev k Nemčiji (brez Hitlerja), 40% je neodločenih. Slednji bodo odločili izid. — Ce bodo v Posaarju bitlerjevci propadli, liodo v prvi vrsti radi svoje protikatoliške politike. Kaj se le zgodilo leta 1934. Zgoraj na sredi vidimo prizor ob usodnem napadu na vitezkega kralja ■i Aleksandra i., pri čemer je bil ubit tudi francoski zun. minister Barthou. — Na desni parnik »Norro I Castle«, ki ga je uničil požar ob obali Severne Amerike in je našlo pri tem smrt ogromno čk>-| veških žrtev — Na levi spuščajo v morje (v Wilhehnshavenu) novo nemško Hnžarko »Admiral grof 1 Spee«. — Spodaj na sredi pogreb predsed. Nemčije - Hindenburga v Tanr.enbergu. — L*sno poroka 3 angleškega princa Georjra z frško princezinjo Marino. - Levo: Adolf Hitler v Niirnbergu ASPI ASP1 A A A A A ! Jamstvo za prist-; nost Aspirin tablete proži BAYER-i jev Hrižl ( i A S i? ! R I N proti vsem bolečinam in boleznim, K? izhajajo iz prehlada' -:>> , RIN R1N IN !N N N N ASPIRIN Otl„, „(. pod 5. B. 1MM ni 19. XI. IM« ITALIJA s To in ono. V ponedeljek, 17. decembra je policija z velikim aparatom pridrvela na mirenslu grad. Doma sta bila od mašnikov samo Skvarča in Mlakar. Drugi trije: Zdravlič, Martelanc in Klančnik so bili na misijonu v Drežnici (ne v Idriji, kakor so pomotoma pravile prve vesti). Policija je hišo preiskala. V zaklenjene sobe odsotnih so vdrli s pomočjo ključavničarja. Odnesli so razne spise. S seboj so vzeli Mlakarja. Zdravlič, obveščen o dogodku, je hitel iz Drežnice domu. 18. dec. je šla policija po misijonarje v Drežnico. Dobila je tam Klančnika in Martelanca ter ju odpeljala s seboj v Gorico. V sredo so šli zopet na Grad po Zdravliča ter ga odpeljali. Zdravlič in Martelanc sla italijanska državljana, prvi rojen v ben. Sloveniji, drugi v Bar-kovljah. Mlakar je rojen na Krasu, a je jugoslovanski državljan. Klančnik Mihael je Sta-jerc. Prosil je za italijansko državljanstvo, a kolikor znano, ga ni dobil. Lazaristovski su-perior iz Vidma se je pripeljal v Gorico poizvedovat, a ni smel govoriti z aretiranci. Kaj je zdaj z njimi, še ni znano. — Na Proseku so 24. dec. na božično vigilijo aretirali upokojeno učiteljico gospo Kristino Nabergojevo. Svo-ječasno je župniku pomagala pri pouku verstva, pozneje se je omejevala na to, da je v cerkvi pazila na otroke. Tudi se je prizadevala za razširjevanje verskih tiskovin. Kam so jo odpeljali, ni golovo. AVSTRIJA s Povdarjamo vnovič: naj besedam slede dejanja! 0 priliki svojega potovanja po Koroškem je podkancler Starheinberg govoril med drugim v Velikovcu, kjer je dejal tudi tole: »Obmejno nemštvo stoji in pade z Av- BANKA BARUCH iS »ue loiiiueiie, Pans Odpreml|a denar v Jugoslavlto najhitreje in po naiboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naikulanlneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksem- burgu sprejemajo plačila na naše čekovne računa: UBlitilJA: No 3IIM-M ItrunMlM. fKAMJIJA. ,\o 111V-D4 l'«nt 11(11,AN. 1)1.1 A: No I4MMM Ntd (llenut. UIKXBWKI'K»- No 5S07 l.njrinlionnr. {(a iahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznic« i Strau 4. rDOMOUU^, dE* S*. .jaaaarjjk IMS* atrijo. Saino avstrijska zavest zamore to deželo braniti in obraniti. S tem pa nikakor ne napovemo boja jearfcevirim ratin|šviiiun. Ce zastopamo svoje neanStva, me napovedujemo boja ne slovanskem« sosedtr in tirdi ne slovanskim rojjkam, Iti žiivije v naSi državi. S ponosomi hočemo Avstrijci zasledovali cilj, dn bo manjšinska laščita v naši državi vzorna in se ne lx) čutila nobena manjšina zapostavljena. NEMČIJA __ s Poseben vfok. s katerim sc je peljal Hitler iz. Bremena v Berlin^ je zavori! v avtobus, v katerem je bife 20 potnikov. I-t jih je bilo na mestu ncrtvik, eden p« je kiaalu po nesreči podlegel ranam. Nesrečo je zakrivil šofer avtolMjMi, ki je v mesftt spregledal, da so zatvornice zaprte. AMERIKA s Razno. V Cleveiandu so umrli: 36letna Marija Sabljak, 25 letna Jeni Zakrajšek in 31 letni Karel Pravdič. — V Ridsevvood je p remi mrla kletna A polonija VavpoHč iz Domžal. — V Broughten Pa je bil ubit od avtomobila 42 letni Frank Pretili iz Leskovee nad Šfcofjo Loko. — V Piflsbitrgbu P» je odšel t večnost 71 letni Lovrenc Nagode z Vrh~ tak«. — V Buemis Airesn v Argentini je zaposlil solzno dolino 46 letni Pran« Kili iz Tolmina na Goriškem. — V Mc Beth W. V-i »i je sam vzel življenje Frank Košnierl iz Loškega potoka. — V Forest City Pa se je smrtno po-nei-iečii 40letni Anton Ko« iz Pevšenka pri Litiji. — V toverdate Pa se je v premogovniku Miwt.no ponesrečil Filip Nuncija. — V Bly Miimeaota js hil pri zadnjih volitvah izvoljen za okFajuega komisarja Jožef Ver ant. — V Sa,Kjt> dom j« moj., je ngfcis. bU Škroup leta 18114. Predsednika filmskega združenja. je poslal kardinal Paceelt pismo proti slabim filmom. 80.1HMI frankov je stala vsaka sekunda svetovne vojne. liOJMH) jen je podarila Japonska Petj^ki, da ustanovi na varšavski univerzi sloiicn za japonski jezik. Kako razdolžajeio kmeta drugod Poročajo, da je kmetijsko ministrstvo v Češkoslovaški izdelalo načrt zakona o. razdol-žitvi kmeta. Načrt predvideva prisilno zfliža-nje obrestne mere na 4, oziroma 3?ž za vse km tiske dolgove. Upniki bodo morali pristati ua odgoditev plačil in na amortizacijsko plačevanje dolgov v dobi 20 leL Pa tudi država bo pomagala kmetu s tem, da mu odpiše polovico dolžnih davkov. Napiam upnikom prevzame država garancijo za kmečke dolgove. Tudi ua Poljskem so listi prinesli poročila o akciji viadii za razdol&itev kmetijstva. Načrt razdolžilive Ui uzakfinjtm t ukazom predsednika republike, (ilavikičua terjatev ostane v načelu uezmaajžaua. liislvo razdolžilve je v tem, da se pretvorijo za«t;l)n,i dol^fcvi v dolgoročne kredite. Ti dolgoročni krediti pa se zopet pretvorijo v 4.5% obveznice, katere mora upnik po noiuiualu sprejeti za odplavilo dolga. Te obveznice se potem amortizirajo \ dobi Še o ministrantih nekaj Po inčikt krajih opravljajo U lep in časten posel po večini sama dečfci. V dru^Hi krajih je pa drugače. Kdor pride v Pariz ter obišče fca-moitije eerbva, »e Ukej isveri na lastne oči, da tamkaj strežejo dtdiovniku ob oltarju v obilnem števila tudi edrsHti Mladeniči ia nwžje: go-spo«ye, delavei, obrtniSii, trgovci, nameščene i. Misijonski škof Sfir«te£t ki sedaj deluje v deželi €nlu-črac®* (i Afriki), pripoveduje, da je videl v Ameriki in v Afriki, kak« w> visoki častniki in uradniki Briatsfriraii pri »v. maši, ali pa javno moliti sv. fcriiew pat V &pdmii je bilo svoj ista videti kot mrniatrante pri sv. maši može ne TOokih poI uedeljat ia ptianikih, marveč tudi ob •Ielavnikife>, vedno pri »v. maši miui-strira ter prejme sv. obšiajj!«. Tak« je na pr. kini na dan 8. panja imndutrirai pri treh *ve-tifc nrašak zaporedno«*. pa i« pri nori sv. maši je-čtae Predoslje pri Kranju. Bog ga ohrani še mnogo let! d »Abrahama« je »ogledal 23. decembra dekan leskovške dekanije g. Josip Anžič, župnik v Skocjanu pri Mokronogu. Naj g. jubilanta spremlja obilni božji blagoslov pri vsem požrtvovalnem delu tudi v bodoče! d Profesorski lupit h umonostn* skupine je napravila z odličnim uspehom v vseh predmetih uršutlnka dr. Pij« Garatrlini. Iskreno čestitamo! d 14 let je minulo dne 14. decembra 1934, odkar je umrl v Zagrebu slavni Skof dr. Anton Mah nič, Slava njegovemu spominu! d Katoliško eerkev Je vzel t« dni ma piko belgrajski časopis »Politika«. V članku »V Pragi j® prirgjoua razstava praznoverja« — prišteva k praznoverju molitve k svetnikom v težkih življenjskih prilikah. V člaHtku »Keč imajo kandidatk — razvija komunistične nazore o krščanskem zakonu. V nekem drugem članku se »brega ob državo, ker pričenja besedilo ustave z Bogom. S »Politiko« ne bomo o vsem razpravljali, priobčujomo le radi znanja in ravnanja. d Novo vlado je sestavil zunanji minister g. Jevtič Bogoljub. Za ministra vojske in mornarice je izbran armijski general g. Živkovič Peter. Tudi drugI ministri so večinoma novi možje. Slovenec dr. Marušič Drago je postal minister za socialno politiko. V Ljubljani ga začasno nadomestuje podban dr. Plrkmajer. — Še dve tri o nekaterih novih ministrih. Notranji minister Velja Popovlč je bil v mladih letih osebni tajnik rajnega Pašlča. Minister za šume in rude dr. Popovič in minister za telesno vzgojo dr. Ljudevlt Atter sta bila pristaša bivše Prtbičevičeve stranke. Prometni minister Dimitrij Vujič je bfl član bivše zemljoradniške stranke. dolenjska, štajerska in sploh vgeh vrat, kupite pri CEHTRAINI VIHARNI v Ljubljani d 200 kubičnih metrov drv in 37.000 Din v gotovini je razdelila za praznike med 846 katoliških družin v prestol ie/ belgrajski mestna občina. d Olajšav« pri davku ua poslovni promet. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal navodila vsem davčnim upravami glede olajšave plačevanja davka na poslovni promet. Dovoljeno je plačevanje v obrokih do najkasneje 1. aprila .1935; toda v istem času mora davkoplačevalec plačati davek za prvo četrtletje leta 1935. Finančna ravnateljstva so pre-jela nalog, naj reklamacijskl odbori izvriRjo svoje delo glede pritožb najkasneje v treh m»> serih. Te pritožbe se nanaSajo na najmanjšo osnovo, Obenom eo finančne uprave preje?« nalog, naj p«®!jo na pravilno iavriHtov »aredbe o davčnih olajšavah. d K d« j« videl meteor? Dne 8. deoerubm 1984 ob 18.26 srednjeevropskega pojavil v »meri Ltaz (Avstrija) preko obmejnih krajev Jugoslavije in Italije Izredno svetal padec meteorja. ZvezdsriH dunajske univerzo je bilo poslanih nad sto prijav od ljudi, ki so opazili to pojav, vendar po teh n« more ugotoviti kraja, kamor naj bi meteor padel. Uprava zavoda za meteorologijo in gisodinasniko v Ljubljani prosi vsakogar, krt je opazil ta pojav, d« to prijavi na gornji naslov. Označiti je treba po možnosti točno smer, od kod ta kam je letel, kakor tudi opis svetlobne barve letečega meteorja. d 82 trgovskih ia »jetnik preeterov, med njimi samo dva gostilniška, je bilo zaprtih zadnje mesece v Ljubljani ln najbližji okolici. d Znižana je cena režijskih voznih listkov od 20 na 10 odstotkov, kakor je to bilo prej. d Ljubljanska mestna občina je za Božič razdelila daril in podpor v vrednosti nad 150 tisoč dinarjev. Okoli 100.000 Din iz toga zneska je^šlo iz mestnih proračunskih sredstev, okoli 50.000 Din pa so dali plemeniti darova lelji. d »Prišel sem, da mi vtaknete čreva »asaj.« Na sveti večer eo zdravniki banovimke bolnišnice v Banja LuM doživeli razburljiv dogodek. Popoldne se je glasil v ambulanoi neki kmet, ki je prišel tja brez vsake pomoči peg. Pr««! seboj je držal okrvavaljeno posodo. Ko je sto. pil v zdravniško sobo, je dejal: »Jas sem Ha-divoje Popovič iz Ivanjske. Moj sosed Vaskr-sije Karali*! mi je dopoldne v prepiru razpara! trebuh z nožem, tako da eo mi čreva ušla ven. On j« pobegnil, jaz pa sem čreva pobral in jih zmetal v to posodo. Prišel sem, da mi v1». knete čreva nazaj in zašljete trebuh.« Zdrav*, nfkl in strežno osebje so na svoje veliko začudenje res opažih v posodi čreva, ki eo bila povsem nepoškodovana. Takoj so mu priskočili na pomoč in morda bi ranjenec ostw! še pri življenju, da mu ni izteklo toliko krvi. Če bi Popoviču bila nudena pomoč takoj na licu mesta, bi ostal pri življenju, zakaj čreva so bita povsem nedotaknjena. d 3 milijone in 78 tisoč dinarjev znaša za prihodnje leto proračun Trgovsko in obrtne zbornice v Ljubljani. Ta vsota se bo pokrila z 8 odstotno doklado nasproti dosedanji 10 odstotni. Kdaj bodo pa kmetje delali proračune za svojo kmetsko zbornico? d Po 20 letih se je oglasil Iz Kusije Bartol Ivan, roj. 1893 v Travniku. Dne 15. nov. 1914 je odšel na rusko bojišče in ni bilo polnih 20 let ni kakega glasu od njega. Sedaj se nahaja v meslu Petropavlovsk na Kamčatki. d V glavnem je dograjena ceste iz Višnje gore do Police. d Zanimanje merodajnih krogov za zadružništvo. Dne 23. decembra se je vršila v Belgradu seja glavnega upravnega in nadzornega odbora Glavne z veze srbskih kmetijskih zadrug. Sojo je otvoril in ji predsedoval predsednik upravnega odbora dr. Dragu tiri Janko-vič, minister za kmetijstvo. Popoldne ob 5 jo prišel na sejo tudi član upravnega odbora to Zadružne zveze g. Bogoljub Jevtič, predsednik vlade ter zunanji minister ter oslal na seji do tričetrt na šest. Predsednik vlade se je pri tej priliki poučil o razmerah na vasi in o stanju kmelskeg® zadružništva. Seja glavnega in nadzornega odbor« srbskih kmetijskih zadrug aa j® drogi dan nadaljevala, nato pa so člani obedi mečega kapitala. — Ali res samo kmetje ai-miajo ničesar povedati? d Okrog 80.000 pur so letos poslali iz hr- • vatskega Zagorja v Anglijo. Cena je bila n do 0 Din za kilogrami. Doma je ostalo Se vedno 10.000 pur in puranov. d Skoraj 800 milijonov neposrednih davkov je plačala Slovenija v letu 1933. d Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Fraiu-Josefove« grenčiee, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. d Nekaj davčnih številk. Vseh davčnih občin je bilo v letu 1933. skupno 10G9, vseh davčnih zavezancev po davčnih knjigah pa 380.086. Na posamezne vrste davkov jc prišlo davčnih zavezancev: 1. za davek na poslovni promet 20.166, 2. za ushtžbenski davek 47.800 3. /.a zemljarino 337.442, 4. za zgradarino 64.0f!0, 5. za pridobnino 33.734, 6. za družbeni davek 217, 7. za rentnino 16.089. Na trošarini se je pobralo v letu 1933. 