ŠteV. 10.	Na Dunaju, 31. maja 1899.	Lcetnik XII.
Zahteve Nemcev.
Nalašč smo posebe zabeležili program nemških opozicijskih strank, da bi ostal za premišljevanje in v dobrem spominu slovanskih narodov. Program je tak, po kakoršnem narekujejo zmagovalci premaganim svoje ukaze. Ne kakor sosedje, ne kakor sodržavljani ali podaniki jedne in iste države, temveč kakor vragi vragom so nemške stranke napovedale vojno šibkim in črez mero potrpežljivim slovanskim narodom. Z lažjo, kakor da bi se tlačili Nemci, so utemeljili potrebo (?) svojih zahtev.
Na prvo mesto postavljajo svoje prvenstvo, katero hočejo vsiliti drugim narodom, naj priznavajo ali ne priznavajo njih nadmoč. Nemški jezik hočejo narodom z zakonom vrinuti. Bez znanja tega jezika naj ne dobi noben podanik državne službe. Z zahtevanjem prvenstva in državnega jezika, kateri radi lepšega imenujejo »posredovalni jezik«, razvrščajo uže narode v dve skupini. In ker zahtevajo, da ostane nemški jezik ne le v dosadanji, temveč celo v povečani meri armadni jezik, postavljajo nemški narod na prvo mesto obeh polovin cesarstva. Z armadnim jezikom stojé jedno stopinjo više celó nad mogočnimi Madjari. Poljakom in Italijanom puščajo v dosadanjem obsegu tudi njih notranji jezik, a vendar morata znati tudi ta dva naioda nemški jezik, ako hočeta doseči dostop do državnega kruha. Tako imamo uže 3 razrede narodov: Nemce (1), Madjare (II) in skupino Poljakov pa Italijanov (III.) Čehi ne spadajo niti v III. razred; kajti le v nekaterih bodočih okrožjih jim Nemci dovoljujejo tudi notranji jezik; v teh okrožjih bi stali v vrsti Poljakov in Italijanov — a le po mejah češkega kraljestva; na Moravskem so Čehi uže na niži stopinji, t. j. v IV. razredu ; na Sileškem pa so oni in Poljaki uže v V. razredu, ker se jim le za milost dovoljuje nekoliko rabljenja svojega jezika, v tem ko je vse drugo nemško, ponajveč preloženo ali potolmačeno. V V. razred spadajo tudi Slovenci, in sicer v prvem oddelku na Kranjskem in drugem oddelku po drugih deželah. V drugi oddel V. razreda spadajo tudi istrski Hrvati in bukovinski Rusi, v tem ko je odločena usoda V. razreda gališkim Rusom.
Z davki krvij in gmotnih bremen so vsi narodi jednaki, prava so se jim doslej delila pa v dveh sku-
pinah ; z nemškim programom bi se pa narodi razdelili na pet razredov.
A to ni Nemcem še dovolj ; gospodstvo prve vrste jim v Avstro-Ogerski ne zadoščuje. Oni hočejo naše cesarstvo spraviti tudi v vrsto vazalov Veliko-nemčije, ker nekoliko zvijačno zahtevajo gospodarsko zvezo s protestantsko monarhijo.
Da bi slovanski narodi ne ovedeli se pomena čl. XIX., ki jamči vsakemu narodu narodnost poleg jezika, nemške opozicijske stranke ne omenjajo izrecno te najvažnejše točke narodnostnega člena, pač pa skrbč po drugi poti, da bi se gojila nemška narodnost. One zahtevajo namreč tesno kultur-no zvezo z Veliko n e m č i j o in v blvstvu istovrstno visoko-šolstvo, kakor v Nemčiji. S tem postulatom si zagotavljajo gojenje narodnosši celo v veči meri, nego jo more dajati še toliko utvrjena nacijonalna avtonomija.
Ravno ta prikrita točka nemškega programa glasno opominja Slovane, da zahtevajo ali nacijonalno avtonomijo ali pa analogno kulturno zvezo z drugim Slovanstvom. Na to bi bili morali slovanski separatisti uže davno delovati ; sedaj jim odpira oči nemški program, ako niso oslepeli popolnoma.
