Primorski Lisi goučljiv list za slovensko ljudstvo na (grimorskem. aro, dom, ctaarja I IZHAJA vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. CEN A za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj premožne 4 krone za celo leto. NAROČNINO in oznanila sprejema upravništvo v Gorici na Placuti št. 12. TT., ROKOPISE sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. Hilanja st. 7. Narodno - napredna stranka. Brez načel. Ogromno nalogo si je postavila narodno-napredna stranka. Njeno obetanje, njeni načrti — ako sodimo p»» „Soči“ — so tako mnogoštevilni, da ne bodo vedeli narodno-napredni go-spodje, kje začeti. Človeku se dela omotica, ko bere motno „Sočo'1. Vsa narodna, gospodarska in socijalna uprašanja bodo oni rešili! Pa počasi, oj mladi in čvrsti narodni naprednjaki ! Preiskati vam hočemo nekoliko obisti in pokazati, da je vaša stranka zidana na pesek. Narodna, gospodarska in socijalna uprašanja, katera hočete vi rešiti, so po svojem bistvu pravna in zato tudi nravna uprašanja: so pravna, ker se morajo rešiti po zahtevali pravičnosti in ue le po veči ali manji koristi. Smoter ne posvečuje sredstev, kakor vi vedno povdarjate nasproti nam ljubeznjivim klerikalcem, česar se pa vi neljubeznjivi liberalci v praksi vedno poslužujete. Pri reševanju družabnih uprašanj mora se človek pri vsakem koraku poprašati: Ali je to pray;čno, ali ni morda proti pravičnosti do bližnjega, ali ni proti ljubezni do bližnjega ? Iz tega je razvidno, da je uprav socijalno uprašanje v najtesnejši zvezi z nravnim uprašanjem. Kdo pa, naj nezmotno pove, kaj je nravno, kaj ni nravno ? Da se namieč prav reši družabno uprašanje, treba je imeti stalna in trdna načela, po katerih se je treba ravnati. Kot katoličani vemo, da nam o nravnosti nihče drug lie more nezmotno soditi, ko sv. katoliška vera, ki je steber resnice in pravice. Samo ona nam neziuotiio in jasno opisuje razmerje človekovo do Boga, do samega sebe in do bližnjega, samo ona nam opisuje človeško natoro tako, kakoršna je v resnici. Narodno-napredna stranka pa noče nič vedeti o sv. katoliški veri in o sv. kat. cerkvi. Povejte nam torej, razsvitljene napredne glave po katerih načelih hočete rešiti družabno uprašanje ? 'i ega niste povedali v svojem programu. Zelo smešno je govoriti o programu, pa ne povedati načel, po katerih se je ravnati. Ali morda LIST E K Fabella paschalis. Velikonočna prilika. Spisal J. G —c. III. Nek krojač je imel strašne sanje. Sanjalo se mu je, da vidi satana z velikansko zastavo črne barve. Zastava pa je bila skrpana iz samih suknenih kosčekov, koje je krojač prisleparil in utajil. Spovednik mu ukaže: „ Varuj se, da ne boš več sleparil pri suknu. Vsakokrat, ko boš krojil novo sukno. mora biti pri tebi sinček in ti mora na uho vpiti: Oče, spomni se zastave !* „Potein boš premagal skušnjavo, ko te bo mikalo, da bi kaj ukradel.“ Ubogal ju krojač in po spominu otrokovem se je vedno upiral skušnjavi. Ko je pa nekega dne krojil zlato tkanino, hoče nekaj shraniti, a deček zaupije: „ Spomni se zustave /•*.... »Molči, žaba", — odgovori oče. „Saj v zastavi ni bilo nobenega zlatega kosa!"— Tako je krojač zopet kos ukradel. Ta basen nas uči: Z velikim veseljem praznuje hudič zmago nad krščansko dušo. Zato se je treba spominjati v vsaki bližnji grešni priložnosti hudičeve zastave. Težko je in neznosno živeti pod to zastavo, — zastavo nesreče in sramote. Sladko pa je živeti in bojevati se pod zastavo Kristusovo: Zastava kralja kaže se, Blišči se križevega skrivnost. Na njem Život, je umorjen bil Kodila smrt življenje je: (Cecilija). IV. Kozlič, kije živel v gozdu, se je zbal zanjk in nevarnosti, ki so mu pretile povsodi v gozdu, po luteranskih načelih, ali po židovskih (ta bi bila za vaš Togram najbolj primerna), ali po mohamedanskih ? Povejte nam, da bomo vedeli ali ste tič ali miš ! Po poreče kdo: „Saj smo že povedali! — Mi smo svobodomiselni in v tem je vse !“ Dobro! Vi hočete tedaj reševati družabno uprašanje ne po večnih krščanskih načelih, ampak po svoji glavi. Ali to je ravno smola, da ima vsak svobodomiselni naprednjak svojo svobodno glavo. Po kateri glavi hočete reševati narodno, gospodarski in socijalno uprašanje ? Ako se držite zloglasne glave Gabrščekove, potem niste več svobodomiselni. Ako se držite nezmotljive glave Tumove, ste še manj svobodomiselni. In varujte se, da ne pristopijo še napredne ženske v vašo stranko, ker potem bo vojska. Zofka Kvedrova bi vas še le učila pameti ! , Iz tega je razvidno, da je narodno-napredna stranka zidana na pesek, da je brez načel, brez temelja. Narodni naprednjaki, ki nimajo v programu nobenih načel, kaj še krščanskih načel, ki hočejo pa vender rešiti socijalno uprašanje, so podobni slepcu, ki gre le naprej, ne vedoč, ue kod ue kam. Zato so si prav primerno nadeli ime „uapredni“, ker borijo le naprej, naprej. V tem so si liberalci in demokratje podobni, samo da so demokratje že nekoliko bolj naprej, ker so bolj dosledni. V rokah imam „Socijalni načrt slovenskih delavskih stanov41, ki je na Kranjskem nekak vademecum