23.1 mili j. Din, na taksah pa 40.7 milij. Din. d Vedno manj iiseljeniškoga denarja. Po podatkih naše Narodne banke so znašale denarne pošiljke naših izseljencev v njih staro domovino: leta 1929. 888 milij. Din. leta 19:10. 740 milij. Din, leta 1931. 573 milij. Din, lela 1932. 206 milij. Din., leta 1933. 122 milij. Din. mesrece Veliko hoiaadsko letaki je Jo. decembra strmoglavilo na lia \ asirski puščavi in se pri padcu voelo. Vseh 7 potnikov je z letalom vred zgorelo. odborov odšli vsi ua Oplenac, kjer so se poklonili spominu kralja Aleksandra I. <1 Nad 2000 tujih državljanov je r-aposle-mh v Mariboru. d li načrta novega Finančnega sakona. Osnova zemljiškega davka je določena na 10 odstotkov oistega katastralnega doiHssa. -— Na ime enkratnega izrednega doprinosa plačajo vsi davčni obvezanci, ki so podvrženi usluž-benskeiuu davku, enodstotni doprinos od svojih prejemkov. Izvzeti so staroupokojenci, umi-rmljeiu pred let«.m 1923, dalje orožniki, gra-uičurji, delavci in dninarji ter hišna služinčad. — Prosvetni minister lahko najame pri državni Hipotekami banki m zgrudbo vseučiliške kn.fižttice v Ljubljani posojilo. — Okrajni šolski nadzorniki dobe potrebne nagrade in za potne stroške za nadzorstvo ljudskih šol. Nagrade odvisne od števila šol in raaredov. Kakor tudi od večjih ali manjših težav pri pota auju. d Iznajdbo ia ra*ir>titev kamenja v štiri »r-ie iznašel neki domačin v Cerkljah ua lio:enjsKetn. d Pe nekaterih krajih je »nitinjkata goli ta ljudsko prehrano, ker marsikje bal sedaj obhajajo »domač praznik«, naj založniki skrbe, Sv-li povsod dovolj V 7.sSogi. d XoTa uredba •:> odpiranju in zapiranju »hran« je preklicana in ostane torej stara Se nadaije v veljavi d Okrog 3000 madjarskili državljanov, ki niso imeli dovoljenja za bivanje v naši državi, ali ki jim je pUekel rok za dovoljenje bivanja. -o naše oblasti izgnale na Madjarako. To je samo ena desetina madjarskih državljanov. ki živi v Jugoslaviji in so povečini pri nas v dobrih službah, dočim so naši ljudje brez posla. — še prej je Madjarska fcagnala mnogo naših državljanov, ki »o ob izgonu mnogi izgubili vse svoje premoženje. d Preiskava francoskih oblasti proti mar-sejskim napadalcem je pri kraju Vse gradivo Ik> predloženo okrožnemu sodišču v Aixu en Provence, ki bo odločilo, aLi se osumljenci postavijo pod obtožbo. V pritrdilnem primeru bo nuareejsko sodišče sestavilo obtožbo. Proti obtožbi imajo prizadeti pravico pritr.žbe. Ce se bodo te pravice poslužili. se l>o razprava še /a nekaj časa zavlekla. Če se zlikovei ne pritožjo, prične glavna razprava pričetkom marca. d Postajališče Tosno pred Mariborom otvo-rijo 6. januarja 1930 za potniški promet. d 370.000 Din je p on overil neki Obre-novič v Okrožnem uradu v Čačku. d Ceno električnega toka v Osjeku zaii-žajo s 1. januarjem 1935 od 10 na 9 Din za kilovatiio uro. Se vedno oderuštvol d V drugič so letos dozorela jabolka nekemu kmetu v hrvat. Nuštru. d Sladkorna tovarna na državnem posestvu Belje na Branjem vrhu je sredi decembra dovršila letošnje delo. Obrat je trajal 79 dni. Tovarna je predelala 9000 vagonov sladkorne pese in izdelala 900 vagonov kristalnega sladkorja. Kakovost pese je bila letos prvovrstna. d Zaradi poneverb raznih nameščencev je bila zagrebška občina v zadnjih lelih oškodovana za več kot 4 milijone dinarjev. d Tudi industrijci izjavljajo. Dne 20. in 21. decembra so vneli zastopniki industrije iz vse naše države svoje XVIII. zborovanje osrednje zveze industrijskih združenj kraljevine Jugoslavije v Belgradu. Na tem zborovanju je bila sprejela daljša spomenica, ki jo podajamo v glavnih točkah: Industrijci poudarjajo, do sta poljedekka in industrijska proizvodnja vzajemni strani enega in istega gospodarskega vprašanja. Vee dosedanje odredbe za ublažitev gospodarske stiske so bile enostranske ter nepopolne, ker so se nanašale samo na gotove gospodarske panoge ter so bile izdane tako zelo pozno, da niso mogle vplivati na razvoj krize. V bančništvu in v industriji pa so se ustvarile razmere, ki zelo ovirajo življenje industrije Industrija ne more zaradi plačevanja dolgov kupovati potrebnih strojev ter ne more tekmovati ne z inozemstvom niti ne * ono domačo industrijo, ki ni zadolžena ali pa je odvisna od domačega denarnega trg« ln od do- Delaj« poskuse, d,, |,j v ralf(.ti p0šilja,li pošta cM morje U Anglije v Prsadjo d Zgorel je kozolec in vse kar je bilo v njem posestniku Ivanu Bulcu na Jurčkovi poti na Barju pri Ljubljani. d Dan pred božičem je pogorela do tal hiša posestnika Praha v Vrbinski vasi pri Vidmu ot> Savi. d V zagrebški cerkvi sv. Marka je padia v zakristiji žerjavica na drva poleg peči Drva so so vnela in začel se je širiti gost d.im. Poklicani gasilci so požar pogasili. d Neki avto jc do smrti povozi! 11 leiuo Elvdro Poljančevo iz Tržiča. d Svinee mu je brizgnil v obraz. Pri Sveti Trojici na Blokah se je ono soboto zvečer igral 12 letni posestnikov sin Slavko Petrič z navidez prazno patrono, v katero je nalil razbeljenega svinca. Patrona pa je imela še nedotaknjeno kapico, ki je eksplodirala, nakar je svinec brizgnil dečku v obraz. Deček j« bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico in zdravn ki se trudijo, da bi ranjencu vsaj delno rešili vid. d Usoda policijskega stražnika. Na sveti večer zjutraj je na železniški progi poleg Ženama pri mofstu vršil službo policijski stražnik Štev. t, m«JI. januarju ras®, Ste« f. Kedova« Šmarnom. V %rn f» feivtnii ie Zegretoa ta««;, Id j* mi! p* (fetasasm Zimtffi me#e -ga Js »Mihna-pl« pozno, tako da j& v zadnjem trenutku oifetoo-čil aa fevi tir. W isfesn hip« -pa je privezii od nasprotne strani s beograjske postaje poinS&i vlak, ki j® ^rftfflo&ft in iga Wsb w»ie- šaril, da je tm mesftu izdihni!. A Tfesrntaift Tm p« &>K poS 8tra ižgsmfa. Med patom pa je nesrečnež izpal "žganja, d® je mimm- gt>i is po z wlte«tesilwn dragi dlan umrl. mvi mmom d Prosite pri Bogu za nas! V Sinibelu pri Pliberku je zaspala v Gospoda blaga Kudel-fova mati. — V Bohinjski Bistrici je umrl Štefan Odar, oče vseuč. profesorja dr. Alojzija Odarja. — V Hamcu so pokopali 'Marijo Sarec, roj. Žabret, posestnico iu gostili iHčarko v Pre-serjah pri "Kamniku. — V -tteTju je zapustil -.olzno dolino ivan.fiadej, posestnik in gastfl-tiičar. — V Ljuinljuiii so umrli: iolška ravnateljica v pok. Frančiška ilerSif, soproga zva-nifuika Frančiška Marinšel:, roj. Brajfllh, upokojeni sluga klasične giimuuaje Ludovlk Vnkann, učiteljica na Vrhniki Marija Marinko. d Umrl je v starost 8i3 let vžitkar Franc Turk iz O. Starovasi pri St Jerneju. Bil je vnet naročnik dobrih listov. Udeležil, se je tudi bojev v Rušiti. Preostalim bratom. ln sesirirai naše -fioialji'! BAZNO d Pomlad v Prečni. Mitnica Doberibdfc, učenka Iz Prečne giri Novem mestu nuui je za novo leto poslala lope, zrele jagode in vijolično cvetje. Vse je natrgala na prostem. Zares, čudna zima je lotos; samo če ne bo nazadnje ?, wpnm iirameč oirtetn^a'! Mali naši prijateljici pa prav iskrena "hvala1! d Nekaj « tujcem premeta. V > Poti tik i« je objavil g.. Boža MiTjkovič daljši članek, v katerem skuša podati, koliko je država zaslužila pri tujskem prometu. O. Miljkovič računa, da je bilo lani vseli turistov 894.436, la so prebili 8^75.035 dni kot gostje. Od je bilo tujih turistov 216.B54 z 1,025.134 nočnim -mi, dojiiačili pa G77.792 z 2,99D.901 no&iinami. •Skupno so vsi potrošili 701.1 milijona ©in. Od te vsote so izdali iuristi: "hotelom in gostilnam 409.1, železnicam 185.7, .brmlaridvu •">4.0, za izlete "16.4 in za dri^e petrebšE&ne •">5.7 nuBJona Din. Država je dobila od tujskega prometa: na neposrednih davkih 10:2 od lujcev, in 14.7 od domačinov, za železniški prevoz 165, za poštne pošiljke IT), za monopolne predmete 5, skupno 230 milijonov Din, .Samouprave pa so dobile 25.7 milijonov Din. Do poke zares najbrž niso vse ite številke. d Za novega bana savske banovine je imenovan .bivši minister dr. Marko Ivostren-čič. d Novo stranko {pripravlja g. Jjjotič. imenovala se bo »Jugoslovanski .nacijouallii.po-kret«, V to stranko bodo sli baje člani »Boja« iz Slovenije, Jugoslovanska akcija in še nekatere manjše skupino iz Sroma, Bosne in •Srbije. Sklenili so. da hodo .pravila stranke v najkrajšem -časti predložili notranjemu mini st.ru v potrditev. d Opozarjamo na »Brazdo«, kmečki stanovski list. ki izhaja mesečno in stane letno J2» -d«l®e mikeks katoličani ia Jn^asilitviis — mi zlasti žsii slovenski Suritoličani — stopili v moro isto a taks jarem antog® in s tako a«tefeo toft aiumrnuK v tet« I*. S icd o orna IJL teeteli&a!®®. zjsše drža«« a»i»»aj©ai BvksdaJJ&ii fcecgjses, ki m 1», 2ea Aest, mesecev vršil v srediS&u Slovenije, v naši Ljubljani. Odgovornosti polna malsgal Kokšeu bo in kuuai-t^l Ali b« hiuUm ala-sSšeasna. Id je isasa fiS«fi r Ftenr. Sanjan 'tvamuM ASi t» amrnvim mmt w a»So nloM»iaii» ®a®ežstfssJ, kadar gre im. »ajvaB« vraagftfc postnim ffifMoe, M m bstelles.«! «l«p**aBn»e atbcnbe T skrmui&e bem$4-ijir«^-, m afera® s^safess*, viSS ijsatoama. « katera fes ns«®ali vm žitms-•va/ta. isdar «se Kaaii, ki je Troaelj- BlvmS ^atoj je feS1ti sijaj kongresnih auiiiIFe«taoij, Inir moie — stsdeč pt> stali i BloveSki pameti — biti ■t «Evr. tet m, &uprri tirndL J*tw5iaw> *m, da ie }»i«ke izlmnj« na v-kisOt in saa&ibiili iaestih v župniji tako., da ostaneje ohranjeni čim daijc. Lepe pofloihtre z natisnjeno mednarodne inelitarijo tespeh Eviiaa-i^tienega kongresa rKzfMŠI jeaaa %e And. ^Nrinti, 'da jih miaširite čiaa fenjj veisiike e trajnim 3)rij>«w)č3lwaa, tda «kl«#ajo s to moli t vije težnje ksaigre-sa v svoje molitve. t J&smz Ksw&e S Krekovega doma kmi fese«Hs«5i aapnt iveie orna jsartav«. .Zrašjl .se ie mogočen j>ju>rnik, padel ].k eflisn aabnočS-nrrSBi jI et rov katoE-SIE »isebesti n». JJSB«-micaii, James* Krivca tega vežaega mladeni-£a, "kot smo mu imeli navada reči, ni ve? rasti živimi, zaputfšil na« je iak prati sklepom leta in ni dočakal evharističnega kongresa v ILji&ijMn, Itaterega se je tako veselil, Dan«s, zadnjo nedeljo v letu, ije Sel k svojemu Stvarniku po TjojJst® plačilo za svoje velike zasluge. Kdorkoli je zasledoval katoliško gibanje na Jescnrcsfh, -ta i« »b TsaBti prfHkl, -pa iwrj m ko pri 20 Din. List izdajajo in pišejo icključno kmetici ljudje ter obravnava le kmečka stanovska vputšaaja. iaet se naroča: Uprava lista »Jtaa-Kda«, L|UcW|ians, 'fyršen» cest« .211, I. madstr. ■d Pri na«ae»ja Ic sniščobi jniMlina. sladiko-sečnosti izboljšuje naravna »jtaana-J«8«hiva£ gpe®čica edelovanje želodtai in črevesa in tesjno parile® pa»bavo. il Mitijceski ttobitek — oi prava sreča, i tava sreča je v dobrih delih. Kdor sodeluje pri dobrot »dčlneni društvu »Varstvo«, lahko na sto načinov »sreči sebe in druge. DrnStvo posreduje v vseh za-slerah fllovelsoljnbnega irmčaja, skrbi ipa zlasti za itib&žna mladino s tem, da .»amešča vajence v Irgo-vino in