Kar se dnstaje pojedinih mešanih dežel, postopa nemška opozicija kakor mačka z mehom. Kar se ljubi njim, to postavljajo kakor postulat. Na Kranjskem hočejo imeti vse, na Štirskem in Koroškem nočejo dovoliti Slovencem nič. 5°/0 Nemcev naj bode v isti vrsti z ostalim slovenskim prebivalstvom, dobra tretjina štirskih in koroških Slovencev naj pa ostane bez prava. Na Primorskem naj bode slovanska in hrvatska večina izročena nemilosti italijanske manjšine in iz prošlega stoletja pridržanemu germanizovanju po šolah in uradih. Sileška večina bodi izročena nemškemu gospodstvu. V Galiciji naj poljsko plemstvo i nadalje poljači in uničuje bistvene lastnosti ruske narodnosti. Bukovina, v kateri je nekoliko odstotkov nemški govorečih Židov, naj se nadalje germanizuje z univerzo, vsem šolstvom in vsem uradnim aparatom.
Slovani na Nižeavstrijskem, katerih je gotovo dobra tretjina vsega naseljenja, se prezirajo popolnoma.
Tako si misli nemška opozicija izvršenje narodne jednakopravnosti. Ločiti hoče Galicijo iz te po-
lovine in potem toliko brže zadušiti Čehoslovane, Slovence in tostranske Hrvate.
In to se jej zdi potrebno za vzdržanje nemške narodnosti! Kako naj bode z drugimi narodi, to je ne briga; kaka naj bode potem z državo, o tem ne vpraša. Kljubu temu se kaže celó skrbečo za — armado 1 Farizejci, lažniki so pred vsem svetom. Niti najmanjšega čustva pravičnosti ne kažejo; za nje ne velja ustava; oni se postavljajo nad njo ; hočejo jo uničiti in narode pripraviti ob njih narodnost in jezik. In potem pravijo še, da se držč ustave! Kje je v ustavi posredovalni jezik? Kje je v ustavi prvenstvo nemškega naroda ? Zgodovino hočejo pačiti, za se reklamujejo historijo, izvajajoči iz nje prvenstvo svoje, a zametajo v isti hip historiško pravo vseh drugih narodov. Gospoda je dosledna do skrajnosti v grabežljivosti nasproti drugim narodom.
Ako so take zahteve »neizogibno potrebne« za nemško narodnost, potem mora razpasti ali Avstrija, ali pa poginiti nemški narod. Druge alternative bi ne bilo ; kajti Slovani ne bodo hoteli več opravljati dela helotov. Nemška opozicija hoče šibo dvignuti nad Slovani, kakor so šibali nemški vitezi slovanske prednike. Da, Slovan potrebuje šibe, da se zgane, in sedaj grozi ta šiba nad njim. Nadejajmo se, da jo odvrne z doma združeno silo, kakor se spodobi. Doba dela je napočila !
■—-s—I——•
Iz deželnih zborov.