za socijalno organizacijo. Ta načrt, ki je posnet po resolucijah I. kat. shoda, je zelo krytek, pa presega po vsebini brezkončno vrsto dolgih člankov v „Soči,< pod naslovom : Trgovsko-obrtno društvo. V „Sočinih“ člankih ne najdeš načel, ne najdeš temelja. V tem načrtu pa je temelj na prvem mestu. Izražen je tako-le : »Krščansko-katoliška vera je temelj in edino trdno varstvo resnici in vsled tega tudi pravici. Sama ona opisuje človekovo natoro tako, kakoršna je, in samo ona ne-zmotno pojasnuje razmerja človekova do Boga, do samega sebe in drugih. Zato pripozuavamo kr-ščansko-katoliško vero kot glavno voditeljico k ker so ga hoteli lovci ujeti, in sklenil je zbežati. Pride slučajno do ovčje čede, se ponudi ovčarju, da bode živel v njegovi čedi. Vedel je namreč, da bode živel v varstvu skrbnega pastirja in čil-ječega ovčarskega psa. Toda nekega dne pridejo v čedo paganski duhovni (sacriticuli) izbirat ovce, da bi je malikom v žrtvo zaklali. Tu vsklikne prestrašeni kozlič: Ah! Ali tako morajo ovce poginiti? Vendar — si misli — „je bolje ostati tu v čedi nego se vrniti v mejo. Kako lepo je vendar tu živeti v miru, dokler je dovoljeno, in potem življenje dati v čast bogovom!“ Tako je kozlič ostal v čedi. Kozlič pomeni kristijana, ki živi v liosti viharnega življenja v vedni nevarnosti, da ne izgubi izveličanja. Tolažilna zavest, da je tudi naš Izveličar trpel, nas vspodbuja k trpljenju. To pa vse še ni zadosti, Z njega obleko strgajo liane vid’ jo se kosti In se mu še smejajo (Pesem kr. pota). In kdo bi voljno ne trpel ? Kaj ste prestrašeni ? Poglejte moje roke in noge (Luk. 24, 39). Tako je rekel od smrti ustali .Te/.us svojini učencem. A to nam bo tudi kmalu govorila prekrasna rožnata velikonočna sveča s petimi luknjami, spominjajoč nas peterih groznih Izve ličarjevih ran. V. Oče in sin sta šla, — kakor se bere že v šolskih knjigah, — po svetu. Oče jaha na oslu, sinček gre peš. Ko so ljudje kregali nevsmilje-nega očeta, stopi oče doli iu sin zajaha osla. Zopet drugi ljudje se sinu rogajo, da n« spoštuje očeta, ko jaha sam. Nato se oba zavalita na osla. Srečajo ju drugi ljudje in ubogo živinče pomilujejo, da saj mora gagniti pod toliko težo. — Da bi ljudem ustregla zajahata oba. Nadaljni poto-valci se jima zopet smejejo, kako je to, da pustita osla praznega capljali, sama se pa s hojo boljšim socijalnim razmeram; katoliško cerkev priznavamo kot največjo silo napredka in sreče za človeštvo11. Tako ima katoliška stranka jasen program in določen temelj, narodno-napredna stranka pa ima zmešan program brez vsakoršnega temelja. POLITIČNI PREGLED. Spravna pogajanju. Upanje, katero smo gojili še pred kratkim, je splavalo po vodi. O kaki bližnji spravi med Čehi in Nemci ni mogoče govoriti zdaj, ko poznamo nemško nestrpnost. Nemci se čutijo zdaj še gotovejše kakor prej, ker jim je vlada popolnoma naklonjena. Zadnji dogodki v češkem deželnem zboru so prepričali češki narod, da hočejo Nemci biti gospodarji v Avstriji, Slovane pa imeti za svoje sužnje. Predlog češkega poslanca Pacuka, da naj se uvede popolna edna-kopiavnost Čehov in Nemcev pri čeških uradih, je grozno razburila Nemce, ki hočejo imeti tudi v bodočnosti vse pravice le za se. Da bo posledica večnega boja Čehov z Nemci absolutizem, to Nemce ne straši, ker vedo, da se jim ne bo nikdar nič žalega zgodilo. A tudi siovauske narodnosti ne straši pogled v še nejasno bodočnost, ker dandanes ni več mogoče zatirati nobenega naroda, posebno ne zavedne slovanske večine Avstrije. Naravno bi bilo, da bi zdaj bile raspi-sane nove volitve za državni zbor, in da bi se umaknila sedanja vlada. A zgodilo se bo skoraj gotovo nasprotno: vlada bo ostala in državni zbor bo razpuščen na nedoločen čas. če se to zgodi, pride Avstrija na rob prepada. Nobena moč ne bo več spravila državnega voza na pravo pot. Absolutizem bo yoda na mlin Nemcev in bo polagoma vzel Slovanom ljubezen do domovine, do naše skupne matere Avstrije. Uloga, katero bo potem igrala Avstrija med velesilami, bo-žal-podobna oni, katero igra zdaj že skoraj pozabljena Turčija. Naša lepa domovina .... Dal Bog, da bi se motili in, da bi v kratkem drugače pisali o položaju v Avstriji. Rusija. Med tem ko se v drugih državah trudita. Oče ni vedel več, kaj storiti. Zato vzame na poti močan kol, zveže oslu vse štiri skupaj, ga obesi na kol. vzameta vsak en konec na ramo in neseta osla. Drugi ljudje so se jima na ramo še bolj smejali. Ta basen meri na krivo sramežljivost in strah pred ljudmi. Koliko kristijanov hoče ljudem ustreči in se praša. kaj ljudje poreko ! Koliko ujili si odreče prejem sv. sakramentov, se sramuje na ulici moliti angeljevo češčenje, se sramuje v gostilni ob petkih prašati postnih jedi, ali zavrniti prinešene mesne !... VI. Nek krojač v starih časih je Zenu (Jupitru, naj višjemu maliku poganstva) očital, da krivične premalo kaznuje. .Pojdi pa ti v uebo“ — mu reče Zen — „boš pa ti vladal nekoliko časa“. Zen mu odstopi božansko oblast. Krojač pride, se vsede na prestol, si dene stolček pod noge in gleda na zemljo. Vsi nebeščani pričakujejo, da Zena nauči, kako se svet vlada. Krojač kmalu zagleda na zemlji dečka, ki je kradel jabelka in v svetem srdu zabrusi podnožni stoliek na zemljo. „0111!