obrl, otrOke^sirote pa oddaja dobrim ljudem diai?t»» vedli z velikim uspetican, največkrat sam mastopal -na odra ter ob vs»'k'i -pTfliki "bodrit is mav*ia3 mrlacUmi k il Srot izvrsten &mfi*mrik m it mladeoiilto svežnsijo je znal s svtjiaai b*£#llaMii poslužavise jaeikleniii jia.se Dasiramo že v letih — pred dverno mesece-ana ,ie depcAea 68. leto in je že pred več leti stopi V fotaj 4to4 tovarniški utreraj turbin — se t« Se oseiao odojstvovorl v vsakovrstaiem športu. — ■»Slovenec« je še predlansko zimo prinesel slika, škako ga sedemletni sosedov sin uvaia v unet-mod etmičanja; kadar pa ie "bila na sndredu san-itaSka ieitraa od Kspišarja v RovtiK 3eli ti;i ,Je seakjfr, idkiai Janeza Krivca gotovo oi manjkalo. Na -metrov visoke Buioo iti. rau ve bfle toliko kot nič. ■P-ttLujiii iKdvec je kil v«l»k nriiat«lj etr. ,Kr«ka, s katerim sta dostikrat obšla razne planine in s ponosom je pr^Kivedovai, kako rau je nekoč na dr, a>f>kaj:al pismo, ki ga je pre- jel od diRiajske vlade, da mu ta postavi na Ra-titovcu kakoršnokoli palačo lio&e, ake popusti v nekem Važnem vprašanju, nato pa je pred očmi pc^TOtnega Kirivoa pismo rajrtrgal. iNnjbsiJjSa in au^zviestejS prijatelj ;pa je bit Cerkvi, sarj fia .»i bilo dne. da nc bi iil pri kv maši in pri sv. obhajilu, savška cerkev, ki mu iz njenega zvonika danes pojeta zadnjo pesem di.ob-aia ktoucIco, «a ila zelo -pogreSffla, zlasti oktobra .nwaseea, 4bb je vsakft jutre iiUsito molil rožnivenac. IBil je v vsakem pogledu vzor moža, pravega krščanskega maža, kakršnih je dandanes vedno manj. Bimgi Janez, šel si po zasluženo .plačilo k svojemu ®agu, katerega si taiko udano IjuHl, na« rpa pustil v ftej solzni dolmi. SRitoai Boga, da bi tndi -mi mojjli slediti i»ojim raorom ter neknS priti za teboj. Večni pokoj tvoji duši, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje. ¥ vsafe« »Hfim0lfBlKKTi govori z Gospodom!« A za sveti božični dan pravi Evangelist da je imperator Avgust da) povelje, naj pridejo vsi Judje vpisat svoja imena v uradne listine. Marija in Jožef sta potovala kakor preprosta državljana, pokorna cesarskemu ukazu. Noben čudež se ni zgodil na tej pt>ti. noben hrib se ni poniža!, nobeoa pot zravnala, nobena ovira ni izginila, kakor pri prehodu Izraelcev skozi Rdeče morje. Vso moč in ves sijaj je j opustil, ko je v naročju svoje Matere odhajal tja. kamor jo je klicala zapoved človeka, če- i tudi je bil isti, ki je hodil pred svojim ljudstvom kot svetal otiak ali gore« steber, pa zopet isti. ki je s svojo roko zadržal jordanske vode, da je prišla skrinja zaveze na svoje mesto... Ko sta pa prišla v Betlehem, se je dopolnil čas. da je Marija rodila svojega prvo- i rojenca in ga je poviia v plenke ter položila v jasii. ker za nje ni bilo prostora v prenočišču.. . In če bi ne bil angel oznanil pastirjem, rvet ne bi bi! slutil, da je prišel Kristus Go-spol Nepričakovan je prišel, tih in neopazen, kakor da mora tako biti. — Pozneje je rekeJ ta trok o sebi, da ne išče časti pri ljudeh. Kdur tega danes ne razume, pač nikoli ne bo razumet. Tako častimo to tišino Kristusovega prihoda bolj kot njegova poznejša javna dela: ozdravljenje bolnikov, obujanje mrtvih. Pred to tišino se v ponižnosti skk-cimo, v tej ponižni tišini tta molimo. In ko se bo dopolnil njegov čas. se bo zopet zavil v tišino, v tišino ponižanja in »sramovanja tn bo izginil v tišino smrt? in groba. Od vseh Kristusovih del se mi zdita največji tišina svete in tišina smrtne noči. Tišino Kristusovo častimo in ji priznajmo moč nad našo notranjostjo. .Ui bi ue bilo lepo, če bi k mnogim bratovščinam, ki jim pripadamo, privzeli prostovoljno še ono prav v brezmiseloa beseda v Širokem krogu ufotis brez posledic, v ožjem krogu pa boli; v ožjem duhu Kristusovem: bratovščino božjega miru in sprave? če bi ustanovili celice miru, negovali željo po miru v najožjem krogu? Včasih jSi—. ■ - l-r-f*xn tplip kot na v ciržim: k.*..,. .^Aa .>itx;Ujc...v, ... «i0k za premnoge sovražnosti, žalitve, polresnice, neresnice. Imamo pa zdravilo za vse to: tišino Kristusovo. Naučiti se moramo molčati, druge v miru pustiti, sicer ne bo miru. Kristusova tišina in šum sveta nimata nič skupnega. Okoli jaslic so same tihe duše: Marija, Jožef, pastirji in v teh je sveta tišina, nebeški čar. Gospod pa je tudi obljubil: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz med njimi.« Ali ne bo Kristus Gospod tudi med onimi, ki hočejo miru, sv. miru v sehi in okoli sebe? Le kapljico te božje tišine nam daj, Kristus Gospod! (Iz knjige »Od vekomaj do vekomaj«, J. Weiger.) rica kar nekam spremenjena. Tedaj je vsa oživela, prinesla j« mah, pogovarjala ie je z gospodarjem o jaselcah ia postala je otroško •rečna. 0 Božiču je vedno hotela imeti tvoje ja-selce. Gospodar je naredil jašek« v «obi, a Agata v hlevcu. Vsako leto ai je kupila kakega lesenega pastirja in ga postavila med njegove papirnate tovariše. In ko so bile jaselce na-! rejene je bila neizmerno vesela, prižgala je lučko in jih je vsa zamaknjena gledala. Ko se je bližala polnočnica je hitela vsako leto v cerkev in pobožno molila. Ljudje so se radi iz nje panorčevali, Marsikdo jo je kaj podražil. Na sveti večer pa je imela mir. Kdor je šel z njo k polnočnici ali jo dohitel, jo je prijazno pozdravi! in ona njega. Sirota je tedaj čutila, da je vendarle človek in ne samo žival, ki gara in dela ter se vse življenje le trudi. Ko pa je prišla od polnočnice, se je zaprla v hlev, prižgala pred svoje jaselce lučko, pokleknila in molila vso noč. Gledale so jo njene živalice, kimale so si, mukale in blejale, kakor bi se čudile. Pa-stirica se ni menila za nje. Samo molila je in strmela v jaselce, kjer je ležal ves droben in neznaten Rešenik sveta. In ko je nekaj časa molila, so ji pričele polzeti solze po licih. Razodela je drobnemu Jezuščku svojo bolečino, svoje trpljenje in svoje tegobe, ki jih je prenašala prezrta, zaničevana in bedna. Videla je, kako se ji je Njegovo obličje nasmehnilo in zagledala je oči ki so sijale mir in odpuščanje Njena duša je blaženstva vztrepetala, a ustnice so šepetale pobožno molitev. To je bila edina srečna noč vsakega leta v enoličnem trudapolnem življenju uboge pa-stirice Agate. Gustav Strniša: Božič pastirice Agate Agata je bila starikara ženska, krepka in vsa moška v obraz. Njena pamet j« bila zelo omejena in zato je revica ostala rečna pastirka, slaiila j« pri kmeta Fendetu, pasla krave in delala. Fende j« imel tajimo posestvo, ra^en Agate ni imel nobenega dragega posla pri hiši. Pastirka je prenočevala t hlevu poleg kvarke Sivke m voišča Rjave* ter dveh ovac, ki sta bili običajno pri hiši. Živali je imeli zelo rada. skrbela je za s?e kakor bi bil« njene. Sker pa je bil« Agata molčeča vi« zakrknjena žeasfca ki ai skoraj cič govorila, 8l le smejala se je rada. Njeno glasno hrzajoče hahljanje jo je takoj izdalo, da ni popolnoma I Pn pameti, saj se je večkrat smejala prav brez pravega vzroka. Pastirica je bila zelo nesrečna. Starša sta I ji zgodaj umrla in vzel jo je k sebi Fende, ki h bil njen stric. Pri njem je živela ves č*s od kar j« morala zapustiti svojo rojstno hišo. V vas je prišel neki hlapec iz tujih krajev. Agata je bila takrat še mlajša. Ko je zvedel da je njen razum precej šibek, je siroto zlorabi! ra potem zapustil, Agata je poslej ostala še bolj mrka, a kadar se je ssnejaa. »e ni uekaia hahljati. Kadar se je bližal Božič je postala pasti- Z gospodarjem in gospodinjo je odhajala od polnočnice. Tako slaba in bolehna se jima je videla tisto leto. Oči so se ji mirno smehljale ko so se bližali domači hiši. »Agata, noco| bomo spili še skledico vročega lipovca!« je dejala gospodinja, ko je stopila čez prag. Pasirica se je o-botavljala. Med njene živalce se ji je mudilo, kjer so jo čakale lepe prijazne jaselce, saj je letos kupila lesenega izrezljanega JezuSčka, ki leži na slamici kakor živ med svojimi ovčkami in pastirji. Ker pa jo je tfospodinja še enkrat povabila, jc vendarle šla v hišo. Kako lepe jaselce je napravil gospodari Visoko v kot je postavil mesto Betlehem, po planjavi so hiteli pastirci proti skromnemu lesenemu hlevcu, nad katerim je visela blesteča repatica. Agata je g'eda!a izbočene strehe betlehemskega mesta in sanjala kako mora biti tam lepo. Pila je čaj, a v duhu ie hodila po svetih krajih in se srečna zgub 'a v predmestju pred skromnim hlevcem, kjer je ležal sam Jezus v plenice povit in v jasli položen. Vsa je bila zamišljena in sama ni vedela, kdai ie popila čaj in odšla v hlev. Že je klečala poleg svojih jaselc. Nenadoma se je spomnila na mlado belo ovčico, vzela jo je v naročje, pokleknila z j njo pred jaselce in pobožno molila. Ovca jo je prijazno gledala, kimala s kodrasto glavico kakor bi jo spraševala, kaj v»0 to pomeni. Agata je občepela vea zamaknjena pri rrojih jaselcah, bi so bile vedno bolj svetle. Vnel «e j® namreč otep slame. Ona ie je zazrla v bleSčavo in tiho Šepetala: »Angel prihaja z božjo glorijo!« Ognjeni zubelj je vstajal više in više. »Agata odpri I« Gospodar je kričal, predramila ga je ivetloba, ko je šel mimo hleva. Starica ni čula ničesar. Da, to je božja glorija, to je skrivnostna bleščava, ki se vliva na zemljoi Angeli prihajajo in pojo, vse nebo je razsvetljeno! In božje dete se je premaknilo, dvignilo je svoje drobne ročice, ves svet blagoslavlja in gleda njo, bedno zaničevano grešnico, siroto pastirico, smehlja se in jo vabi, objeti jo hoče! Svetloba je vedno silnejša, oči ji slepi, da komaj še vidi, solze čuti v njih, naj ji teko, to so pač solze radosti in sreče! Agata začne navdušena in srečna glasno moliti: »Če-ščena si Marija, milosti polna ki si ga v Betlehemu rodila!« In tedaj čuti, da vse moli z njo, da so se živali spustile na kolena, da čuie petje angelov, da se vse preliva v čudežno svetlobo, ki slepi oči, da vse poslaja skrivnostna božična pesem odmevajoča od vse povsod, jo objema in dviga njeno dušo v sveta nebesa! Gospodarjevi so šiloma vdrli v hlev, kjer so našli Agato nezavestno Pogasili so ogenj a pastirico so prenesli v hišo Ni se več zavedla. Le v jaseice v kot je strmela, v njenih očeh je plamtel nežen sijaj, a usta so ji šepetala. Na sveti dan pa je umrla. Kjer so na mizi brezverskl veri sovražni časopisi, ne moremo pričakovati katoliškega doka, katoliškega ozračja. PO DOMOVINI Pesem, ki fo zna ma lo ljudi Blagi, dragi, sladki mir, kje si ti doma? V nebesih: odondod nam ga je Kristus prinesel. Zato so angeli pri Njegovem rojstvu peli: »Mir ljudem!« In ko se je Sin božji s tega sveta zopet k Očetu povrnil, je dejal: »Mir vam zapustim, svoj mir vam dam.< Kako malo ljudi zna to angelsko pese-m: Mir ljudem. »Grešniki miru nimajo« — le oni, ki so dobre volje, poštenega srca, ga zavživajo. Ljube duše Kristusove! Svoje srce prero-diino, s pokoro se spravimo z Bogom in z bližnjim. Jezusu naredimo v svojem srcu jaslice, da bo prr nas prebival. Veselo bomo v ljubem miru živeli in z angeli peli: Mir ljudem na zemlji! (Iz Slomškove božične pridige.) -J- Ivana Molj (Voglje pri Kranju.) Unc 4. decembra, na sv. Bybare dan, smo položili k večnemu pcčitku dobro in skrbno ženo Ivano Mclj, doma iz Vogelj. Bila je krepke postave. toda njena neumorna delavnost in skrb za domačo družino ter za napredek obširnih treh kmetij jo jc zadnje čase hudo trla. Pristopila je še bolezen na nogi. Odpeljala se je v bolnišnico, da bi ondi našla v svoji bolezni vsestransko pomoč in zaželieno zdravje. Pa ljubi Bog je odločil drugače. Dne 2. decembra zjutraj je sklenila za vedno svoj po zemeljski tek. lako je ta svet zapustila zopet ena onih krščanskih gospodinj naše dnhovnije, ki nad vse ljubijo v domačf hiši delo, molitev in red. Po-kojnica je bila marljiva kot čebelica. Bila je tudi pobožna žena. Večkrat je v zimskem času na vse zgodaj k »rožnemu vencu« povabila moža, otroke in posle, potem so pa šli vsak na svoje delo, kakor pa jc določal dnevni red. Tudi v dušnih zadevah j« Zgode in nezgode slikarja Verbana Priredila Lea Fatur (Nadaljevanje.) »Zlat!« zaječi mojster. »Zlat!« ponovita pomočnika. Bržčas je bil zlat nekaj redkega v tej brivnici. Mojster postane ponižen in se klanja globoko: »Govorite! S čem naj vam ustreženi ?