Kranjski. Finančni odsek predlaga za društvo »Naša straža" podporo 100 gl. Kalan obžaluje, da se na-sovetuje tako malenkostna vsota za društvo, ki je poleg dr. sv. Cirila in Metoda za Slovence najznamenitejše. Ono hoče varovati našo last ob sloven. mejah. Opisuje tužne razmere štajerskih, koroških in primorskih Slovencev, ki so v deželnih zborih povsod v manjšini ter si ne morejo pomagati parlam. potom, da bi pridobili le trohico svojih prav. Vsota 100 gl. je sramotna za jedini deželni zastop, kjer imajo Slovenci večino. —• Dr. Tavčar meni, da bi obmejnim Slo-vancem ne bilo pomagano ni s 100, ni s 1000 gl. Proti povišanju nasovetovane podpore je, ker je društvo »Naša straža« le reklama za klerikalno stranko. — Dr. Majaron je za povišanje podpore. V društvu ne gre ni za klerikalizem, ni za liberalizem, temveč le za pomoč v obupnem boju obmejnih Slovencev. On je vsak hip pripravljen, prepustiti svoj sedež v načelništvu dr. Tavčarju, ako ta društvu nasprotuje iz osebnih razlogov. — Dr. Tavčar mu odgovarja, da je šo vedno tega mnenja, da z ozirom na napade klerikalcev na liberalno stranko povodom snovanja »Naše straže« liberalci nimajo vzroka, da bi glasovali za povišanje podpore. — Murnik pripomni, da v odseku ni nihče predlagal povišanja. - Kalan omenja, da je bil službeno zadržan, da bi se bil udeležil one seje finan, odseka, da pa se mu nasovetovanje tako malenkostne vsote zdi nemožna, ko je vendar tajnik društva pri načelnikih obeh društev prosil, da se podeli kolikor možno visoka podpora. Vodstvo društva ni strankarsko, ampak sestaje iz najodličnejših mož iz vseh sloven. pokrajin. Narodovci so na poziv, naj povedo svoje zahteve, katere je hotelo sprejeti vodstvo, da vlada jedinstvo in preneha sovraštvo proti društvu, — molčali; dokaz, da nimajo opravičenih pritožeb. Govornik pozivlje- vse slov. poslance, da se zavedajo svoje dolžnosti in povišajo podporo na 1000 gl. Hribar misli, da je vsa debata le komedija, vprizorjena proti narodni stranki. Deželni zbor kranjski, t. j. nemški in slovenski liberalci, je glasoval za 100 gl. podpore »Naši straži« in zavrgel Kala-nov predlog za 1000 gl. podpore. Isti dež. zbor je nemškemu
gledišču odločil 6000 gl. in nemškemu iilharmoniškemu društvu 300 gl.
13. maja. Dr. Majaron je utemeljeval svoj predlog za nadsodišče v Ljubljani. Predlog se izroči upravnemu odseku v posovetovanje in poročanje. — 16. maja. Bar. Schwegel je utemeljil nujni predlog o drugi železniški zvezi s Trstom. Dr. Schaffer poroča o kmečkih zadrugah in konsumnih društvih. To so koristne in priporočilne naprave. A dosedanji njih razvoj ni uspešen, ker se pečajo tudi s prodajo kolonijalnega in manufakturnega blaga in točijo na drobno vino in žganje. Dež. odboru se naroča, da nadaljuje svoje pozvedbe in poroča o uspehih in sredstvih, s katerimi bi se odpravili nedostatki, in da razmišlja, kako bi se ta društva nadzorovala in podpirala. — Grof Barbo naglaša, da se kmečkemu prebivalstvu ne sme braniti, ako se združuje v društvih v obrambo za svoj obstanek. Obžalovati je treba, da se tem nasprotuje iz polit, razlogov. — Hribar meni, da je nadzorstvo teh društev premalo strogo. Tudi bi se njim ne smele dovoljevati davčne olajšave, ker se s tem dela preveč konkurencije trgovcem. - - V imenu upravnega odbora poroča dr. Tavčar o predlogu dr. Majarona za ustanovitev dež. nadsodišča v Ljubljani. Vlada naj se naprosi, da temu ugodi. Grof Barbo poroča o stavbenih stroških za novo bolnico. Prekoračenje stroškov s 18.800 gl. se prizna opravičenim.
16.	maja je dovolil 100.000 gold. za lokalno železnico iz Trebnjega v Tržišče. Potem je bil zaključen z običajnimi f )rmalnostimi.
Štajerski. V dež. zboru je posl. dr. Sernec izjavil, da se sloven. poslanci proračunske razprave ne udeleže, ker je ustavljena v proračnu vsota 20.000 gl. za »Stidmark«, nem. »Schulverein« in nemško gimnazijo v Celju! Take podpore se dele velikonemškim društvom tudi s pomočjo slovenskega denarja. Za to pa je sloven. deželni zbor kranjski »Naši straži« podaril — 100 gl.