“ zaupije Zen, „vidim že, kako slabo bi ti vladal svet! Ko bi jaz bolel za viako malenkost stole metati na zemljo, kam bi šel po mizarje, da bi mi je delali ?“ . . . Prenašati moramo napake in pogreške svojega jega. Vaditi se moramo v krščanski potrpežljivosti in prizanesljivosti „Ti žena" — pravi Alban Stolz, — nisi poročila nadangelja (iabrijela, ampak človeka, ki ima hibe. — Ti mož nisi poročil M. Device, ampak človeka, ki ima svoje napake. Potrpežljivosti je treba. Brez trpljenja ni zmage. Premisli ljubi krisjjan. Alleluja Daifs ta veseli dan. alleluja Kuj je Jezus prestal Prej ko j’ od mrtvili ustal. Alleluj a—Alleluja! vojskujejo nuni seboj razne stranke in narodnosti v nesrečo svoje domovine, se oklepa ruski narod vedno tesnejše svojega vladarja. Zadnji čas se trudi ear Nikolaj na razne načine, da bi si pridobil ljubezen in zaupanje vesoljnega ruskega naroda Zato je šel v Moskvo, kjer je preživel velikonočne praznike. Dasi je Petersburg stolno mesto, vendar je Moskva še vedno pravo središče ruske države. Sijajni sprejem carja iu carinje v Moskvi je prepričal ves svet, da nuki narod ljubi še danes svojega carja, kakor je ljubil pred stoletji svoje vladarje. A tudi car Nikolaj sam je pokazal, da je res dober oče ruskega naroda. Nastopi! je, v Moskvi tako priprosto in ljubeznjivo, kakor oče, kateri obišče svoje daleč od doma stanujoče otroke. Na veliki petek je se svečo v roki bodil se svojo soprogo za procesijo k božjemu grobu med navadnim ljudstvom. Zato gledajo zdaj sovražniki zavidno na carja, kateremu ni omika odtujila src svojega naroda. Turčija. Komaj se je udala Turčija zahtevam Rusije in si drago vkupila mir, že zopet ji preti nevarnost.. Turčija je namreč amerikanskim misijonom v Palestini dolžna 1, miljona že več let, a noče te svote plačati. Zato žuga Amerika z vojsko in, če se Sultan ne uda, bo Evropa videla amerikanske vojne ladije v Carigradu. Vojska V južni Afriki. Položaj v južni Afriki se je v zadnjem tednu izdatno poslabšal za Angleže. Angleški nadvojvoda Roberts se ne more ganiti iz Bloemfoutaina. Bini pa napadajo njegove postojanke od vseli strani. Južno od Bloemfoutaina imajo Buri še vedno zajete Angleže v mestu Wepener. Roberts je poslal že tri divizije angleških vojakov proti Burom, ki so se utrdili okoli \Vepenerja, a. kakor je videti iz zadnjih poročil, so premagali Buri vse, angleške čete. Angleže pa napadajo Buri tudi v raznih drugih krajih. Pri Boshofu so ustavili angleškega generala Methue.na, kateri je imel nalogo prekoračiti transvaalsko mejo. V Natalu napadajo Buri ostanke nekdaj velike Bulierjeve armade. Položaj je za Angleže tem bolj neugoden, ker razsajajo med njimi razne bolezni, katere več Angležev umorijo, ko Buri. Amerika. V Ameriki se pripravljajo vse stranke na novo volitev, ki bo v jeseni. Republikanci imajo za kandidata sedajnega predsednika Mac KinJeya, demokrati pa Bryana. Ako hoče Mac Ivinley zmagati in ostati na predsedniškem stolu, mora prisiliti Angleže, da odnehajo v Afriki. Če tega ne stori, propade in bodoči predsednik se bo potegaval za Bure. A volitev bo še le meseca novembra, in do takrat bo morda že končana burska vojska. Duh časa. „Čas se spreminja in mi se spreminjamo ž njim“. Ta izrek ni brez resnice, ker človek se v resnici spreminja iu sicer ne samo telesno, tudi duševno. Drugače misli človek v mladosti, drugačno je njegovo mišljenje v moški dobi ali v starih letih. Kar zapazimo pri posamezniku, isto opazujemo tudi pri ljudstvih. Poglejmo samo naš narod. S kakim navdušenjem se je naše ljudstvo oprijelo čitalnic iu bralnih društev ob času svojega probujenja ! — Danes se je to spremenilo. Malokje ali nikjer ne vidimo ustanavljati čitalnic; le, ob mejah, kjer je še nevarnost potujčevanja, le tam še životarijo, drugod izginjajo, ker se narod malo zanimlje za nje. Zdaj se naše ljudstvo ogreva za druge reči, za zadruge, posojilnice, zavarovalnice, sploh za vse, kar ima namen gmotno stanje njegovo zboljšati. Tu veljajo torej besede. „Čas se spreminja in mi žnjim“. Pa ne samo tu, tudi nekod drugod se spreminja duh, tok časa. — Kateri slov. list bi se bil drznil pred leti napadati vero, papeža, škofe, duhovščino in sploh vse, kar je v zvezi se sveto cerkvijo! Danes se to godi. Pred leti so vsaj molčali, bili so nekteri listi mlačni do cerkve; — danes se je ta mlačnost spremenila v sovraštvo. Tudi tu se |e duh časa spremenil in mnoge potegnil s seboj, mnogo jih okužil. Ko človek prebira te vrste časopise, vidi se v njih, kako svarijo, opominjajo in celO zahtevajo od duhovščine in vernega ljudstva; naj se temu duhu časa uda, naj k vsemu smešenju verskih rečij molči, naj jim pritrjuje. Pa tega duhovščina storiti ne more, ne sme. Gotovo je, da čas nima duha, pač pa rod človežki pusti v času za seboj nekak znak. Kakor udolbe umetnik v kamen podobo, tako ucepi človek v čas svoj znak, svoje nazore, svoje