« »Rad bi zvedel, če biva tukaj stara ženska, ki je stanovala tu še pred šestimi meseni?« mu reče Rado polgla-sno. »Kaj? Stara ženska? Človek bi mislil, da iščete mlado.« Rado pogleda brivca tako mrzlo, da mu zmrzne neumestna šala skoraj na jeziku, in vpraša skromno po imenu stare ženske. Ko sliši ime Lavica, se zasmeji veselo in udari žensko po rami; »Slišiš, Špela? Gospod hoče vedeti, kje stanuje zajčja mati.« Špela vstane in odgovori namesto brivca: »Jaz stanujem prav tam. Dajte brivcu zlat, — zasluži! ga ni — pa za menoj!« Rado vrže brivcu zlat in sledi ženski, ki kar steče na stopnice ob koncu velike veže in pokaže majhna vrata ob mostovžu, Obešen potrka. Hripav glas veli: »Le noter!« Vstopita in skoro onemita. Zdaj razumeta, zakaj jo imenoval brivec Levico ?a.jojo mater. Po sobi kar mrgoli zajčjih ušes, ki striže jo na razdrapani postelji, na mizi in stoleh, v kotih široke sobe, na ramali in v naročju debele, umazane ženske, ki sedi ob sajastem kotlu na razbitem ognjišču. Po tleh je nastlano listje, ki šumi pod skoki zajcev, iz listja prihaja neznosen smrad. Obešen je vedel, da ima marsikak revež v Parizu svojo podstrešno sobico za zajčji hlev, Burgundčan Pa to ni vedel. Zato strmi zavzet v čuden prizor. Zajčja mati meša z umazano kuhal-nico v črni ponvi, poškili izpod gostih obrvi na moža in zahrope: »No, gospoda?« Rado si naredi pot med zajci in listjem in pomoli starki dva zlata: »Nekaj bi rad zvedel od vas, če mi zadovoljivo odgovorite, dobite še več.« Zajčja mati lakomno pograbi denar in gn vtakne v žep. ki štrli iz klklje, vstane naglo in kriči: »O moj dragi mali! To je druga pika! Pojdiva v skladišče! Ne ugaja vam zajčji duh? Zajci so moji prijateljčki. V skladišče jih pa ne pustim; razbojniki bi kmalu vse razgrizll.« Rado pomežikne Obešenn. naj ostane tam in gre za starko v velik štirioglat prostor, kainor prihaja luč skozi okno v stropu. Po vseh stenah so visele ponošene, raztrgane obleke, boljše cunje, ki jih je Levica izpo-sojevala. Ta posel je bil zelo dober. Kdor je I hotel nepoznan na kak sestanek, kdor se je skrival pred policijo, se je preoblekel pri njej. Gospa Levica odmakne par oblek in ponudi Radotu stol, in izprašuje kaj naj mu pove. Rado poudari: »Gospa, veste, kje se nahaja zdaj Keravel?« Levica prebledi in pretulitava: »Keravel... Keravel...« »Keravel, ki je stanoval v tej hišLna tem mostovžu.« se razjoče Rado. »Pred petimi leti je pripeljal s seboj tujca.« »...s katerim sta se tako skregala, da .ie dobil tujee pošten sunek pod rebra. Vendar pa je odšel drugi dan domov na Burgund-sko,« »... kjer je umrl naslednji dan,« pristuvi Rado v bridkosti. »Je umrl ljubeznivi gospod?« si otre solzo Levica. »Ste nemara kak njegov sorod-, r.ik?« Tožko pride iz mladoničevih preble-' delih usten: »Njegov sin sem, gospa! Oče mi je pravil o vas. Prosim vas, povejte mi, kje je morilec? Zakllnjain vas. Ne gre samo za očetov hotela dati svoji družini mikaven zgled. Ob vseh večjih praznikih in raznih drugih prilikah je rada prejemala sv. zakramente. Naj še pristavim, da je pokojna imela tudi do revežev usmiljeno srce m odprte roke. Nobeden ni šel od hiše brez daru. Pogreb pokojne Ivane Molj je bil veličasten. Od blizu in daleč so prihiteli njeni sorodniki, prijatelji in znanci, da ii skažejo še enkrat ljubezen in spoštovanje. Pevski zbor ji je pa zapel pred domačo hišo in na grobu v srce segajoče žalostinke kot zadnji pozdrav, v poslovilo na veke. Blaga žena in mati Ivana, počivaj v miru! Iz zagrebške torbe. (Zagreb.) Božične praznike smo prav lepo preživeli. Pri sv. Roku smo imeli slovesno polnočnioo, h kateri je prišlo ljudii za dve, tri cerkve. Vse je poteklo v najlepšem miru. Enako je bik) tudi druge praznične dneve. Najbolj pa smo bili veseli, ko nam je g. Jože povedal, da nam je neka zagrebška Slovenka po posredovanju g. J. Illadnika darovala mašni plašč in kehh, ki se je te dni že rabil pri sv. ma&i. Oboje je silno lepo in je stalo nad 3000 Din. Dobrotnici naj Bog povrne, njo pa naj še kdo posnema! — V nedeljo, 6. januarja popoldne ob y,\ bo Jeronimskl dvorani lepa božična igra »Trije kralji*. Kakor so bdi vsi zadovoljni z »Revčkom Andrejčkom«, bodo gotovo tudi s »Tremi kralji«. Zato pridite aa prvo predstavo v novem ietu 19$5! Iz dolenjskih Benetk. (Kostanjevica.) Že tiri leta je oblast pozivala nekega Br-dika, da nastopi 5-mesečni zapor, ki ga je dobil od sodišča v Novem mestu. 17-kra< ž« so ga orožniki »kali, našli eo ga šele 18-tič, na Sv. večer, ko je tudi on malo domov pogledal. Dva orožniika sta prišla iz Kostanjevice. Pozvala sta ga, naj se da zvezali, on se je pa zagnal v nju, pričela se ie bitka na življenje in smrt. Orož-mški vodja Grogorinčič in kapJar Stilec sta bila v kritičnem položaju in morala je teči kri. Br-dika ni iztreznilo niti to, da jo je dvakrat dobil z bajonetom v stegno, niti udarci po glavi. umor, gre tudi za rešitev mlade duše,« govori Rado drhteče in pokaže starki z zlati nabito mošnjo. Lakomno se ji zasvetijo oči, odpre usta, prebledi, umolkne, obrne glavo in sune roko, ki ji ponuja denar, mrmra: »Ni vredno takega denarja, gespod! Keravel je mrtev! Umrl je v ječi.« Žalostno pogleda starka potrtega Rada in polno mošnjo, in žlabudra: »Kolikor hočete, gospod. Stregla sem očetu in nisem varčevala z denarjem. Ce bi me bil oče poslušal in bi se ne bil odpeljal s tako rano, bi bil še danes živ in zdrav, in bi ne bila slišala krika v Keravelovi sobi in bi ne pobrala ključa, ki ga je Keravel izgubi), ko je tekel po stopnicah, in ne bi bila obvezala očeta, bi nikdar ne bili zvedeli, kje je ostal ta ljubeznivi gospod. Pa ne jokajte, mladi gospod!« Rado si obriše solze in vpraša še enkrat: »Pa je ros mrtev?« »Ce vam pa pravim,« zatrjuje starka. »Ni se vrnil takrat, obeseli so ga, povem vam.« Rado strese nekaj zlatov starki v naročje in zbeži. Obešen dremlje na stolu. Na ramah in na kolenih mu sodijo zajci. »Pojdiva!« ga prebudi Rado. Žalosten gre po stopnicah. Kaj ni rekel nek glas: »Laže se! Keravel živi!« Strese se in se ozre. V kotu na mostovžu stoji ženska, drSi prst na ustih in mu šepe-taje moli listek: »Hitro idite!« Rado razume in izgine z Obešenem po stopnicah. Ne upa si pogledati listka, dokler ni za njima Vo-lovska ulica. Tam bere: »Keravel živi, nadel si je drugo ime. Vprašajte v Bertrandovi krčmi na Novem mostu po Robertu. Toda pazite! Je glavar Emnšotov Levica skriva in prodaja ukradene reči. Če kdo izve, da sem vam razkrila to tajno, me ubije. Vaš pošten obraz me spominja na dneve, ko sem bila še poštena. Z Bogom! Co sme tako reči zavržena ženska.« .-Jtnm 10: »DOMOLJUB«, dae 3. januarja <«». Atav. r. Se le. ko je hii zaltmleii r trebušno votlino, j« (Mirtelial. u tedaj j« Mla njegova ilsjmJu Se zape-> čutena. Zntd je vidao slabeli in točna o polnoči, ko sodrngod pevci zuneli: »Svtota noč t, jo bila ugotovljena smrt. Tudi oba orožnika sta bila ranjena. Dobila sla jo v roVe z, neko tri-oglato jiilo, vendar tc rune Jiiao nevarne. — V praznikih «iuo imeli tudi sekaj za božično veselje ob jaslicah. Otroci Mar. vrla so '(»vabili svoje domače k božičnici, katero so priredili du štefanji dan v dvorani. Uprizorili so juiauo igro -Na betlehemskih poljanah*. Med dejanji so povedali tudi nekatere lepe iu vjpmlbudae zgodbice. Vso prireditev pa so poživile pesmice. Gledalci so bili zelo zadovoljni. PrMenska hudobija. (Dev. Marij« v f^n j V dnevnem časopisju smo z zadoščenjem či-lali, da so merodajne oblasti imenovale nekatere prestavljene učiteljice aopei nazaj na prejšnja službena mesta. Ogromna večina naše župnije je z največjo radostjo in trvsJežoostjo zvedet«, da se vrne na poljsko šoto izvrstna učiteljica in vzgojiteljica mladine gdč. HtrSnianora. Nffcaj ljudem, ki fe. lahko naStejemo na prste ene row, pa vrnitev gdč. Hiršmaaove ni bih po volji Podpisov si niso upali proti s ji pobrali, ker bi jfli ravnini naši starti na- j podili z mttfo. P* je znana Miki slabrkarala proti imenovanju nodi 5il brzojavk kar na ministrstvo. S svojim neviteškim nastopom so se »brzojavka rj i c samo osmešili, saj so pozabili, da *o sedaj v m.ai-strstvu paaaetni in tndi o čudnih razmerah pri D. M. v Polju že dobro poučeni gospodje, Id belo poskrbeli. d" se brzojavfae ne rzffube in »brzojavkarji«' v d oglednem čas« za brezvestno hudobijo primerno nagrade. Adventoi dnevi v krški doliai. (Kostanjevica.) Saj so (K) v sod lepo peli adventm zvonovi, loda nislim, da tako lepo, kot v krtki dolini, od Slcoci-jana do Brežic, nn nikjer. Zalo, ker ntso nikjer toliko mož ia fantov privabiti, M so jih Jn. V Skočijanu, na Raki in v Cerkljah so Ink- nabije adventne dni dnhw« *aie nt fante m može. V ŠUoci jane lih je nori cerifamAi gospod, škocijan-ski JO spod pa ie Kd v roke ccittjanske fante. Na Raki ie bil adveatn misijonar f upadi iz Sv. "rVbL Na vseh treh rorstib jo se te duhovne vaje lepo obnesle. V dekaaiji pa se bodo podobic duhovne vaje vršile tudi ie drugod. — Drugod so tožili čer visoke vode. Krka se je pa Sepo umirjeno obdržala * svojih mejah. Vendar je prav malo inanjkak* da si prišla na obisk v najbolj izpostavljat domov* — Kish®a Joenstepa vremen* pa «swo prav »« veseli. Se ljub«, če bi bilo konec tc vlažue msčave, da bi mogli tispeSnejSc spravljati drv« v doHno. Pota so taJ«» razdejana in vpeljana, da samo volu ne pride še voda in blato v čevelj, trnja pa ai več skoraj spustiti v te grde potne prepade. Ob koncu let«. (Sibno pri Bledu.) Leto gre k svojbnu kunca. Med letom se je zgodilo marsikaj veselega ia ž«lo6l»ega. Imeli smo v župniji sveti misijon in sveto birmo. Vse sc je izvršilo mjlepSe. V lem letu smo zgubili svojega državnega poglavarja na žalosten nač«. Drugo telo Ca sc nam obeta veličasten evharisboen kongres v jabljaui. 4>wa>ljub* bo prinašal o njem podrobna poročil«. Zato upamo, da bodo ribenski hrani ostali zvesti cdliJnemn listo. tgra. (frcžgaaje pri Litiji.) t. velikim uspehom je igrate društvo -Kileči križ« ua s roti veder igro Zlaioeo^'. Vse vloge so bile sijajno izpeljane. Ker je prejelo društvo od več strani prošnje, da bi igro »ZlaJorog« ponovilo, sporočamo vsnn, d« se tfra ponori v nedeljo, na sv. Treh kraljev dan (6. januarja) po deseti maši. Vse, zlasti okoličane, vljudno vabimo. Igra je polna krasnih prizorov in se vam ne bo Ircba dolgočasiti. Vstopnina kot ponavadi! ljudsko petje. (Ouuinišče pri Škofljici.; če greš it Škofljice proti jugu IU minut, pride* kmalu na GnomiSer. kjer kraljuje prijazna cerkvica, lina krasen -oltar, pred kratkim zopet |>»r.la6eii, lepo obhajilno mizo. krušno sj»ovel>iti. sr je žival zaletela vanj in mu prcbofMa trehnli. Takoj «o «i morali prejieljati v bolnišnic«. Želimo mu Aor«j<-nje zdravje. — Nesreča se je zgodila tudi našemil g. šolskemu upravitelju. Padel je tako nesrečno po stopnicah, du si je /lomil desno roku iu dobil lažje |ioškodbe pn glavi. Zdravi s<- v b<»lMi$«ici. Zvern lesnih ibnini^ik »tuli v tUtmin (Trgov«*! <)'kielei' Soiirmtiini) Due l!i. teliruiirja t>a minulo leki. k»t ji zadruga začela poslovati « svojua Irgovakini ud-delkom v Sodražic-i, v hiši g. Aiit. Lovrenfiča. lepo in nepričakovano -za to kratk« dolio je hikv njene poslovanje v tem časa. Sa noro j« pri»W;>dii 7H člcnor. tako, -da šteje ttela uilragc »knpai t vsemi krošnja rji čez 400 članuv. Z bližnje ia ešei in j<-y-deci, kočije in vozički, prodajalci pomaritne, limonade iu jol«'. »Deteii 'i'o;uirž' pni' nu mosta zobe iii jih potresa v roben, mati Sa-vojordi čistijo čevlje, pevci ojievajo ujijno-vojše čudovite dogodke velikega ropanja Alielarda. <>fc vodnjaku ^amaritaiikn' čaka Potno postofiače^-. da udari ura in oživi kovač, ki bij« pu uri. Ob koncu mostu so prodajalne zlatega nakitja iu malo glednlišee. jPojdiva naprej v Uerlrouclovo kremo,! j>r«vi Biirgondean. -"Dobro se' me držite, ge^iod,« pravi Obešen, se porine v gnjeeo in suva nn •lesno in lev«. Kur rinontkrai prenehn ves hrufip in trnše: kočije, stoje, nosači in pešci pokleknejo, iz kočij in nn konjih so priklanjajo. Otožni glas 7.vonikn, ki jc ustavil ves promet, se zffobi nekje r tesni nlici. Novem mostu se začne «opj-t siEii dirindaj. I rsvkar je Obešen vslul in prijel Rada. ko zažene nekdo za njim krik: »Gorje! Ne rodu.! Zverina? Zahode mi svoj koščen I«V-1 v oko pa gre...