17.	maja se je imelo razpravljati o načrtu volilne reforme. Nemška večina je sostavila načrt, ki bi ugajal njenim koristim. V imenu nem. klerikalcev je izjavil nezadovoljstvo ž njim Hagehofer; načrt prezira število in veljavo kmečkega stanu v deželi. — V imenu Slovencev se je proti načrtu izjavil Robič, ker prezira slovenske interese. Slovenci in nemški klerikalci so ostavili dvorano. Zbornica ni mogla sklepati o volilni reformi, ker je bilo prisotnih le 40 po slancev, treba pa bi bilo '/, vseh poslancev, ki bi sklepali z V3 večino. Zato <e je odstavil od dnevnega reda in dež. odboru naročilo, da v prih. zasedanju predloži nov načrt volilne reforme.
18.	maja. Vit. Schreiner priporoča ustanovo 5 štipendij po ,100 gl. in ,~> štipendij po 50 gl. na Celjski visi gimnaziji ter letno subvencijo 2000 gl. nemškemu »Studenten-heimu" v Celju. Slovenci nimajo nobenega vzroka, da smatrajo ta zavod germanizatorskim, kajti vanj se sprejemajo tudi učenci drugih narodnostij. Sicer pa ne ve, zakaj ne bi se podpirala germanizacija, saj je nemščina uže vsled svojega raz vitka faktično državni in armadni jezik.
Istrski. Dne !8. maja je odgovoril vladni zastopnik na interpelacijo glede veronauka v hrvat. jeziku v Lovranu, da je dež. šolski sovet dovolil katehetu, da v hrvat. jeziku poučuje one učence, ki ne umejo italijanščine. Proti temu doslej ni bilo nobene pritožbe.
"Goriški deželni zbor je bil 26. in 27. maja nesklepčen, ker je poleg Slovencev izostal tudi knezoškot.
Češki. 13 nemškonacijonalnih poslancev čeških je odložilo svoje mandate za dež. zbor, češ, da bi bil moral predsednik dež. zbora uže razglasiti, da so jih izgubili, a ker tega ni stvoril, stvore to sami, ker nočejo imeti mandatov po milosti Cehov. To so stvorih v zadnji dan zasedanja, z namenom, da bi prisilili k istemu koraku tudi nemškolib. poslance, na mesto katerih bi bili izvoljeni Wolfovci.
9. maja. Dež. glavar javi, da se nemški poslanci niso odzvali njegovemu vabilu k udeležbi posovetovanj, in ker je pretekel 14dnevni rok, da ima deželni zbor odločiti, ali
izgube svoje mandate ali ne. — Dr. Engel pravi, da hočejo Čehi svojo spravoljubnost pokazati v dejanju, in da jim ni bilo do tega, da so težko pričakali trenutek, ko morejo Nemcem odvzeti mandate. Neopravičena odsotnost nemških poslancev ni njih neupogibljiva volja, njim je le za to, da si dobe čas; dokaz temu, da so si pridržali in tudi vrše svoja mesta v deželnih ustavih, najbrže da imajo kontrolo. To je upravičeno, in za to njim ne smemo vzeti te prilike. Le oni, ki ve, da mu ta kontrola ne more biti v napotje, hoče jo tudi vzdržati. Varovati njim moramo tudi priliko, da zopet lehko vstopijo v dež. zbor; da ne morejo očitati, da so se sklepali zakoni, veljavni tudi za nje, ne da bi mogli biti pri tem prisotni. Zato nasovetuje, da se odloži ukrepanje o nasledkih abstinencije. —< Dr. Baxa pravi, da se nekdanja abstinencija Čehov ne more primerjati s sedanjo Nemcev. Čehi so za svojo odsotnost navedli važne razloge, in o teh je razpravljala posebna komisija, Nemci pa niso navedli nobenega. Spravljivost je lepa čednost, a ne sme postati slabost. Kontrola ostane Nemcem omogočena, saj morajo po izgubi mandatov biti razpisane nove volitve. Češki narod mora želeti, da se na odločilnem mestu spozna pravo mišljenje nemških volilcev. Nasovetuje torej komisijo 12 členov, ki naj v prih. seji stavi svoje na-sovete. Dr. Engel pravi, da je bolj moško, da javno izrečemo, da nočemo nemških poslancev opleniti mandatov, nego da stvar zavlečemo in po ovinkih pridemo do istega cilja. Tudi misli, da se določba »14 dnij« ne sme šteti po dneh, temveč po sejah (!) — Engelov predlog se sprejme.