ideje. Latinec pravi duhu časa: genius saeculi. Ta izraz genius nam pove, da je pravi znak ali, kakor mi pravimo, duh ali tok časa. Tako je udolbel človečki rod v preteklem stoletju v zgodovino, v čas — znak revolucije proti vsakeršni oblasti božji ali posvetni. Čas ne vcepi v človeško srce nikakih idej, pač pa si jih človek sam vstvarja. po njih hrepeni, se za nje bojuje z mečem a še bolj s peresom, s katerim jih razširja med ljudstvo, ki se jih oprime. Na ta način se vstvarja genius, duh, znak, tok časa. V ožjem pomenu rabi nam navadno puhlica: javno mnenje. Dalje prihodnjič. N (»VIC E. Goriški romarji v Rim so so odpeljali v pondeljek ob 3. pop. iz Gorice. Ob 10. uri predp. je imel Nj. em. kardinal v stolnici sv. mašo za srečno romanje. Cerkev je bila polna. Popoldne se je Nj. em. kardinal odpeljal na kolodvor, kjer je romarjem podelil blagoslov. Vseli romarjev skupaj je bilo okolu 450. Peta seja deželnega zbora je danes ob 5. pop. Na dnevnem redu je 57 točk. Važne točke so: 47. zastran prispevka 20% za obmejne ceste na Kanalskem ; 48. zastran prispevka 4400 K. za zgradbo ceste od Ročinja do Kambreškega; 50. zastran podpore 8400 K. za Braniško cesto. Frančiškanska provincija je sedaj po določilu rimske kurije na novo obkrožena. K pro-vinciji sv- Križa pripadajo samostani; Ljubljana, Gorica, Maribor, Pazin, Novo mesto, Kamnik, Brežice, Nazaret, ter hospica Sv. Trojica v Slov. Goricah in Brezje. Vsi hrvaški samostani. Jaška, Karlovac, Klanjec, Samobor se sklenejo s provin-cijo sv. Cirila in Metoda v Zagrebu in Trsat. S Krasa Od tihe do cvetne nedelje so bili kar tri č. gg. misijonarji iz družbe Jezusove v Komnu, kjer so se na vso moč trudili za izve-ličanje duš. Tudi vreme jim je pomagalo, ker na polji ni bilo mogoče nič delati. Lepše priložnosti niso imeli ljudje kakor letos, da bi »postrgali stari kvas’1, — pa vendar nekateri Komenci niso prišli niti iz radovednosti (poslušat besede Božje). Za tako veliko dobroto sv. misijona o velikonočnem času letos treba se je za Bogom zahvaliti vrlim čč. gg. očetom, ki so i adi vstregli gorečemu preč. g. dekanu. Velika noč na Kanalskem se je praznovala večinoma prav slovesno. Spuščale so se v zrak rakete. Imeli so nekje celo bengalične prahove iz Prage, dalje baklje in magnezijo, dalje ognjena kolesa (Scheibenrad). Tu in tam se je tudi slišal kak strel — v Božjem strahu — tako pridušeno, tako tiho, kakor bi pastirčki pekli ukradeni kostanj. Oh, naše ljudstvo je res verno, še vedno verno. To nam pričajo tudi krasne cerkveno-narodne pesmi, ki se razlegajo pri nas. Na več krajih se je imelo opravilo Velicega tedna doma z dovoljenjem visokočastitega ordinarijata, tako, da ni bilo treba hoditi v Kanal. Človeka gane videti, kako si ubogo ljudstvo samo sedaj o Veliki noči speče par hlebov kruha in ga nese blagoslovit daleč v domačo cerkev. Ljudstvo posvečeno po sv. sakramentih uživa res opresne kruhe (presnic - presnik), ker je večinoma pobožno. Naše ljudstvo sedaj o praznikih pozablja vse težave, vse trpljenje celega leta. Kako bi tudi ne ? O le pridi in slišal boš: Recimo čast Bogu, — Sinu, svetimu Duhu, Da b’mo včakal drtigoč — Sveto veliko noč. Alleluja — Alleluja Desklje, dne 23. aprila se je poročil v De-skljali gosp. Mihael Zega, župan kanalski, z go-spico Emo Frančiško Ivančič iz stare „Kokčeve“ hiše, ki je tako že tri župane osrečila s6 skrbnimi gospodinjami. Pri obedu se je. nabralo 20 K, pol za „Aloj-zijevišče", polža „Š. dom“, da bosta tudi ta zavoda nekoliko deležna svatovskega veselja. Volitev župana v Solkanu vzdignila je mnogo brezpotrebnega hrupa zlasti tam (pri „Soči“), kjer bi radi iz nastalih nesporazumljenj, kovali političen kapital za-se in svoje strankarske namene. Da bo javnost na čistem, naj tudi „Pr. L.“ spregovori o tem par odkritih, nepristranskih besedij. Novo starešinstvo obstoji od novega leta sem. Možem vnetim za pravi občinski blagor, pa tndi za čast Solkansko v narodnem pogledu, posrečilo se je preprečiti nakano onih, ki so hoteli imeti županom moža. ki je osebno sicer vsega spoštovanja in časti vreden, a je odločen Lah in že radi tega pri tej važni časti do cela izključen. Ti zaslepljenci so podali — vžaljeni, da se jim nakana ni posrečila, — utok proti volitvam, a so ž njim slavno — pogoreli. Vsled tega se je vršila volitev župana še-le sedaj. Dosedanji župan, spoštovani g. Mozetič, se je opetovano izrazil, da zbog preobilih drugih poslov odstopi; in tako so se volivci starešine konečno združili na dva druga kandidata. Večina je bila za g. Vugo, manjši del za g. Oblokarja. Predno pa so še prišli volivci v dvorano, je g. komisar zapustil volišče in volitev se ni izvršila. — Kot stare-šinstvena člana vdeležila sta se naravno in ra-zumevno tudi č. g. župnik Solkanski in č. g. vikarij Knmberški. Razven tega sta ta dva gospoda zastopnika štirih cerkva, ki vplačajo skupno do 700 gl. obč. davka. Bila pa sta tako drzna, da sta glede novega župana hotela imeti tudi svoje mnenje, in sicer sla bila za kandidata, ki si ga je izbrala večina. — Iu baš to golo izvrševanje