* »Naprej!* sili Obešen. Toda mož. ki kriči, skoči za njim in ga prime za ramo: *Tafco! Oslepi me pa beži! Prosi hitro zu zamera sicer te araeun kozjih molitvie.c Rado se je bil o po tekel, ko je skočil oni v Obešena, pa hitro se zave, zjirouei in udari s tak« močjo napadalca, da »e zvrne in tuli: -Na pomnu' Koparji! Morilci!« ia žo se al.ero ktikih petdeset mož okros moža na tleh, petdeset drugih ustavlja Obešena in Rada in vpije: »Nesramnost! Umor sredi Pariza! Pri belem T dnevu* Kdo «a je? Ona dva falota. ki hočeta zhežati. H komisarju z njitnuV Bil jo v uinoiiei nekdo, ki je Uujskal. Obešen in Hudo se taman otresatu, da pla-eata, če jc kaj škode, ue umreta ven iz gneče, ki jih suje in je večja iu večja. Rado upnnc. da Lu slučaj ni slučaj. <"'« ni Didjerova roku vmea. Obešen mu pravi: >Nikar se no hraniva! Poslušali uas bodo, ko .se naveličajo razgrajali.« 'Pa čas se naveliča ležati na tleh tudi oni možakar, ko vidi. dn je večina na strani Rada. Ko zagledajo trioglnt klobuk iu mogočne brke moža v vojaški obleki mu hite praviti o sunku s komolcem. Velikan vpraša z grmečim glasom: .Kakšne neumnosti blebetale? Kdo je kdaj komu ruzparal trebuh s komolcem? Mladi tfospod! Dajte lomu revežu par liver in. it« Bertraadovo vej«, ne i»ustuu, da bi vas še nadlegovali.« Ivado mu vrže zlat, ki kh z vajeno eoko v jame v »raku in niga več - prevejuno«« ,'la-vihanea. RekruUr Rertnuid pa si viha brke iu buha: »Bilo bi ouduo, bi vojaška moč no imela moči.« Rado se zahvali rekrutarju tLiIT^aV-1"'1' ,1!ibil »i«"" gospoda ' , Mi/iiogrrede namaže svoje vprašan.« z zlatrau ui Bertrand mu j^ove, da pričakuje prav IJoboita in odslovi postojiače. ki ea kajo. m ho so kaj prelepa in dennna; Obešen - ,m jVa lev» oii mostu pokaže Berlrand na napis, zastavo in oroži« nad vrati nizke krčme. ,,„ ,sI>r\Yi kral-i -i« b« »rečen vojak,« bere Kodo. »Ne verjamete, gospod, koliko junakov pridobi ta napis,« razlaga Bertraud. L panje da postane srečen vojnk kod a j kralj MirJ i- n,Wnr ,la vsak risu trideset livor na roko, mi pridobi po tri vo-Jftke na dan. Brez prepira! Drugi opijani jo fante z vinom., jaz s slavo. Vstopita, goipodV da zvemo, ee je že prišel prijatelj!. Stopijo v m/bu. kjer je bil« nokai inii in stolov. Pri zadnji mizi dremlje ženska. Bertrand zavpije, du se bajt« stre«e: .b. prišel gospod Robert? Dekle se prodnimi: Ne šel< Priuesi steklenko najboljšega! Za kratek čas! »Dekla zgine skoz mala vrata v dnu sobe. Rekrutar povabi goste k mizi in ogovarja Rnda: ;Kaj vnm je, d« st« tako rr-sui, dragi gospod? Menda se ne mislite pretepnti •/. moj i ui prijateljem. Robertom, ali ga vprn sati po denarju?- Rado se nasmehne po sili: Sle jm;pri-čiini, dn jiride?- »1','iko prepričuu, kakor »em jirepričan, tla naredi dekla -sdajlo nekaj nemujingn. Dovolile...« Bertrand zidne za deklo, Rado sope sunkoma. Miriti se mora, jih kar vre in kipi v njem... Bertrand postavi steklenico nn ni i zn in vpije nn deklo: . Nereda! Ciste kozarce prinesi!.Veste, nesla je pivo namesto vina Olejle. vinček ko eeklnfiek! Kako se peni! Robert, ho tnkoj tu! .Stavim zlat. Ui slo mi ga podarili, da bo prej on tukiii, kakor izpraznjena tj steklenica.« »Velja!- udari Rad«. ,-I'lača.jte, drag.i go-spod!« ploskue veselo Bertrand. s2e gre. je zo tu moj Robert. Pridi vendar, duša! ("'likajo te prijatelji.«, Rudo skoči k vratom. Minil, droban človek stopi skozi vrata in kliče s tenkim glu-seiii: »fcvo me! Robort, učitelj sabljanj«! iv a j želita, gospoda? Uvedeni vas v vse tajnosti dvoboja. Naučim ras napadali ia od-nehavati kviute1 in terze1. Sest lekcij, pa vas ne zmore nihče.« Hertrnnd se podboči in moU-i zadovoljit« prijatelja. Rado strmi vanj, Obešen buli, dekla dremlje. Rado 7.ahropi: .'IV, naj bo Ro 1 t z.raz.i -zn rnzne ndnroe pri sabljanju Odgovor „Prelomu" Mnogi dolegati na zadnjem občiiem zbo-ru »Boja« ho nam sporočili, da je bilo »Do-uioljubovo« poročilo o tem občnem zboru zelo stvarno, resnično in pravilno. Zelo ho tudi čudijo, da je »Prelom« naš list kar v treh člankih napadel. Ml imamo to za dokaz, da ee oibčni zbor le ni vršil tako, kakor bj bilo všeč voditeljem zbora. Naš interes je nuui-reč, da priobčimo resnico, brez ozira na to, je-li to komu prav ali ne. Da so bile nepravilnosti na občnem zboru, priznava celo list »Bojevnik«, ki je v dobrih odnošajih z »Bojem« ,ko piše v 11.—12. številki 1934 o obenem zboru »Boja« tole: Takega zbora kot je bil drugi. Priporočamo se vnaprej vsem dosedanji«! odjemalcem še za bodoče in prosimo vse člane, da naročajo |>otrcbno robo, kar ie rabijo, pri na«, ki bomo gledali, da dobro piMlrežemo Člani, opri-inite »«■ zadružne misli in držimo skupaj, pa bomo doscvli, kar želimo, iu pri vsem leni nas bo vnaprej neto podpiral in gledal za procvit n.iše zadruge nje načelnik g. fikulj, ki se vedno z vi- ■ vnemo zanima in ji z vsemi svojimi močmi po.iiagti. Zalo naj velja geslo: Vsi za enega, eden za vse: in: Svoji k svojmi! Iz društva. (Prcserje.) Na Silverstrov večer bo preteklo dve leti, to je bila v našem Domu prva prireditev in lalnko trdimo, da krepko vozimo začrtani poti. d i bo nuš Dom v vodno večji meri središče in ognjišče vsega pre.sc-rskcga javnega in kulturnega življenja. — V novembra je naš pevski zbor igral igro »Mlinar in njegova liči«, ki je bila zelo dobro naučena in tudi obiskana. Miklavž je v Domu obdaroval i.krog Kkl otrok. — H. decembra je imel« Mnr. družin ' Mar. vrtcem akademijo, ki jo je vodil g. kaplan. — Nn Silvestrov večer r po polletnem odmoru zoih'I nastopil nnš oriljubljeni ppviski zbor. ki ga vodi nnša marljiva orgunislinja gdč. Cepo-nova, vredna nasleodn Mirka Bnrloln. 8. decembra t. 1. si pa ne želimo vod, kajti ni v čast ne bojevnikom, ne »Boju«. K temu pristavljamo še mnenje nekega delegata na občnem »boru, ki pravi med drugim to-le: »Na občnem zboru niso imeli besede bojevniki, ampak borci. Večina je kar gledala, kako so novi, nepoznani govorniki, ki v prejšnjih letih nikdar niso nastopali ua bojevniških zborovanjih (n. pr. na Brezjah!), nn občnem zboru govorili v imenu bojevnikov. Tovariš mi je pojasnil, da so to borci, ki so jim bojevniki le trn v peti. Brezkončni govori so premotili večino delegatov, ki so v tej zmešnjavi niso znuli orientirati in prav je prerokoval moj tovariš, ko je rekel: »Uniforme bodo zmagale.« Z občnega zbora sem odšel s prepričanjem, da borci iu bojevniki ne spadajo skupaj, ker je razlika v mišljenju ln nazorih prevelika. Posebno čudno se mt je zdelo, da je iz vodstva izginil g. kurat Bonač, mož, ki je dolga povojna leta nosil na svojih ramah skoro vso pezo dela za bojevniški iiokret v naši deželi. Menda ni fare v deželi, kjer bi on ne bil govoril, predaval, vodil -ej, odkril spomenike padlim junakom... V zahvalo je dobil — brco!« »Domoljub« je o »Boju« in njegovem gibanju že pisal. Trditve, ki smo jih takrat postavili še vedno drže in na vprašanja, ki smo jih zastavili, do dnne« v delu »Boja« ne moremo najti nobenega zadovoljivega odgovora. Povdarjamo tole: Slovenski bojevniki so za demokracijo in odklanjajo fašizem v vsaki obliki. Vodstvo »Boja« po vsem videzu demokraciji ni naklonjeno. To se jc videlo nn občnem zboru, to se čuti celo na sejah odbora, kjer posamezni odborniki na vprašanja ne dobo zadovoljivih In jasnih odgovorov, češ, dn takih in takih stvari ne kaže razpravljati na seji. Kje pa, hudirja, če ne ua sej i t Ali mar tako kakor pri Hitlerju in Mussolini ju, katerima so »seje« Je trobenta, s katero razglase nekateri izvoljenci masi svojo osebno voljo! še nekaj iz najnovejših dni. V Belgradu se pripravlja nova stranka »Jugoslovanski iiacijonalni pokret. Sestaven del te stranke bo predvidoma tvoril tudi slovenski »Boj«. Prehod bojevniškega pokreta ua politično polje je gotovo važna stvar, ena najvažnejših, ki se morejo dogoditi v »Boju«. Ali jo vodstvo »Boja«, piedrio se je odločilo za ta vele važen korak, vprašalo tisoče organiziranih bojevnikov za mnenje? Ali jih misli postaviti kar pred izvršeno dejstvo? Ce se bo zgodilo to drugo, potem smo še bolj u ver jeni, da hoče odbor »Boja« vladati po nekih fašističnih načelih ln da članstvu noče pokazati vseh kart, ki jih mish laigTati. To se pravi v kalnem ribariti. Rajni »Štembur« H K and i je je nekoč peljal družbo boljših gospodov na izlet k svojemu prijatelju »Bojancu« v Št. Peter. Ko se je očetu »Bojancu« poba bal, kakšne imenitne gospode je pripeljal, ga je ta, šaljivo kot je 'e on znal, zavrnil: »Dosti prida niso, če se s Teboj vozijo!« — Ta šaljiva zgodba nam je prišla na misel, ko smo brali, kdo vse so se znašli v novem »Jugoslovanskem nacionalnem pokretu«. Slovenski »Boj« se je zna šel na istih »načelih« skupaj z »Jugoslovansko akcijo«. Pri nas je ta akcija še bolj malo znana. V pojasnilo povemo le-to, da je »Jugoslovanska akcija« nekaka poslabšana ia-daja bivše Orjune — neblagega spomina, o kateri imamo vsi svoje mnenje. Toda, to nf več šala, ampak bridka resnica! Kaj bodo rekli slovenski bojevniki na vse tel Telo potrebuje hrane, da lahko živi. Tvoje srce, Tvoj razum tudi mora živeti Zato nujno potrebuješ dobro čtivo, katoliško čtivo. bertt Nemogoče.«Iii zasveti se mu: Prepir na mostu. Bortrandov nn.stop — vse je dogovorjen«. Ženska v Volovski ulici ni lagala. laž Bertrand. Le kako more vedeti?« Pertrand prime veselo Robertu zn roko: >Ne poznaš tega gospoda? Tn v! gospod, ne njega?« »Ne trudite se. gospoda.« reče Rado ntrko, »Robert, ki ga iščem, ima kakih štirideset let.« »Jaz jim imam komaj petindvajset,« se nasmehne Robert. »Razočaran sem, da vam ne. morem ustreči!« se opravičuje Robert. »NI vaša krivda.« prizna Rado, »zdaj moram naprej na iskanje.« »Mojega ime-nnka,« se nasmehne učitelj sabljanja. »Poznate pregovor: .Na seimu je več oslov'?«... »Ki se pišejo Robert.« prekine Roberta Bertrand. in ga vščipne zn uho: »Oh, moj mali! Morda imaš kakega strica v Parizu?« Učitelj se udari po čelu: »Seveda ga imam! Prav v teh letih bo...« »In ta stric? je Rado presenečen. »In ta stric, ki se piše tudi Robert, eh, za. vraga ne vem, kak posel Ima. Zdi se mi. dn poseda, galjot, najrajši po kavarnah. Vem samo, da stanuje v Škotski ulici in j« ves dan v tamkajšnl kavarni.« »Ne preostaja mi drugega, kakor da grem v ono ulioo.« se zahvali Rado in se poslovi od Rertranda. Komaj zgineta Obešen in Rado, zakotoli Bertrand dva zlatnika po mizi. Tz malih vrat. v kremi pa stopijo Robert. Škot In Lisjak. Robert stopa, smrtno-bled. počasi k mizi in vpraša: »Sta odšla, Trikee?« »Sta že daleč,« odgovori učitelj sabljanja. Robert udari Lisjaka po rami: »Dobro! Po'dl in ne pozabi, kar sem naročil.« Lisjak odide, Robert se zgrudi v stol. izpi.ie dve čaši vina ' se zagrebe v roke. Učitelj nabijanja In rekrutar molčita. Škot zmajuje z glavo: »NI I dobre, če premišljuje, kdor je moril...« i j Zato stresa tovariša za rame in vpraša: »Ali j ; res ne smemo podkurili temu kopunčku?« j i Robert dvigne prepadlo lice in zaplameni | z očmi: »Ne smet«.« »Nn. hotel ^m te le opozoriti, kar nama je naročil Mališ, namreč da ga ubijeva.« Robert skoči po koncu in udari besno po mizi: »Niti lasu mi ne skrivite!« »Ali!« »Kak ali?« grmi Robert. »Da ni bilo naju. bi te bil našel ta kopunček...« Poudari Škot. »Pa misliš, da bo verjel, kar sta mu natvezla?« »Naju to prav nič ne briga,« se zarezi Robert. »Tn misliš, da pojde iz kavarne praznih rok?« »To je moja stvar!« se zakrohoče Robert in naredi par korakov po sobi ter mrmra: »Nesrečna Špeln! Izda me radi par klofut.« Ustavi sc prod Škotom in sikne: »Ali je bila res Špela?« Škot izpije počasi kupico vina in skomizgne z rameni: »Preveč je govorila. Zato ne bo več govorila. Nama je Mališ naročil, nai greva za onim. Sledila sva mu od cerkve Naše Gospe v Vdovsko ulico. Na lastne oči sva videla, da je dala fantu tvoj I naslov, na lastna ušesa sva slišala, kako je rekla, da je ne boš več pretepal. Veš, kaj veleva naša postava? Si mar nevoljen, da sva izvršila, kar zasluži izdajalec?