—	Na to se nadaljuje debata o zakoniti uravnavi javnega ljudskega šolstva v narodnostno mešanih šolskih občinah.
—	Posl. Špindler poroča o premembi dež. zakona za ustanovo, vzdrževanje in obisk javnih ljudskih šol.
13. maja. Namestnik odgovori na interpelacijo o izgredu 10. maja, ko je bil nemški dijak ranjen, in o čemur so bde pretirane vesti po časopisju, da se je policiji posrečilo, da je priprla krivca. Policijske pozvedbe so se takoj objavile, da se tako popravi krivo poročanje in umiri po njem nastavša razburjenost. Na to se je razpravljalo o disciplinarnem redu za učitelje in o predpisih pri razkrojevanju kmečkih posestij. Štastnv pravi, da je deželni kulturni sovet postal torišče polit, prepirom ter grobišče kmetskim prizadevanjem. — Dr. Pippich pravi, da Mladočehi niso pozabili svojih dolžnostij do kmetov v polit, borbah, a dokler ni rešeno češko vprašanje, ne smemo ga odstaviti ter stopiti na zgolj socijalno stališče. Stanovska organizacija bi morala biti zgolj stvarna, a stavila se je v službo nekim strankam i zlorablja se v boj proti pravom češkega naroda.
17. in 18. maj. Razprava o dež. proračunu. Pri razpravi o šolstvu omeni dr. Moravec, da so nekateri nem. listi spodtikali se nad poročilom šolske komisije, da se pa-trijotično čustvo goji različno na čeških in na nemških šolah. Poročilo je bilo pisano pod vplivom zborovanja nemških učiteljev v Pragi, kjer je bil poslanec Wolf burno pozdravljen. Wolf je tedaj opominjal učitelje, naj odgoje tak nemški naraščaj, ki se postavi v bran bodočnosti. Neniško-nacijonalna večina je tedaj udušila nasprotno misleče. Komisija je le v obče in zelo milo kazala to postopanje. Odveč je torej, ako nemško učit. društvo iz Liberca zahteva obrambo od namestništva.
19. maja je bil dež. zbor zaključen. Dež. maršal se je zahvalil poslancem za pridnost in vestnost. Delovalo se je stvarnejše in ustrajnejše nego kedaj popreje, in to zasedanje je bilo jedno najplodonosnejših, kar smo se jih udeležili. Nemški poslanci se posovetovanj niso udeležili. Noče kritikovati tega, a opomniti mora dvoje dejstev: da se dež. zbor po tej abstinenciji ni dal odvrnuti, da ne bi vršil svoje dolžnosti, — in da se je skrbno izogibal vsega, kar bi moglo nezastopano manjšino v najmanje oškodovati v njemu pravih. Dasi je pod sedanjimi razmerami smelo govoriti o tem, da prenehajo narodnostni prepiri, je vendar gotovo, da si je ta dež. zbor stekel veliko zaslugo v to, da se čim preje doseže pomirjenje.