svoje volivue pravice je dalo nekaterim, na čelu jim nasprotni kandidat g. Oblokar, povod, da so se na nedostojen način vsuli na g. župnika, ki je znan kot skrajno mirna in ljubeznjiva osebnost. Nam je do tega, da se postavi občini na čelo mož, ki bo z energično roko skrbel za red na zunaj i na znotraj. Zato se gre in za nič drugega. Iz Rihenberga. Mi napredujemo! Narodnih — naprednjakov je — hvalo Bogu — tudi pri nas že lepo število. Nekak voditelj je Jožef Čopič, ki je. kakor pravi „Soča“ napreden in v omiki precej razvit. Da presega vse Občinarje v omiki, razvidno je že iz tega, ker je pred leti celo občino pošlatal za precejšno svoto. Da je potem varoval sv. Antona v Gorici tri mesece in, da je bil obsojen na povrnitev tiste svote — nič ne de, ker do danes občina ni mogla še iztirjati. Kaj bodo taki kimovci, kakor je očka župan Jožef Pavlica ? Čopič, Maks Ličen, to so napredui junači ! In kako zvito si znajo naprednjaki pomagati ! Lažejo, da je tudi g. župnik z njimi, češ, tudi on je naročen na „Sočo“ in „Primorca*, tudi on je naprednjak. Da jim nočejo ljudje verovati, nič ne de, saj morajo povsod biti tudi mračnjaki. Kmalu se vreme zjasni. „Zora puca, bit če dana1*. „Le kviško junaki, že tromba doni! Nekaj pa Vam moram, g. urednik, prav po semeniški na uho povedati: Vse se naprednjakom lehko zaupa, pa denarja ne, ker je okrogel. Eden iz Pajerskega gumna. Najnovejše versko prepričanje. Tako je naslov članku v ,Soči-‘, ki gaje spisal D. Lončar. Bilo bi res smešno, ko bi hoteli otročjim izva-janjim kaj odgovarjati. Sem le postavimo samo to-le uprašanje : Koliko so dali Židovi za ta članek D. Lončarju in koliko je kasirala „Sočafc ? To naj se nam naznani v prihodnji številki „Soče!“ V Renčah so pričeli graditi novo cesto na Kras v Temnico in čez „železna vrata11 v Škrbino-Komen. Ta cesta pojde po tako imenovani francoski poti po sredi kraškega hriba nad Renčami in bo prav malo visela. Konj bo lahko po njej tekel gor in dol. Nevarnih ovinkov in ključev ne bo imela. V ta namen je dala vlada letos 0.600 kron podpore. Upanje je, da bode vlada tudi za naprej blagohotno podpirala to prekoiistno zvezo srednjega Krasa z vipavsko dolino oziroma z Gorico, posebno zato, ker cesta čez »železna vrata“ v Dornberg je skoraj popolnoma opuščena, ker je prestrma in zarad tega zelo nevarna. V Lomu je hožjast (morbus sacer) vrgla o pustnem času na plesu neko dekle ob tla. Pozneje še nekega mladeniča tudi na pletu. Na cvetno nedeljo ob spovednicah ravno tistega pa v cerkvi pred altarjem. Gotovo je tudi žganje k temu kaj pripomoglo, ker draži čutnice. Iz Štanjela. Dne 18. t. m. je padel Janez Grča v seneuem hlevu na levo stran ob gredo in se močno ranil. Mnenje je, da okreva. Dne 20. t. m. je padel v Štanjelu Alojzij Grmek, iz Avberja sem priženjen, iz 57> m. visocega okna na trda tla, in je za 8 ur pozneje izdihnil. Bolehal je uže kacega pol leta. Ker ni bilo takrat nobenega doma, se ne ve vzrok nesreče. Bržkone se mu je zdrsnilo pri 'A m. nizkem oknu v sobi, da je omahnil skozi okno. Govorica med ljudstvom je različna. A po razmerah se zamore sklepati le na nesrečo. Na Krasu — vtonil! Veliki ponedeljek zjutraj našli so pri Tomaju v nekem kalu, skoraj v suhi luži, mrtvega Florijana Paisa, rodom iz Laškega, ltanjki je prišel še mladenič v Tomaj, kjer je pošteno živel, ter se vdomačil tako, da so ga vsi radi imeli. Bil je tudi krčmar. Ženo, domačinko, je pa imel hudobno, kakor sv. Petra mati, s katero ni mogel shajati. Zato se je nekoliko zmešal — ter šel v tako smrt z rožnim vencem v eni roki, s palico v drugi. Bog bodi milostljiv njegovi duši. Iz Gor. Ko bi ga bili videli, ako bi ga bili čuli, bi sc mu bili smijali in ga pomilovali, kakor oni, ki so krog njega sedeli in stali! Tak6 le je bilo. Pride v gostilno, pije, jeziček se mu razveže, zatvornice možgan se mu odpri na ste-žaj, in iž njih se mu vsuje po žrelnem ^loru" ves vednostni in modrostni zaklad. Bil sem pri velikon. spovedi, a ker ti f. ... uganjajo tudi v spovednici politiko, katere bi sploh nikjer ne smeli, so me hoteli ukleniti v svoje trde in žuleče verige, čemur se pa nisem udal — in odšel sem brez odveze. No, pa me tudi ne bodo več videli pri spovedi ... tako nekako se je bahal. »Čujte gospod M.“, ga zavrne nekdo, „mislim, da, ako prej ne, pokličete še rad duhovna vsaj ob zadnji uri“. — „Tudi tedaj ne — saj ga sploh potreba ni, saj človek nima duše in ko konča, se stegne kakor presič in konec je vsega !’1 Iu kako ponosen je bil junak, da je izpovedal svoje pre&iČje prepričanje, da je v lice preprostih ljudij izbruhnil besede, o katerih bi bil gotovo jako rad, da bi bile tuli resnične! No. pa jo je tudi skupil „afuar“. „Ako mislite tako govoriti4, ga zavrne pričujoč zidar na neslane „dovtipe“ in izpovedi, „ne hodite o počitnicah več domov, ampak le tam ostanite, kjer ste, da še koga ne pohujsate se svojim oslovskim govorjenjem !