« »Prav, seveda, prav.« Sika Robert. »Ali umakni se!« Škot razume: .Robert je jezen, ker je verjel ljubezni one ženske. Pa i z/l al n ga je, ko ji je privoščil poštenjak prijazno besedo.' Kar strese se, res ko udari Robert, po mizi in sika: »Pri peklu! Prisežem vam: »Ce kdo samo opraska sina Gageževega, če mu ukrade kdo le vinar, mu posvetim za vse življenje!« Ubil sem mu očeta in peče me vest. Ce me ubije, pustite ga!« Globoko zamišljen sledi Rado Obešeuu, se ustavi in pravi: »Preden greva v Škotsko ulioo, bi bilo dobro, da kaj pojeva. Zdi se mt, da tudi tam ne dobiva pravega Roberta. Denarja bo treba, dosti denarja. Pojdite, Obešen, domov, pozdravite in prinesite mi mošnjo iz moje omare!« Obešen hiti, Rado se obrne. Vleče in kliče ga nekaj v Volovsko ulico. Čuti, da ga obdajajo povsod skrivne moči in se čudi. zakaj mu skrivajo morilca in ne ubijejo njega. Že oil daleč vidi, kako se zbirajo ljudje ob hiši, kjer razstavljajo nepoznane mrliče. Gre bližje in sliši: »Kako dobro uro je tega, ko je skočila skozi okno. Propadla ženska!« Na kamnu leži ženska. Smrtna groza ji je spačila obraz. Rado sklene roke in pomoli, on edini, za ubogo dušo, ki je Imela tik pred smrtjo hip ke«anja. Potem se napoti proti Škotski ulici, da počaka Obešena. Nič mu ne pove o Špeli, lahko bi ae Obešen zbal spremljati ga po nevarnih potih. Obešen prinese denar in pozdrave. Korak jima zastavi množica, ki hiti h koalln. Udarila je proti središču mesta. Tam so bile »Noetove barke«: velikanske dvorane, kjer si dobil za par denarjev kos kuhane ali počene koujellne, tam so imeli tudi v velikih škafih ostanke jedi z bogatih miz velikašev. Služabniki iz kraljeve kuhinje so prodajali, kar je ostalo kraljevi mizi. Četrtma ljudi, ki »o živeli okrog kraljevga gradu, je živela od teh ostankov. Nikogar nI bilo sram kn-povati ostanke. Seveda je bila raalika med ostanki krgljeve kuhinje in med ornimi, ki so jih dobivali v »Noefcovih barkah«, kjer so .jih že prej prebrskale pomlvalke in dečki, ki so pobirali pomije. A ti ostanki so bili še za tiste, ki niso gleštali denarjev; najbolj siromašni Izmed siromašnih so smeli za mal denar namočiti kruh v loričkn .itihe, pa samo namočiti... Mimo teh slik bede sni Leto 1934 — leto nesreč V naslednjem priu&šajno našim čitateliesn samo pregled večjih elementarnih kataster In drugih nesreč, ki so »e * letu 1934 zgodile Slfotti »veta; udarci ki so zraaljžili dsilemo podobo sveta, pa ostanejo neizbrisno zapisani v zgodovini vsakega naroda do konca dni, Strahotna rudarska kutastrofa v rudniku Duhov na Češkoslovaškem dne 3. januarja je »alitevela 1*3 žrtev. V rudnika je nastala silna eksplozija, ki je povzročila, da so «e zrušili podporniki rovov. Reševalcem ne ie posrečilo, da so spravili iz rova na površje 2? ponesrečenih rudarjev, ki so jih flaslednjeia dne z ginlilvimi »večanoetmi pokopali. Dragih 115 rudarjev pa Se vedno počiva na dnu rudnika. jezero zalilo dve vasi. Pri jezu mod Belim in črnim jezerom v Vogezili se je zgodila 5. januarja velika nesreča. Jez je pojHistil. voda Zgornjega jezera se je razlila v dolino, /alila električno cefltfalo in poplavila dve vasi. Devet inženjerjev je utonilo. Prebival« poplavljenih vasi so komaj rešili golo življenje. Dva vlaka sta trčila 12. januarja pri Sta-Hftgrathi v Rusiji. Ob« vlaka »ta padla t nasipa in se »kotalila v globino, Uradnega poročila o katastrofi sovjetska vlada ni izdala, očividci pa eo pripovedovali, da je bdo okrog VKI mrtvili in pfav toliko ranjenih. Katastrofalen potre« t Indiji. 15. januarja M je »tresla zemlja ob Gangesa r Indiji. Več mest, med njimi znano mesto Nepal, je bilo do ta! porušenih. Po uradnih itodaikih je potres Zahteva! rtkfog to.000 človeških žrtev. V zemlji W nastale velike razpoko, U katerih je pridna na površje voda in se kot hudournik razlila po vsej pokrajini ter dokončala uničil joče delo potresa. Ta katastrofa je bila po svojem obsegu ln po številu žrtev največja v letu 193*. Največja japonska podmornica je 21. januarja zidala ob neko torpedorko in se potopila z vso posadko vred. Zaradi snežne nevihte ni bilo mogoče misliti na reševanje, Pri velikih demonstracijah nu večer 5. februarja v Parizu je prišlo do krvave bitke, v kateri je bilo ubitih okrog % oseb, okrog C,00 pa ranjenih Dva vlaka sta trčila pri Vlila Nueva v Španiji 20. februarja. 9 mrtvili, okrog 100 ranjenih. V februarski delavski revoluciji v AvetriH. ki te trajala štiri dni, je izkrvavelo v bojih akro^ 25(10 ljudi, okrog 5000 pa jih je bik) ra- "*'~Avtobns in potniški vlak »t« trčila 18. februarja zvečer v bližini Rima. 16 potnikov je bilo ubitih, II pa ranjenih. Japonski pamik »Banjet Mano sc je 22. e-bruaijs potopi! aa korejski obali. Na parMkti je bilo Kr mornarjev in 20 potnikov. Vsi »o našli 5ffot) v hladnih valovili. Velik rečni pamik se je 5- marcu potopil v bližini Kantona na Kitajskem v hipu, ko je hote! zavo/.lti v pristanišče. Na parnlku .je bilo okoli K><> potnikov, od katerih jih j« utonilo okrog *X). Italijanska ladja »St. Antonio« je v bližini Konstance ob Črnem morju dne 6. marca izgubila krmilo In postala igračko razburkanih valov. Valovi »o jo vrgli um neko sikaki, kjer sc je razbila. 15 mornarjev je utonilo. Japonski rušiler »Toinotsuru« se je 12. inar-ea v bližini pristanišča Sasebo prevrnil na velikih valovih. Kilialu nato so eksplodirali stroji, s čemer je bila usoda mornarjev zapečatena. (Al f 13 se jih je rešilo talilo H. Potniški vlak se jc zaletel v tovorni vlak na postaji Tavatuju v Rusiji. 23 potnikov je našlo sfnrt, 68 pa jili Je bilo ranjenih. Požar uničil ja|Mttisko mesto, 21. marca je cvetočo japonsko mesto I bi koda te uničil grozovit požar, ki ga je povzročil silen orkan. V nekaj urah je bilo vse mesto enu sama velika ba-klid. ki je dofela vso noč. Požar rti pfiznnesel niti eni liišl, 23.000 poslopij je zgorelo do tal. Po uraduili poročilih so našteli okrog 1336 človeških žrlev. 120.000 ljudi pa je ostalo brez strehe Morje pogoltnilo vas. Pri iiiesieeu Olsiifnu na Norveškem se je 7. aprila utrgala velika pečina i u strmoglavila v morje. Pri padcu je pečina potegnila tu seboj v morje obrežno ribiško vasico. Skupno število smrtnih žrtev znnHa 30. Kakanj — grobišče rudarjev. 22. aprila Je bil bosanski rudanik Kakanj pri Sarajevu pozo-ri.šče pretresljive rudarske tragedije. V nekem rovu je nastala eksplozija, (ti to jo povzročile velike množine plina metana. 127 rudarje* je v globokem rovu |Kxl zemljo objela hladila smrt. Nad deaettlsoče ljudi so Je udeležilo pogreba aaarečnih irtev. Gk)6oka žalost, ki je takrat zajel« rse Jn#W»favijo, je vsem še v svežem »jkv IUlnfc# redarjev je MJo »rtvlh prt rudniški nesreči v Kalbere-Budingenu dne 8> meja. Da bi preprečili splošno katastrofo, »o taikoi po ni. grbasti, hromi. Vse kriči, se smeje, poje. Ookolijo mizo in stresajo nanjo svoj prihod. Eni se pritožujejo, da je bi! dan slab, drugI »o hvalijo ko stresajo polne bi nafte. Nastane slovesen molk. K mizi prihajata dva možu. Oni tia desni ima iz vseh vrst eap skrpano črno obleko, drugi zeleno. Obešen pojasni Rado tU: »Orni je Tom.« Tom gre okoli mize ln kliče: »Vnša hira, gospoda!« Posega na nilzo in pobira. Na koncu mize s« v sede Tom, prošteje denar in ga spravi v žakeljčflk. Obešen pojastijuje: »Ta denar porazdeli enkrat v mesecu, na tri dete. Dva dela dol« berači, ki beračijo, tretji del pn bolni, otrofaiice ln starci. Zda,) odide Toni z denarjem, pa se takoj vrile. Tačas pobira zeleni, kar so naberačili v blagu. Jutri proda starirmrjein in Izroči izkupiček Tomu.« Ko se Tom vrtie, pri nesejo dnkle kosilo. Rado vidi, da so sneilli berafl tri kost rune v omaki, velike sklede prtktih lu devet ko-lačnv sira. Izginilo pa je 1S0 bokalov vina in 25 bokalov žganja, ki so ga poslndili s sladkorjem. Okoli beračev se je nabralo polno psov, ki «0 pohiedU ostanke. Velika miza zgine. Stari berači se spravijo s pipami tla dolgo klop pod okni. stave ženske na drugo stran. Naenkrat spregledajo .slepci so zravnajo kruljavi in grbatftl. Zftvriskajo, se primejo za roke in poskočijo. Na klop skoči goslar. Razku.štrane glave se niajejo, razcapana krila so opletajo okoli bosih nog. Plesalci vriskajo, pni lajajo, dtroc! skačejo. Oliescn vzdihne: »Med temi ženskami jo plesala marsikatera v drugačnih dvoranah In z dr1iglm.l gospodi. Pojdiva k Tomu!« Leta stoji zamišljen ob zidu in opazuje ptesnlce-Ko zagletla Oliešetia. se zakrohoče. Užaljen ifiee Obešen: »Ali tako pozdravljate starcif« prijatelja!« »Oprostite!« se zresni Tom. Prav-JSAr sem skleuil, da se obesim, m vidim — Obešenega« r,ujeli pianenč, ki mm> prizanašati siti ljudem, &i so lii K irn ladji. 176 mornarjev in potnikov je izgubilo življenje. Spletna sožb« oblasti je, da je katastrofo povjuo&la sabotaža. 24 vagone* dolg vlak, poln kitajskih vojakov je 23i avgusta v bližini Harhinn v M a iw! Juriji zgjrmei v preptKi. Vef »to vojakov je bilo ubitih in ranjenih. Nesrečo so povzročili kitajski vstaši. Strašna rndnišfca nesreča v Angliji. 22. septembra je v angleškem rudnika Grasfordu izbruhnila eksplozija metana. V rovih je zahcKnel ogenj. Ko reševanje nikakor ni šlo izpod rok ia je ogenj £roeil, da se razširi na ves rudnik, je rudnino ravnateljstvo dalo v globini 800 metrov zazidati vso one rove, iz katerih so sikhli plameni. V teh rovih pa je bilo še mnogo živih rudarjev, ti«ko, dn se je število ponesrečencev podvojilo. 271 rudarjev je bilo mrtvili. Silen tajfun na Japonskem. 21. septembra je tajfun razdejal nn Japonskem 19 mest. škodo gre v težke milijone. Okrog 50.1)00 hiš je bilo porušenih. Smrtnih žrtev je bilo 3000. Kobra pov/rotila 17 smrtnih žrtev. 21. sep-leiohia s*' je na Tein/,i v bližini Londona prevrnil velik čoln, ker je vanj zašla velik« kobro, ki jo med poturki povzročil« paniko, t? ljudi jo pri tem utonilo. Usoden trk dveh vlakov v bližini i,ond»iia je 2H. septembra zahteval 17 snirtuib žrtev. Pri železniški nesreči v bližini K rakova ao Poljskem je pri trka dveh brzovlukov t. oktobra ostalo |kkI ruševinami 15 mrtvih potnikov. Dve ladji »ta se potopili 21. oktobru v viharja. ki je divjal na ameriški tilmmorHki obali.. 58 ljudi je pogoltnilo morje. 150 gledalcev je strmoglavilo s tribuue, ko Mi 2. decembru gledali nogometno tekmo v Pragi. Okoli 50 ljudi je hilo pri tem ranjenih. Strašna božičaiea delavskih otrok. 12. dc-iroiUra je bila v nekem livcrponls-kein predmestju božič« i c« delavskih otrok. Ko so otroei peli božično pesem, sc je liiiSn porušila in 300 Olrok je padlo v pritličje, H uictrov globoko. 20 otrok se jc pri leni ubilo. 170 pa je bilo ranjenih.- 200 ljudi v gorečem hotelu. V lonsingii v Mičigsnu je H. decembru izliriiliuit ogenj v tamkajšnjem velikem hotelo. OI 200 hotelskih gi>-btov jr /gorelo 10 oce+i Rado povabi Toma k svoji mizi. >Kar na kratkol« veli jflavav beračev. Rado hiti: iPred šestimi meseci je umoril ropar Robert mojega očetu. Prosim va.s, veste li zanj. Iščem ga. dn ga trli i jem te OMiešen mu razloži še, kako ->o in vlekli v kavarni Simona in pri Bertrnndu. Tom gleda. nekaj hi|>ov predse, vzame zi žepn papir in svinčnik, nariše nekaj potez in veli: arojdite meni 8. in 9. um v kavarno Simon. Tam najdete učitelja sabljanja ln biljarda. Kmnšeta Rolierta. Osel naj i ki m jaz in vi nerodn, če ga ne spoznate j)o tej risbi. Čudite so, da vn.s {lošiljem, odkoder so vas odpravili? Pojdite ali ne, kakor hočete! Kmnšeti sc odpočivnjo vadi pri igra-nju biljarda.« Tom da svoji risbi izrazitejšo obliko. Oliešen pogledu po plesalcih, ki delajo vedno hnjši hrup. Naenkrat vzklikne Obešen: -.Tom, Robert, je posla! vohuna zn nami, onllc z naočniki, je prav tinti, ki naju je napadel lia mostu.« Tom zakliee: sBonifac!« Zeleni se. približa. Tom zapiše nekaj vrstic hi vrže Boni-facn papir: »Beri "to v klobuku in zgubi se!« Tom potegue sc par črt. in izroči risbo Iladu, ki strmi v surov znsinchljiv obraz. Tako se j« smejal, ko je odvede) očetu dveletnega dečku, tako sc je smejal, ko jc molčal nn očetova vprašanju i« ko je suiui nož očetu v srce. »Pa se nn boš več smejal, morilec.