Re vizija dež. reda in deželnozborskih volitev za Če5ko. — Komisija predlaga dež. zboru, da vstraja pri tem, kar je bilo v soglasno sprejeti adresi izrečeno o nedotakljivih pravih dežel češke korone, in o tem, kar je potrebno za ugled in moč države, ki naj pride v soglasje s pravi in potrebami kraljevine Češke. Ker je temu prvo uslovje, da se raztegne legislativna moč deželnega zbora na vse, kar pristaje po pravu kraljevini Češki, in kar ne zahteva vsled skupnih interesov vseh kraljevin in dežel sklepanja v centralnem zastopstvu cesarstva; in ker so vse nadaljnje v adresi na Nj. Velič. izražene zahteve po osamosvojenju dež. uprave v deželi in samostojnem davčnem sistemu, le posledice tega razširjenja: meni komisija, da je temelj za uresničenje in praktično proizvedbo teh, tudi v najviš. odgovoru priznanih teženj v preosnovi volilnega reda, ki naj bo obema narodnostima popolno zatvrdilo za pravično zastopstvo. — Komisija nasovetuje, da dež. odbor sprejme v svojo predlogo o kuriji nefideikomisarnih veleposestnikov razdelitev v 5 volilnih redov, in o volilni preosnovi za mestne in kmečke občine uveljavi pravično zastopstvo obeh narodnostij; onim, ki so pridobili volilno pravo za državni zbor, naj se podeli to tudi za deželni zbor. Obema narodnostima naj se zagotovi pravično zastopstvo v dež. zbor-skem predsedništvu, dež. odboru, dež. komisijah in dež. ustavih.
Kom sija je sprejela nemške zahteve, da dokaže, dasi je večina vedno radovoljno priznala nemškim zastopnikom pravično zastopstvo v dež. odboru in dež. ustavih, da z zakonitim uveljavljenjem tega zastopstva hoče prispevati v to, da se umiri narodnostno nasprotstvo. Zato se nadeja, da bo to tudi od nemških poslancev smatrano za oni kompromis in del miru, ki je potreben za blagostanje obeh narodov. Predlaga torej, da se načrt spremembe volilnega reda ozira na to: 1. da je volitev za nefideikomisarno veleposestvo namesto v 1, 5 volilnih redov, ustanovljenih po volilnem redu, veljavnem za državni zbor; 2. volilni red za kurijo mest in kmečkih občin se tako preosnuje, da odgovarja pravičnemu zastopstvu obeh narodnostij po številu, davku, novem razvitku trgovine in obrta in pomenu dež. kulture za gospodarske interese, ki zlasti zahteva, da se v kmečkih občinah čimpreje vvedejo direktne volitve. — .'S. Državljanom, ki volijo v drž. zbor, se podeli pravo volitve v dež. zbor. — Dež. odboru se naroča, da predloži zakon, po katerem se zagotovi obema narodoma v deželi kakor tudi posamičnim interesnim kurijani pravično zastopstvo v predsedništvu dež. zbora, v dež. odboru, dež. komisijah in dež-ustavih.
•—-ž i• •
Narodno-politiške zahteve Nemcev.
V Duhovo ali na letošnjo binkoštno nedeljo so nemške opozicijonalne stranke, in sicer nemška ljudska stranka, nemška napredna stranka, združeni ustavoverni veleposestniki, združeni krščanski socijalci in združeni svobodni Nemci, priobčile program, za kateri so se združile.
Ta program se sicer ne more izpolniti, ker bi drugače žugal pogin Avstriji; tudi je program tak, da kaže bolje, nego vse drugo, kakega mišljenja je nemška opozicija. Napuh in razprosajenost govori iz programa; kajti v njem ne najdeš nikake doslednosti, nego tisto, katera koncem koncev hoče ponemčiti Slovane. Da bi ne bilo v našem cesarstvu mnogo neverjetnega in nemožnega, prešli bi Slovani od takega programa na dnevni red; tako pa je potrebno zopet razgovarjati se o principih, bolje rečeno, o bezznačelnostih, vključenih v dolgi pro-gramatiški izjavi. Program se nekoliko laska na zgorej, in prebrisana gospoda računi, da iz mnogega nemožnega
doseže vendar nekoliko. Opozicija si misli: zahtevam nalašč preveč, da se mi potvrdi zakonom, kar uže imam, in da poleg tega dobim še nekoliko novega.
Glede na take račune zdi se nam potrebno, zabeležiti jedro tega, kar je v objavljenih zahtevah. Logiko teh bomo posebe pretresali, in sicer na tiste strani, katerih se ne dotikajo slovanske stranke, bodisi iz nevednosti, bodisi radi taktike, katere nezavisen organ ne more poštevati, ako noče škodovati narodom slovanskim.