-‘ Splošno pritrjevanje. In ta in jednaki in podobni naj bi bili ši-ritelji kulture in ta in jednaki nuj bi vodili verni narod, in na te in jednake in podobne je ponosna nova narodno-napredna stranka Gabršček-Tumova, ki trdi, daje krščanska! Narodna-napredna stranka na Kranjskem in drugod, narodno napredna stranka na Goriškem, „afne“ so tu, „afne“ so tam in povsod! V Solkanu se je vnela v nedeljo popoldne kopa slame. Ker je stala blizu hiše, bilo je v nevarnosti tudi poslopje. A ljudje so razširjenje požara preprečili. Ponesrečena moža. V petek 20. t. m. sta dva moža, menda nekaj vinjena, nesla mlade pre-šiče čez „Špehovo brdo" — onkraj Čepovana — po noči. Svarili soju ljudje, da bi ne šla po noči. A nič ni pomagalo. V temi se je enemu zdrsnilo po strmini, drugi je hotel prvega loviti in oba sta padla v prepad. „Ivovač iz Dola'1 iz Lokovca je mrtev. Druzega so prevideli s sv. sakramenti. Vipava. Občinske volitve za I. in II. razred je vlada razveljavila; nove volitve bodo jutri. Kopališče v Gradežu. Sprejelo se bo brezplačno tudi letos 50 škrofuloznih otrok od 6 do 14 let starih iz Gorice in dežele. Prošnja mora biti naslovljena na odbor kopališča v Gradežu. Priložiti je : zdravniško spričevalo, ubožni, rojstni list in list o stavljenju koz. Prošnje z dežele je uložiti pri pristojnem okrajnem glavarstvu, v mestu pa pri magistratu. Čas za prošnje je do 20. maja t 1. Bitka pri Novari dne 23. marcija 1849. Pisali smo, da je Goriški polk 47. praznoval dne 23. marcija t. 1. edeninpetdesetletnico te sloveče bitke. Izrazili smo željo, da bi radi vedeli imena tistih naših sodeležanov ki so se hrabro borili pri Novari nasproti y Italijanom. Nato nam je poslal bi. g. Florijan Čehovin iz Branice sledeče poio-čilo : Matija Kosovelj rojen v vasi Plače, občina Križ leta 1823, vzet v vojake 1. 1845, se je v Radeckega vojski leta 1848-49 udeležil bilve pri Hontanari, Mortari, Soma Campani in Novari v dragonskemu polku št. 4 ter služil pri vojakih 11 let. 7. mesecev. Potem se je preživljal z delom, zdaj pa, ko je star, živi od podpore križke občine in hodi okoli, dobrih ljudi miloščine prosit. MF" Novo trtno cepljenje (die neue'Lyoner-Veredlung) je najpriprosteje cepljenje na suho. Prime se trti do 95 - 100 */<>. Knjižica se dobi v Klosterneuburgu pri „.Administration der Wein-laube“. Ni treba nobenega posebnega orodja. Iznašel je to cepljenje vrtnar na francoskem gosp. Perrier. V mladiko plemenito (cepič) se pod očesom navzgor zareže globoka zareza, tako poševno, da se skoro cel cepič prereže. Nato se zareže ameriška podlaga in se vtakne v zarezo cepiča, da je tako zareza podlagina obrnjena na zunanjo stran. Zveže se trdno z rafijo in se oba konca cepič — in podlago zakoplje v zemljo. Dokler se cepič ne prime, živi še radi ozke zveze, ki jo ima s spodnjim koncem. Oba konca se okoreninita. Toda ker domača trta (cepič) slabo raste ali ker jo trtna uš oškodje, se le podlaga močno razvije in konec leta se trta zgoraj odkrije in se cepičev podaljšek v zemlji odstriže in podlaga nosi na sebi zarasli cepič. Potem je cepljenje enake veljave kakor angleška kopulacija (z zamaškom — Korkveredlung). samo da nima onih zarezanih jezičkov, ki škodijo zarastenju. To cepljenje ima veliko prihodnost ker je zelo po ceni in ker zadostuje kupiti si same ameriške odrezke s 2 ali 3 očesi in cepljenje se posreči. Pozneje bode „Prim. List“ še o tem poročal in se bode lahko videlo pri uredništvu doposlane oprimljene vzorce. tega cepljenja. Rojaki! Gojite trto ! To je Božja volja — vže radi sv. maše. Trta ne zamre nikoli popolnoma. Drugače tudi neha daritev sv. maše. Torej Bog ne bo pustil, da bi nam trta popolnoma zamrla! Pisanice. Pesmi za mladino. Zložil O. Zupančič. Založil L. Sclnventner, bukvarnar v Ljubljani. Cena 60 v., po pošti 5 v. več. Pesmice so po obliki in vsebini zelo prikup-Ijive. S tako slastjo nismo že dolgo čitali mladinskih pesmi. Priporočamo jih najtopleje. Socialne drobtinice. Bančni in kreditni zavodi avstrijski, katerih je 17 in so po večini v judovskih rokah, imajo na leto povprečno 30 milijonov gld. čistega dobička. Tako je imelo zavarovalno društvo „Assi-curazioni Generali14 v 1. 1896 2'/a milijona gld. čistega dobička. Zavarovanci za življenje so plačali na premijah 7,887.185 gld., banka pa je izplačala 4,338.951. Odškodnin vsled požara je zarod izdal 2,823.129 gld. Agentom so dali 722.710 gld., društvenim uradnikom 1,285.558. Vseli 10 delničnili društev zavarovalnih za življenje je prejelo 1. 1896. 