« Velik krik predrami Rada. Več beračev se vrže na moža z naočniki, mu iztrga lasuljo z Kiave, zveže in odvede. Tom se poslovi: "Ta danes ne bo poročiti. Izvršite »rečno svojo dolžnost!« Zvečer je df Sevalo V kavarni Simona *e zabavajo BmuSoti pri biljardu. Bili so med njimi tndi polteni možje, ki so zablodili v kavarno, da postanejo žrtve mparek« dr-nali. lgr»IcS »lede umaknjeni kitačenju krogle, Ne sHlijc ne vrat ne korakov »Ste RABiO sd ?. jssaarj« do it), Jaattarja. Vsak delavnik: 12.15 plošče, 12.50 poročilu, 13 Čas, plošč«. — četrtek, jsn.i 18 Gasilstvo kot narodni pok rt-t in njega naloge, 18.20- Šolnika trnu, t».50 Plošče, 19 Počitniško potovanje, 19.20 C'ns, jedilni list, progrum za petek, 19.30 jugoslovansko jezikovno edinstvo, 20 Prenos iz Belgradu, 22 Čas, poročila, 22 Vojaška godba n« ploščah. — Petek, 4. jan.: ta Krvavi bogovi Mehike iu kulturu Aztekov, 18.20 Radijski orkester, 18.40 Literarna ura, 19 Radijski orkester, 19.25 (:ns. jedilni li**, program za soboto, 19.30 Valentin Vodnik, 20 Prenos iz. Zagreba, 22 Čan, poročila, 22.15 Radijski orkester. — Sobota, 5. jan.; t« Radijski orkester, 18.15 Aktualnosti, 18.50 Radijski orkester, 19 Zunanji politični pregled, 19.20 Čas, jedilni list, program m nedeljo, 19.5« Nacionalna tira. 20 Oktet i Ljub I j. Zvona« poje Ijožične penili i. 20.35 Radijski orkester, 21.15 Evropski koncert iz Belgrada, 21.45 Cas, poročila, 22 Radijski orkester. — Nedelja, 6. jan.: 7.30 O kuklejtili. 8 Plošče, 8.30 Poročila, 8.50 Plošče, 9 Orgelski koncert, 9.45 Versko predavanje, 10 Prenos iz stolnico, 11 Radijski orkester, 12 Čas, Radijski orkester, 16 Sv. Trije kralji, igra, 18 TamhnrnSki orkester, 19.30 Nac. ura. 20 Čas, Jedilni tist. program za jieuedc-Ijek, 20.10 Pester večer, 22 Čas, poročila, 22.15 [ladijski orkester. — Ponedeljek, 7, januarja: 18 Operetni venčki na ploščah, 18.20 Spomini na prva leta našega radija, 18,40 Plošče, 19 Pravna uru, 19.20 Č as, jedilni list, program za torek, 19.3« Nac. ura, 20 Plošče, 20.30 Prenos opere i/. Belgradu. — V odmoru: čas in poročila. — Torek: 8. jan.: 18 Otroški kotiček, 18.20 Kako naj se opremi nevesta, 81.40 Radijski orkester, 19.30 Nac . ura, 20 Čas, jedilni list, program zu sredo, 20.lt) Slovenske božične pesmi, 2t.l(> Radijski orkester, vmes čas in poročila, 22.30 Angleške plošče. Sreda, 9. jan.: 18 Plošče po željah, 18.30 Pogovor s poslušalci, (9.20 Čas, jedilni list. program za četrtek, 19.30 Nac. uro, 20 Prenos opere iz Ljubljane, v odmoru: čas iu poročila. V tramvaju. Sprevodnik (mora menjati): »Ali nimate manjšega?« — Mlada žena (z materinskim ponosom pogleda na sinka): »Ne, nimam, io je moj najmanjši f« vilka tri in dvajset!« kliče kuvavnar in nastane slovesno molčanje. Navadno dobi učitelj biljarda. Zato slede pozorno vsaki njegovi kretnji. Učitelj gleda, krogli. Kar ga prime nekdo za rokav. Robert »»kolne, se obrne, prebledi in strmi v mladi obraz. Začne s*; tresti. Po dvorani gre Radov jasni glas: »Treba je, da se pogovoriva, gospod.« Kakor lačne zverine, je mrmralo po kavarni: »Vr-zlnio predrznega rohnnn ven! Pokažimo mu, kje ima rebra!« Robert ae vzravna, iu zakriči: »Molčite!« Vse obmolkne. Robert poskuša spraviti na svoja odrevetiela usta prijazen nasmeh. Pravi: »Motite se, gospod." Rado zagrmi: »Dovoli je skrivanja in laži! Zakaj stre pre-bledeli? Zakaj se tresetef Sem pač podoben očetu, ki ste ga umorili?« Grozeče mrmranje gre po kavarni, Robert se otrese in umolkne. Žalostno, z gluhim glasom se mn trga iz grla: »Ogibal som se vas. Bdel sem nad vašim življenjem. Zakaj lazite za menoj! Mislite morda, da priznani, česar nisem priznal vašemu očetu? Nc povem in ne hi.jem se z rami. Pojdite v miru!- Rado stopi prav pred Rolierta, ga udari v obraz iu stisne oberoč okoli pa.su. Robortn se izvije bolesetii krik, tovariši planejo, noži in meči lete iz nožnic. Kar skoči med napadalce Obešen: Oh, gospoda! — Vsi na onega?!« Kmnšeti obstanejo, Robert se otresa Rada, stopi prodenj in kriči: »Ta je luoj! Razumete?« Rndu pokaže majhna vrata: »Tam sva sama.« Rado se prikloni: »Pn mo.} prijatelj?« »Prost, je, naj odide.« Obešen pogleda ponosno Emužcte: »Počakam.« Poleg velike je bila majhna dvorana, v nji mina in par stolov. Od stropa je visela svetilnica na olje. Rado sonc z nogo mizo in stole v kot in zapahu« vrata. Robert ga Nas dom »N«S doni- se imenuje dekliško zavetišče v Zagrebu. Vodijo ga Jutoližko misleči in čuteči izobraženci, Slovenci, ki so lam v raznih služlbah, aii pa ae kavij* * ovobodatmi pokli«L Dekliško zaveližže raieivuje rudi tega, ker ec tja zatekajo hreziioselrm in službe iskajoča dekleta, kjer dobe za prav tnal denar cetodnevn® oskrbo iu prenočišče, da ni«i vezane na ranne drago »lične orga-nizavije, ki itekleta airašoo izkoriščajo, ali pa celo na ulico, kjer uajčešče zapadejo v roke raznim ia-korišSevalceni, ki jih ne samo ogoljufajo za njihov denar, ampak jrh navadno turtr telefuo npropastijo in jim iztrgajo iz njihovih duš vse ono dobro, kar jhu je mati s toliko skrbjo in nego lata in leta vcepljala. >Naš dom« ima tudi posredovalnico za sfužfie, ter ima večinoma po več raznih služb na raapofago; radi tega opozarjamo vsa dekleta, ki gredo v Zagreb s trebuhom za kruhom, nai se nikar ne. oairgjo na razne oglase po postajah, ali na zapeljive besede gotovih oseb, ki čakajo pri prihodu vseh vlakov na zagrebških postajah in dekleta izvabljajo s seboj pod raznimi pretvesami in z raznimi obljubami, ani|)ali naj se vsaka napoti naravnost v »Naš dom-, ki je v Bakačevi ulici 4, ■kamor se je e 1. oktobrom 1334 preselil iz Bco-gradoke tO. Torej še enhrat: BsIiaiSeva 4. II. nad-Mropje na Jekreičeveni trgu, je prostor sJoveuskini dekletom, ki pridejo v Zagreb službe iskal. Duhovni vodja :>Na.5ega doma?- je g. p. Koželj, Slovenec j*™it, ki vodi tudi slovensfto Marijino družbo v Zagrebu, kar naj bo ponovno zagotovilo, da je te edina organizacija, ki se briga Itukor ssa. dušni tako za telesni blagor naših deklet. Delavec kot izumitelj. Portugalski delavec Ma-rio da Silva, ki je zaposlen v lizbonskem pristanišču, je izumil * parat, ki zanesljivo ugotavlja nahajališče ponesrečene podmornice. Električna struja avtomatično odklopi rešilni pas na krovu podmornice, čim s« ta (»nesreči. P»s s prižgano žarnico splava na morsko površino. Posknšnje so dobro uspele. Morebiti bo postal delavec bogataš, vsekakor pa je dobrotnik človeštva, ker bo rešil marsikatero žrtev oceanskega groba. Najvišja rastlina na svetu. V narodnem parku Avstralije, ki leži 20 milj od Sydneya, rasle evka-Iiptus, ki se je povzpel 174 čevljev nad vse rastline svoje vrste, ki dosežejo povprečno višino od 100 do 400 J*vljev. gleda i n vpraša: Ste prepričani, da pade eden rzmed naju?« »Kakor verjamem v Boga, tako vern-jem, d« padete pod moj« sabljo.« Robert s« zakrohočs: -To homo šele videli,« in se loti sablje. Rado stoji s povešeno sabljo in govori resno: »Preden začneva: 0£e je hotel odkupiti od vas priznanje, kam ste zavlekli mojega brata. Ubili ste ga in si prilastili denar. Očistite si dušo! Povejte, kje je moj brat? Odpustim vam, če poveste.« Hobort odmaja: Ne? Takrat sem stopil na pot, s katero ni vrnitve...« Luč Ne kadi, majhna dvorana je zavita v sajast dim. V njem so svetijo sablje, se sliši težko kropenje borcev, udarcev, topot nog. Izurjena bore« se napadata, odmika ta, prestrezata. Znan sabljač je Robert in nevajen njegovih zvijač je mladenič iz Bur-gundskegn, vendar pravica je nn njegovi strani. »Dovolj imam!« zagrgra Robert in te-lobne na tla. Iz srca mu curlja kri. Rado poklekne k njemu: »Nesrečni človek! kje je moj brat?« »Prodal sem ga ciganom!« dahne Robert. Dež lije v debelih curkih, se nabira v potokih, teče po ulici. Molče bodi Rado, bridko nezadovoljen v duši: »Ciganom prodal.« Nikdar nc najde brata in očetova duša bo nemirna vse čase. Zakaj je iskal in ubil Bo-bertaf Zakaj mo je prazno v duši. Molče gre Obešen za Radom, On ve, da sledi takemu rnzbujeuiu velika duševna in telesna nt.ru-jenosi Mrzlično niti Rado po lužah in blatu, dokler ne z* sveti v njegove nepopisne duševne muka Kutina luč Verban m vzame plašč, Metka mu stisne roko: »Kaj se j« zgodilo? 0»), ki jih jc pustil v smehljaju »reče, oni Imajo solati« oži. Mrzlično »e pre obleče Rado. s strahom sprašuje. Vrban toži' »Zapodili so m®. smem do Jadvige.. Današnja sovjetska Rusija (Nadaljevanje.) Večkrat zlorabljajo tako žaloigre celc za nesramne komedije. Glavnih obdolžencev se včasih sploh ne upajo postaviti pred redno sodišče, kjer bi ti utegnili razkrinkati vso komedijo, temveč jih pobijejo že v p r e -lzkovainem zaporu (n. pr. Necka in Palčinskega v zloglasnem procesu proti specialistom), postranske obdolžence pa mrcvarijo potem pred sodiščem, kjer ob-dolžujejo sami sebe z izmišljenimi in ukazani m i i z p o v e d m i, da bi si tako pridobili obljubljeno prostost. S temi izpovedmi so seveda zvezana skesana obžalovanja, ki imajo časih uspeh, časih se pa kljub temu končajo s smrtnimi obsodbami, kakor pač kažejo — trenutne strankarske koristi. Pritožba proti razsodbam je sploh nemogoča, razen v prav izrednih slučajih posebno grobega kršenja predpisov. Glavno besedo pri vseh važnejših procesih ima državni pravdnik, kateremu se mora uklanjati vse, sodniki in — zagovorniki (advokati). Svobodnega zagovor-ništva, kakor ga imajo vse kulturne države sveta, sovjetska Rusija ne pozna. Na njih mesto so stopili posebni »kolegiji zagovornikov;;, ki jih imenujejo sovjetske oblasti na predlog sodišč, a jih lahko tudi poljubno odstav-ljajo. Tako je postalo zagovorništvo pravi n e z m i s e 1. Trpijo jih le zato, da lahko markirajo nekak redni sodni postopek. Krilenko je zapisal: »Kaj prav za prav hoče to zagovorništvo? Koga naj zagovarja? Proletarsko državo ali kak obtoženi individuum? Socijalistično družbo bosta branila že sodišče in državni pravdnik — zakaj torej še li zagovorniki?« Časopisje je že večkrat ostro napadlo kakega pogumnega zagovornika, ki se je upal nastopiti za obtoženca, kar je seveda za advokata vedno jako tvegana reč. Zato »kolegiji zagovornikov« večkrat tudi odklanjajo obrambo obtoženih kulakov, trgovcev in sličnih »buržujevc. Prava boljševiška posebnost so tako zvani »javni o b t o ž i 1 e 1 j i«. To so navadno strokovne in druge organizacije, ki nastopijo zlasti tedaj, kadar je treba prirediti kak proces, s katerim hočejo posebno vplivati na množice. Najtemnejša točka redne sovjetske justice so pa p r e i z k o v a 1 n i zapori. Ker pravne varnosti ni, se vrši izsiljevanje priznanj z najbolj barbarskimi sredstvi. Ti zapori so napolnjeni z i z z ivači in ovaduhi, izmišljanje političnih prestopkov in j u s t i č n i umori so na dnevnem redu, zato se nedolžne žrtve raje same obtožijo kakega umišljenega prestopka, samo da pridejo čim prej vsaj pred redno sodišče in v redne kaznilnice, ki so še najboljša stran vse boljševiške justice in v splošnem še boljše, nego po mnogih evropskih državah. Beseda »ječa« je pri boljše-vikih sploh odpravljena in zamenjali so jo z besedo »izolacija« (osamljonje). Večina zaporov je tudi le malo zastražena, saj si kaznjenci ne žele preveč na svobodo; v zaporih se jim godi namreč pogosto mnogo bolje nego zunaj. Te barbarske razmere pa nikSkor niso zgolj začasni pojav revolucije, kajti boljševiška oblast je že davno utrjena in »buržoazija« iztrebljena, toda olajšanja ni Čutiti skoro nobenega. To je tudi razumljivo, če pomislimo, da proglašajo boljševiki teror za redno in naravno sredstvo vzdrževanja svoje oblasti. Pri sestavljanju kazenskega zakonika je pisal dne 17. maja 1. 1921 Lenin ljudskemu komisarju ga pravosodstvo, Kurskemu, da sodišča ne smejo odstraniti terorja, zato je treba tega tudi v kazenskem zakoniku odkrito in brez hinavfičine priznati in utemeljiti. Teror spada po boljševiškem naziranju k pravicam vladajočega razreda, ker pomaga vzdrževati njegovo gospodstvo. V prvih letih revolucije je bil teror mišljen res le kot začasno obrambno sredstvo proti protirevolueijo-aarni nevarnosti Boljševiki so namreč osnovali na pobudo Trockega takoj po oktobrski revoluciji 1. 