Program je modra gospoda nemške opozicije razdelila na tri oddelke, ki obsezajo: 1. Obče narodno-poli-tiške zahteve, 2. Obča načela za vrananje jezikovnega vprašanja, 3. Posebna načela za posamične dežele.
I.	oddelek obseza 9 toček, in sicer: 1. Ponavlja se svetovna laž, kakor da bi se nemški narod tlačil sistematično, in s to utemeljujejo potrebo svojih zahtev. 2. Podstava za odstranjenje narodnega prepira bi bila v priznanju mesta, katero so si pridobili Nemci tekom stoletij, in ta podstava bi bila glavni steber bodočnosti države. Zato naj bi prenehal sistem, ki bogati druge narodnosti na stroške Nemcev. 3. Zavračajo vsakatera državnopravna stremljenja drugih narodnostij in strank ter se drže ustave (!) in jednotne(!) države ter zahtevajo, da dobe tostranske dežele in kraljestva skupno ime Avstrija. 4. § 14. drž. osnovnega zakona naj se odstrani, ker je treba skrbeti jedino za zaresne sile. 5. Zdi se jim potrebno, da se nemški vojni jezik goji bolje in zavest-niše glede na cilj (zielbewusster). 6. Galiciji pripoznavajo ločeno avtonomno mesto v narodnih stvareh, zato pa zahtevajo, da bi Poljaki neopravičeno ne vplivali na narodno življenje Nemcev. 7. Odnošaji k Ogerski potrebujejo novega reda, ker se stvari niso razvijale v duhu pogodbenih zakonov od 1. 1867. Zato je treba vstvariti trajno stanje med obema polovinama. 8. Zvezo z nemškim cesarstvom, katera monarhiji (naši) zagotavlja vzdr-žanje miru, je treba neporušno vzdržati; v interesu gospodarskega razvoja cesarstva naj se prične živahniša udeležba svetovnega prometa in naj se stremi k ožemu združenju evropskih držav za vzdržanje gospodarskega ravnovesja in v varstvo domačega proizvodstva proti prekomorski konkurenciji. Zajedno z zvezo z nemškim cesarstvom mora nam avstrijskim Nemcem ostati zagotovljeno gojenje velike duševtie sovisnosti (zveze) z Nemčijo na vseh poljih kulturnega in gospodarskega napredka, zlasti tudi glede na visokošolstvo. 9 Oni ne postavljajo skupnega programa za vlado te države; stiska razmerjih sili, da skrbe za svoj dom. Svoje mesto si hočejo zagotoviti iz narodnih razlogov, a tudi radi tega, da bi se primerno pospeševali politiški in gospodarski interesi. Kar zahtevajo, je najmanjša mera (Mindestmass), ker se opira jedino na to, kar je, in kar je za vzdržanje nemške narodnosti v Avstriji neizogibno potrebno. Tvrdijo, da z usodo avstrijskih Nemcev je tesno zvezana tudi usoda Avstrije same.
II.	Oddelek. Neizogibno potrebno in neodložno je, da se vstvari pravno stanje v jezikovnih stvareh, ker je to uslovje za skupno življenje raznih narodov v Avstriji in za zagotovljenje rednega stanja. V ta namen se morajo odstraniti vse dosedanje naredbe, razglasi in instruk-cije v jezikovnih stvareh, in se mora zakotiito določiti obseg veljave posredovalnega jezika (Vermittlungssprache), potem notranjih in zvunanjih jezikov državnih in avtonomnih gosposk v raznih delih cesarstva. Za to se kažejo obča načela za veljavo posredovalnega jezika in posebna načela za pojedine dežele, in to radi različnostij
razmer. To vprašanje reši za državne gosposke državno zafconodavstvo, za avtonomne gosposke pa deželno za-konodavstvo, seveda, po meri postavljenih zahtev in v okviru, ki ga določi državno zakonodavstvo nemškemu kot posredovalnemu jeziku.