52 milijonov gld.. izplačalo pa je le 18 milijonov. Torej komaj tretjino vseh prejemkov so vrnili prizadetim. Samo v zadnjem letu se je zavodom te vrste namnožil reservui zaklad za 19 milijonov gld. — Ali bi ne bilo prav, da bi država ali debla imele te lepe dohodke, ter polajšala breme težkih davkov? Shod hrvatskili delavcev. V nedeljo 29. t. m. bode z Zagrebu sestanek hrvatskega delavstva v dosego sloge in jednotnega postopanja. Dal Bog, da složno delovanje prodre v vrstah hrvatskega delavstva. Vlada z vso silo pritiska na delavsko organizacijo. Skoro vsaka številka „Glasa Naroda11, glasila hrvatskili delavcev, je pristrižena. Naša društva. „Goriška ljudska posojilnica11 ima redni občni zbor v nedeljo dne 29. t. m. ob 9. uri. Kdor le more, naj se osebno udeleži. Posojilnica mora priti iz rok političnega strankarstva! Agitacija za občni zbor Ljudske posojilnice. Iz okolice nam pišejo : nSoča“ vedno kriči o agitacijah duhovnikov in mežnarjev za pooblastila v volitev „Ljud. posojilnice11. Seveda hoče s tem le odvrniti pozornost od res nesramne agitacije tumistov. Od „Sočine" strani so vročili po raznih občinah imenik dolžnikov kar 17-20 letnim pobalinom, ki sedaj z vso nesramnostjo napadajo mnže-posestnike. naj jim izroče pooblastila. Mnogi taki mladeniči pristopajo k možem veljakom na cesti, češ, vi ste dolžan „Ljud. posojilnici11, dajte meni pooblastilo. Radi tega nastopa so mnogi v okolici zelo razburjeni. Kam plovemo ? Važno za ude „ trgovsko-obrtne zadruge1. Ni še dolgo, ko sem čital v Prim. Listu, da je nekdo tožil, da so člani trgovsko-obrtne zadruge primorani še dve leti in pol plačevati tedenske obroke, a potem jih ne bodo več. Nato odgovarjam : Ako kdo noče biti več član zadruge, lahko se mu ustreže, ako o pravem času naznani svoj izstop. Nato mu mora zadruga povrniti ves uplačani denar z obrestmi vred. Poslušajmo, kaj pravi o tem določba v zadružni postavi z dne 9. aprila 1873. §. 54. pravi, da sme vsaki zadružnik ob zaključku upravnega leta izstopiti iz zadruge, ako se štiri tedne, prej oglasi, tudi če je zadružna pogodba sklenjena na določen čas (kakor v našem slučaju na pet let). §. 55 pravi, da imajo izstopivši udje pravico zahtevati svoj zadružni delež po računskem zaključku onega leta, v katerem so izstopili, in da se jim ima izplačati en mesec po potrjenju računov. Iz tega je razvidno, da je § 13. zadružnih pravil protipostaven in torej neveljaven, ker pravila ne morejo določati, kar je proti izrecni določbi postave. Kdor je sestavljal pravila trgov-sko-orbrtne zadruge, je imel pred seboj pravila kake zadruge z omejeno zavezo (n. pr. pravila goriške Cooperative) in je pri tem spregledal posebno določbo, ki velja za zadruge z neomejeno zavezo. Kdor torej izstopi iz trgovsko-obrtne zadruge v Gorici, ima pravico zahtevati delež in obresti en mesec po potrjenih računih za leto 1900. Tomin. Naznanjam Vam veselo novico, da je občni zbor Tominške posojilnice dne 18 t. m. sklenil iz čistega dobička podariti: 1. Alojzije-višče 60 kron, 2. za Šolski dom 60 kron, 3. za sa-djerejsko društvo v Toininu 200 kron., vkup 320 kron. Sklenilo se je ob enem tudi, da pristopi posojilnica s 15 deleži k c. k. kmetijskemu društvu v Gorici. Ud. Bovec. Zabavno poučen shod mladega „del. izobraž. društva11 seje v nedeljo izvrstno posrečil. C. kr. kmetijskega društva redni občni zbor bo v Gorici v društvenem uradu v ponedeljek dne 30. aprila 1900 ob 10‘/9 uri predpoludne. V obravnavo je odločen naslednji dnevni red : 1. Poročilo glavnega odbora o svojem delovanji leta 1890. 2. Glavni odbor poda: a) društveni obračun za 1. 1899; b) stan društvenega imetja koncem 1. 1899, c) društveni proračun za I. 1900: 3. Objava računa o porabi državnih podpor za 1. 1899. 4. Volitev podpredsednika (§. 21 društvenih pravil.) 5. Govor gosp. Alberta Stieger-ja — ki je to prijazno prevzel — o streljanju proti toči. 6. Dozdevni predlogi, za katere se dopusti nujnost. V Gorici, dne 5. aprila 1900. Predsednik : Coronini. Gospinsko podporno društvo Rudečega križa za Goriško in Gradiško vabi k občnemu zboru, ki bode v četrtek dne 3. maja 1900 ob 4 uri popoludne v dvorani Lanthierijeve palače v Gorici (v to prijazno dovoljeni). Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanji leta 1899. 7. Obračun za 1. 1891j. 3. Volitev društvenega rodstva. Ako ne pride k temu zboru zadostno število članov, bode pol ure pozneje drugo zborovanje z istim dnevnim redom; ta zbor bode potem po društvenih pravilih lahko veljavno sklepal ne glede na število prisotnih društvenic. V Gorici, ilne 22. aprila 1900. Grofinja Selma Coronini, predsednica. Izjava. Ker se je v zadnjem času začelo javno pisati o solkanski firmi J. 1)., in sicer o odprtem kreditu podpisane tvidke, dovoljujem si dati v javnost naslednje pojasnilo. Res je, da uživam pri sl. trgovsko - obrtni zadrugi v Gorici odprti kredit v znesku 20000 kron, kateri mi pa služi muho za usko mutiranja menjic mojih odjemalcev ; to prav za prav ni nikak kredit. Jaz na primer dobim od nekih odjemnikov za moje blago gotov denar, od drugih pa menjice, katere so tudi gotov denar v času zapada; te moje menjice zapadejo pa v času od 3-6 mesecev. Menjice (limese) držim jaz navadno v svojem por-tefeuille-u in v slučaju potrebe gotovega denarja eskomptiram jih pri sl. zadrugi. Za primer hočem navesti, da sem leta 1899. okolo 50000 kron rctnjic eskomptiral pri sl. zadrugi, katere so bile vse svoječasno plačane. Torej te menjice mora plačati dotični odjemnik in jaz sem tukaj samo kot girant (porok), da menjice bodo za gotovo plačane. To pa lahko garantiram, ker vsakega svojega odjemnika dobro poznam, ker jih večkrat osebno obiskujem. Kot garancija za moje menjice služi sl. tr-govsko-obrtni zadrugi sledeče: 1. 