1917 posebno »Izredno komisijo« (čerezvičajnaja kmi-šija ~ čeka), ki Je imela namen voditi boj proti sabotaži, špekulantom in protirevoluciji. Njej na ie u je stal zloglasui rabelj boljševiške revolucije, bivši poljski plemič Džeržinski, ki je znal z organizacijo in delom svoje Čeke tako pripomoči šibki boljševiški stranki do neomejenega gospodstva, da je postala ta kmalu »lavno sredstvo boljševiške oblasti. Na njeno odpravo sploh ni nihče več mislil, temveč so jo za časa Nepa (meseca februarja 1. 1922) le preorganizirali iu ji prepustili sploh vso politično upravo v državi. Ob tej priliki so jo tudi prekrstili v »Državno politično upravo« (Gosudarstvenoje poliličeskoje upravleuje = GPU), a njen voditelj (po smrti Džeržir,-skega je bil to M e n š i n s k i) je posta! celo član sveta ljudskih komisarjev. Izprva je poslovala Čeka še kolikor toliko obzirno, od jeseni 1. 1918 dalje je pa začela moriti vse vprek, GPU je z zakonom z dne 16. oktobra I. 1922 dobila izrečno pravico izrekati in izvrševati smrtne obsodbe brez redne sodne obravnave. Čeka, oziroma GPU je tisto strašno sredstvo, s katerim obvladuje neznatna boljševiška manjšina vso neizmerno državo, saj vzbuja strah in trepet povsod. Vsak obtoženec si želi priti vsaj pred redno sodišče, čeprav so ta še tako pristranska, kajti tu ima vsaj nekaj upanja, dočim počne GPU z njiin na skrivnem vse, kar se ji ljubi, kajti zanjo ne veljajo ne ustava in ne zakoni, najmanj pa seveda kaka obče'xloveška morala. Tajen ostane pogosto že zapor sam. tajna je obtožba, lajna obravnava in tajna pogosto tudi obsodba. Ona je še mnogo, mnogo poslabšana izdaja nekdanje zloglasne carske tajne policije, tako zvane »Oh rane«, ker ima tudi boljševiški režim mnogo šibkejše temelje, nego jih je imel carski. Časih je bilo mogoče kljub »Ohrani« dokaj živahno tajno politično delo, čemur je dokaz vse intenzivno predvojno delo vseh marksističnih strank, danes je pa do korenin zadušeno vse. Stalin sam se je šestkrat izmuznil >01irani« in enako vsi drugi re-volucijonarji in boljševiški voditelji, Čeka in GPU se nista izpustili nobenega resnejšega nasprotnika živega iz svojih rok. Danes zadostuje za smrtno obsodbo če je kdo pripadnik demokracije Nad vsakim posameznim sovjetskim državljanom visi noč in dan ta strašili Da-moklejev meč in nihče ni niti za en dan varen življenja, samo da se obdrži peščica '.> »Ijševiških mogotcev v nekdanjem moskovskem carskem dvoru Kremlju. GPU svoje ?,rtve najprej duševno in telesno uniči s sredstvi, ki komaj dosegajo fantazijo kakih romanopiscev o srednjeveški inkviziciji, nato izsili iz njih razne samoobtožbe, končno jih pa zverinsko pobije. Večje množice so večkrat postrelili kar s strojnimi puškami, manjše skupine so pa pomorili po kleteh zaporov in navadno sploh brez sodb. Rodbine so talci za svojce in starši' morajo neprestano trepetati za življenje svojih otrok in obratno, saj je bilo pomorjenih na tisoče in tisoče talcev. Vsa sovjetska Rusija je danes ogromna ječa in tam se vrši teror, kakršnih pozna človeška zgodovina pač le malo. Evropski izobraženci se zavzamejo za vsakega vidnejšega komunističnega obdolženca v kapitalističnih državah ter podpisujejo plamteče proteste, molče pa k vsem grozotam v Rusiji, ravno tako kot k grozotam v Mehiki. Kakšno licemerstvo in hinav-ščina je tedaj, če se komunisti zgražajo proti pritisku, ki ga vrše proti njim meščanske evropske državel V Prusiji je bilo v 7 letih (1920-1926) 44 smrtnih obsodb (največ morilcev in sličnih), v Rusiji pu v 8 tednih (od 24. X. do 19. XII. 1929) 144 in to skoro sami politični obsojenci, čeprav so oznanjali poprej smrtno kazen za največji zločin - kapitalizma. A za toliko obsodb je izvedela javnost, koliko je bilo pa resničnih, ne ve seveda nihče. Za umor je v Rusiji 10 let kazni, a tatvine se navadno sploh ne kaznujejo, za političen prestopek pa sledi navadno smrt, kaj« človeško življenje je v sovjetskem raju jako poceni. Ruske ječe so vse prena- sploh nZeJZZa° " ^^ Pre9t°Pke "aVad™ RAZNO Proti evcdM novega socialnega davka t Z«, greba, • katerim naj bi s« financirala javna dela, se je odločno izjavila za-grebSka zbornica, ker so javna bremena ie tako velika, da u morajo ta »nižati, ne pa ie poviiaU z uvedbo novih davščin. Pravična kazen. Hitler-jevska policija je zaprla deset tvornic, v katerih so lastniki grdo postopali z delavstvom. Nobena nova sladkorna Ivornlca ne bo več zgrajena v Turčiji, ker krijejo že sedanje domače vse potrebe Turčije. V jugoslovanski gozdni industriji in prj žagah je bilo zaposlenih v prvi polovici leta 1934 nad 10 tisoč 700 oseb, to ie 22.7 odstotkov več kot lani v istem času. O novi Tladi g. Jevtiča so objavile članek zagrebške »Novo9ti«, ki ga zaključujejo z besedami: »Verujemo, da bo vlada g. Jevtiča vnesla v na5e notranje življenje isto vztrajnost, i«to metodo in isto korektnost, ki označuje našo zunanjo politiko ter da se nahajamo na pragu nove dobe, novega pomirjenia, bratskega razumevanja in ljubezni, vsi 9ložni v skrbi. de bo država močna, zdrav« in srečna«. Proračun mesta Celfa izkazuje 6 milij. 52.540 Din izdatkov. Mestna plinarna v tirolskem Inmshrucku, ki že izvaža vsak dan 20.000 litrov svežega mleka v Nemčijo, ie sedaj sklenila ie dogovor z Belgijo, da bo dobavljala za belgijski Kongo (Afrika) vsakih deset dni en vagon sira. Neka druga tirolska mlekarna pa ic sklenila pogodbo za dobavo sira v Maroko. 25.800 |ohov nerodovit-n* zemlfe bodo osušili in sicer ie to Crnac-poti« med Staro Gradiiko in Savo do izliva Ortjave. Stroškov bo nad 30 milijonov dinarjev. Italijanska vlada |e razširila 40 nrnlk na vsa industrijska podjetja, čeprav se ie večina podjetij izjavila proti štirideset-urnem tedenskem delu. 100,090 čokolad so dobili otroci na evharistič-nem kongresu v Bueno« Airesu-po skupnem svetem obhajilu. Čokolada je stala 120.000 Din in jo je poklonil neki Francoz, po imenu Saint. v Bolgarija bo nadaljevala ■ pogozdovanjem in so v ta namen stavljene večje vsote. Rusifa je Izdelovanje elektrofekla v letu prve petletke podesetoršla. Vsled velikega povpraševanja po antimonu, ki se zlasti uporablja za izdelavo irapnelov, |e silno narasla njegova cena. V Londonu se le dvignila od 67 aa 74 funtov. B—»te, m (NMM)«vaaje> N* vjttaašiij«* lt.uk« je z žitnim nridelksni, iha Ijofteanivš g. lekarnar nadaljevat: Sta en dasi M a (en človek t enim plnguoi) pridtr« Sibit- jafc 120 do t Si pudov žita, doč.im Biura/tča* te iti pudov. Zemlje v Sibiriji m; gnoj,e; poč pu ja posie> vrstama počivati. Prc.uuSo pa skjtbejo Sinrjaki za krave, ki nimajo ah nje hlevov. Živina spi lin prostem ia zmr/.iije, čeprav ima i»!go in zelo gosto dlako. Leži v snegu in nDiŠe je ne čodi. Govedo preživljaj** slasti porazit uaretlko s ,saiuo slamo. lina srednje dobra slovenska krova je pi»cl>n«, kar ne letne mmiai-iir mleka tič<-, za te d« il sibirskih. Prašiči so lepi, debeli, žive družno, neiezuni in hodijo po vnrrini in mrazu, kamor jili je volja. Trikrat na dan jim- polagaj« žitu. (wwpo«la »lelšerja« «in ie vipmiši«! za cje-g»vo inuienje, zakaj ji: Rtroija, ki je tMn egiuiniia lu S. Saročntki ..Domoljuba" plačaj« ■(amo polovico ako kupujetu kmetijske po Irebščine ali prodajajo svoje pridelke alt iščejo peklov oziroma obrtniki pomor ni 1«» alt nneneev In n«roliH ližfffra ZMORfifB. bi p-os.B»ta pek« h» iTROvce z moko Per* sons I.iuhjjamt pflflhn pzadai MJ j M sfarHi oken | je aapsMlaJ. pr>pn*nt>li 1 w v trUpfj*' tiči mestu ari na dečeli. Pum-aia s« ua. Gruberjevem naBreJ.u Št 6. B-nifa .. krava a telič- profil« komi mlekasiiui Suvljc 1& Stonastot * 89 A. llriti Vel. /j>K-» pri 'lis-fcajjam. Lsp fef^s ima na prodaj Pretnar Janez. Podbre^je št. 3-Podueet, Oorsmijslao. Dnnrfum KO mem i kov Froaam ai(|0Vi|, p;ev. Stožice šl. t, p„ Jezica Dve bnii ninii prodam. Vinko Padar, (ininiče 6. p. Smarje-Sap. ^encii i„ pomočnik za kovaške obrt sjirej-me Jože čuk, sekirni kovač Rovte št. 6t pri Logatcu. Batalcr ^ okenski, nofigiec ^^ njen nroda Bojr v Medvod afe. BreiasMia2^: na prodat. G0*sr. Porf-sairefea 15, Bahniva Ipsla sninia lepe pasme,težka 135 kg naprodaj. — Ittaiaik, Notr. Gorice 7 p. Brezovica. Itcbln pošteno, nad UBS110, 20 let staro, ki je vajena rlelu na oolju, riJSesi za iupniši®. — Pen udbe £««ib! i nw p«f dfltki ue, upznvo Domoljuba pod 8t M.7KL Fintallm obleke itd. kupite najcenejše prt Preskerju, 1 Sv. Petra ceuttr M: 1 IžtftSflŽflfB SSfSRIS1 sprejmeiB. Zalokar J., BnU»c - B6V> -- -mrlUnc - fraUoe ttd. - <*tttr m ' B«JnlS|)b cenah pri nraijn M. VAHTER - jfRBJ BLAtON - i»£5t& v novem lokalu pri Paru jevuti tudi koščika zeudje iu še to surno v tm-joiiL »zete zemlje »ktog Pori Arturja. 2. Kn*ijui je imera mnogo nesposobnih in iu; izkušenih oticirjev, ummi katerimi so, biLi * tudi uesedko badajaki viiie. X japouei bo tajno uredili v Rusiji iavrstno vohunsko *Mbo. * Vrftk v«rok ruskih neuspehov je bila tudi »vmllta* — »tkohot. Vojaki so prilmjati na rusko-japonsko bo-jišže pijani in- za boj rn-eposobni. 5. Velika daljava do bojnega polja, da Itusiju ni mogla postaviti pravočasno proti Japonski večje armade. — Gospod lefcnrnur je izrazil svoje mišljenje, da bodo po svetovni vojni združeni vsi Slovani. Vsak slovanski narod bo imel svojega knraa, Itusija pa bo mogočen varit h vseh slovanskih . oktobra okroj* T /večer je za-čHo ua bistroiertoškeia« stolpa gas»fcikej,'a «&iam nekam črnino klctikofi. V to poltiea*« mahoma imUh/cIi t Iviijgiiluo Ui sodom ua. kraj poiara. /gorela jc lewnn hiša, lahko bi pa postalo žrtev opija več sto sosednjih poslopij, sni so bila isu lesena in pihal j« veter, Pomagali so tudi naši ujetniki in omejiti požar, za kar so (.ih pohvalili v posebnem članku v hitrim utskeni krajevnem časopisu. Neki bistrrrfstoiki domačin mi je pripove-rti-*kn je okroff vrst, do VlO-divostoka pn oknifrOtOO vrst. — V Bistrem Isto-ku je .približno "5 ur prej dan kot na Dminju. I — t^pv tft trt utar kanj fore* »espoke st»a«r 4» nvbljev. srednje dobra sibirska krava TO rub-, ljev «'ef »tiri (tef jv ro^et' getralo, lo pol st« posaali Jrte\ po««™ kiša in iitsiea verjepi po-srstnikjfc (rprnr je ii! te tb" C. pod aii"-Iov «ki Biifi Irrpfco pomagaK pri gijšen jn in šrli trino ptihvirfo li va-M^-nflv Br-S't roistoranov. I^roti vrčem stojam v veKks bistioistoSk« trnovimi Palratisa Kaninu Ivauoviia, Kiapim za 3 kojicike .sladkorja iu potožim, takoj razarael moje žel)e in se je povailiil, naj pti-d«n» zvečer, ko xaprc ttgoviim. ?.e pre/l scrlimo d-gansico o 5ru»h očrh. »Oči čjoraijja.. ff. L mmim - m LIIIBLIANA, S9. Petra CCS«® W 'niii"iniii i' m.....ii min 11 'in mni im iii i lini— ogledal feistraistošJEe šo!e> in pršostvoral po-nisi kar je •rffobtik. PrrMf gl«la.l, se.m bil nekoliko »resenečcai zrtttj tojde sporfnjc Mače so bBe — ženske«* 65»jliK, Dne 3t. oktobra 1914 je kazal toplomer kast 25" C jpd liičlo. Bilo je tako stittpeao mrzl« da »i je vodia na bradi, ko sen sc- uiiraf, spva-lOtu*. zitnuzaiis. Pn radorc^nont, karkšne so sabrreke ŽoBe, je bila v meni večja, kot strah pred sibirskim mrazom. In tako sejn bil točno oib 9 zjutraj ic pred biistroistoško ljudsko šolo. Učiteljstvo, <>&■ f«K®ae» po k«teginjir irnr Je aa psišaJcovatb. Pradstavili sjn*> se drag drugemu. Hitro sem a napisal imena: šolski upravitelj Halatin ftael ler nččteljrci fvi|kiv^ ^fmrrja in Konziča- Tine je bil bolan, zato je naročil svojenu sodelavcu Francetu, naj tudi njegov denar vzame v soliote pri iz^fačitn. Pozno po noči jc France v soboto prišel domov: »Tine, ne smel zamerita aiatpssk ves toe| detuitv scai »Kafto Je to niofoCer« se je sikto TJne. »Saj ve«, stara iiuvada, kvartati sem šel in fe M nc br? »ravočasno prenehal, bi bil še ev«j donor zaigral, ne samo tvojega.-t HRANILNICA IN POSOJLNICAV SCAMNS0I -*mn- registrovana zadruga z neomejeno zavezo vlage is šegkvmn š» — imm&m »t—gn r SANATORIUM EMONA Ljubljana KOBfnsktgft al. 4 ' Zdravnik: Tel. Hft-2,1 ord nira od 11—1 dr. Fr. Derganc, kirurg. šef-pr marij v p. 7 „ ■ . . „, . „Iai