8 deležev, na katere je vplačano črez 1000 kron. 2. Zavarovalna polica za življenje 6000 kron. 3. Zavarovalna polica proti nezgodam 10000 kron, 4. Zavarovalna polica proti ognju 30000 kron, - skupaj 47000 kron. Vse to sem vinkuliral in izročil sl. zadrugi, da ona hrani in pazi, da se redno plačuje. Zraven tega pa sem se še obvezal, — kar tudi brez obveze vsaj enkrat v letu napravim, — in to je moj inventar, kateri je bil zadnjič sklenjen ter predstavljen sl. trgovsko • obrtni zadrugi 23. febru-varija 1900., iz katerega se razvidi, da je moje čisto premoženje (pasiva odbita) iznašalo kron 36.646.06. Ni torej prav, da se moja firma, katera je pred 10 leti s prav malim kapitalom začela in danes zamore predložiti tako bilanco, javno po časopisih vlači, ker se s tem škodi njenemu ugledu, med tem, ko me vsi osebno, in tudi iz mojih inseratov v domačih časnikih dobro poznajo in bi se gospodje lahko natančneje informirali.') V Solkanu, 25. aprila 1900. Ivan Dol j .. 90 „ Majhne podobe imajo slov. napis in zadej slov. molitev. V zalogi so tudi žepni nožiči, listnice in mošnički za denar. Za naročila priporoča se p. n. velečastitim gospodom duhovnikom odličnim spoštovanjem Gr. Likar. Gorica 20. marca 1900. Prva slovenska trgovina z železjem l^ortjedie $ Zajec prej G. Darbo GORICA — pred nadškofijo št. 9. — GORICA ------------------------------ Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega. poljedelskega, vinogradske-ga in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov q. kr. priv. tovarne; pri-poznana zaloga najboljib kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma. Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni! Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno 1 aeuKie GOtUCJi, Sosposkulitj it«, i, t Iiiii OSIJME edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. M, Telikomestno nnpi atelier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15% rabat. Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani _ ANTON JERKIČ. Zaloga Piva prve kranjske ek športne pivovarne na par TT. «*S*-a» na Vrhniki pri Ljubljani. Glavni zastop in zaioga za Gorico in deželo: 3o$ip 1(©t>an Gorica — Rabatišče št. 18 — Gorica Podružni zalogi: Ferdinand Žagar, v Gorici, ulica Ascoli št. 25. (gostilna J. Ciuffarin blizu Korua) — Franc Furlan, gostilna na Goričici pri Rebku. — Pivo je izborno, postrežba točna in vestna. — Tvrdka odlikovana je bila letos za svoje izdelke na konkurenčnih razstavah v: Rimu, Bruselju, Lionu in Parizu, (š častnimi diplomi, zlato svetinjo in š častnim križem) — Priporoča so rojakom v mestu in na deželi z odličnim spoštovanjem udani .Tosi p Rovan, glavni zastopnik. tovarnar kisa v stari cukrarni, kapucinska ulica št 11. priporoča se svojim sorojakom v mestu in ;ia deželi v nabavo kisa, kakor ekstrata, vinskega in komune, po poštenih cenah. f< Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. i, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje av stro - ogerske monarhije v aodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne Postrežba poštena. BreSdak, v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve. Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmoderuejih slogih, posebno spalne, jedilne in posetne sobe so po nemškem slogu iz odlikovanih Črnigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih iu Budapeštauskih tovaren. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blaziue iz strune, afriške trave, z žimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegantnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Priporočava svojo prodajalsko jestvin. V zalogi imava tudi razuovrstne pijače, n. pr.: francoski cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin trgovca v Seminiškl ulici it. i v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadruga“. FOT« klobučar iu gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako soliJne. Naznanilo. Podpisani si usoja uljudno naznanjati p. 11. slavil, vojaštvu in drugemu častitemu p. 11. občinstvu, da se v krojačuici vsled smrti SIMONA ROSANZA v Vrtni ulici št. 8, nič ne spremeni. Ta krojačnica je že 25 let na dobrem glasu, posebno, odkar jo podpisani že več let. samostojno rodi. Dovršil je tudi leta 1897 glasovito šolo za krojenje po Hoffmanovem zistemu na Dunaju, ter leta 1898 napravil izpit krojenja z odličnim vspeliom na c. kr. obrtno-tehnoložkem muzeju na Dunaju. Trudil se bo tudi nadalje gospode naročnike v vsakem oziru najbolje postreči ter se nadeja obilih naročil od p. n. vojaštva in občinstva. V zalogi ima različno angleško in tuzemsko blago najboljše kakovosti. Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani. Anton Krusič, ret in naiUdnik pokojnega Simona Rosama. V Gorici, 28. marcija 1900. Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici št. 4 v Gorici, priporoč« bc za raznovrstna naročila po meri z* gospe in gospode. Naročila »e iirrSujojo hitro Priporoča daljo tudi Rtojo. zalogo » Artur Makutz klepar, Ozka ulica (Via Stretta) se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.