»Naslednje določbe se opirajo na natančno izsledo-vanje mesta, katero zahteva nemški jezik v narodnem in državnem interesu v Avstriji. Treba jih je smatrati ne-ločljivoj celotoj."
1. Obči posredovalni jezik v Avstriji je nemški jezik. On je jezik državnega zbora in državnih aktov, ki se odnašajo k njemu, potem jezik ministerstev, najviših sodišč in vseh ostalih osrednjih mest. Javna ustna razpravljanja pri najviših sodiščih se vrš6 po nemškem posredovalnem jeziku. Stranke, ki ne znajo tega jezika, naj se zaslišijo po tolmačih. Uradno občevanje med imenovanimi osrednjimi gosposkami in vsemi državnimi gospo-skami se vrši v nemškem posredovalnem jeziku. Reševanja in izgotavljanja teh gosposk se podajejo v tem jeziku. Zakonito določeno jezikovno opravljanje najvišega sodišča ostane nedotakneno. Nadalje velja obči posredovalni jezik za upravne oddelke, n. pr. za agende gosposk v vojaških stvareh, za poštno, telegrafsko in železniško službo. Določi naj se, da se morejo vloge v nemškem jeziku podajati povsod, kjer se podajejo sedaj.
3.	Notranji jezik, ki je jezik notranje službe in uradne korespondencije, ki se nedostaje strank, je pri vseh državnih gosposkah navadno posredovalni jezik. Izjem so glede na italijanski jezik, kateri naj bi se pripustil v uradnem občevanju v sedanjem obsegu, dalje glede na poljski jezik v Galiciji v obsegu cesarskega sklepa od 1. 1869. Kar se dostaje Češkega kraljestva, določi se obseg češkega kot notranjega jezika pri drž. gosposkah, potem ko se vstvarijo češka okrožja.
Zvunanji uradni jezik, to je jezik dopisovanja s strankami, reševanj in obravnavanj, je pri vseh državnih gosposkah v deželah in krajih, ki so jezikovno čisti, je ta jezik. To je ?iemški jezik na Nižeavstrijskem, Gornje-avstrijskem, Salcburškem, nemškem Tirolskem in Predarl-berškem, potem v krajih sodišč Graškega, Ljubenskega na Štirskem, v nemških okrožjih Češke, v nemških okrajih Koroške in Sileške\ italijanski jezik na ital. Tirolskem in češki jezik v obsegu čeških okrožij. Paritetno rabljenje obeh jezikov se doioči na Moravskem, Kranjskem in po mešanih krajih Češke. Kjer vlada večinoma nemščina, jo je treba poštevati, tako v pomešanih okrajih Sileške, Koroške in v mejah sodišč Mariborskega in Celjskega na Štirskem.
4.	Državni uradniki morajo pred definitivnim na-meščenjem izkazati se, da znajo nemški v besedi in pismu. Preskušnje za justično in upravno službo, advokatura in notanjat se morajo delati vsaj deloma po nemški. Zato je treba prirediti učilišča, ki pripravljajo za državno službo, tako, da se učenci izuče v nemškem posredovalnem jeziku.
5 V nemških župnijah (farah) naj se nastavljajo jedino nemški svečeniki. Zato naj se osnujejo nemška semenišča v tistih krajih, kjer so škofije z verniki raznih narodnostij. V jezikovno mešanih krajih naj se skrbi za nemško pastirstvo.
6. Naj se odstrani razvada, ki se vrši s slovanje-njem nemških krajevnih imen, da se rabijo po dvojna imena, ki niso v rabi ali pa deloma izmišljena. Pri matrikah naj se zabranijo jezikovne samovoljnosti.
III. oddelek govori o načelih za pojedine dežele.
A) Niža Avstrija, Gornja Avstrija, Salcburško, Predarlberško.
Te dežele smatrajo nemškimi, dosledno naj bi tu veljal v uradu in šoli jedino nemški jezik. Vsled tega naj se torej, 1. določi zakonom, da v vseh javnih šolah in teh^ ki imajo pravo javnosti, bodi poučni jezik nemški. 2. Zvunanji in notranji jezik je pri vseh drž. in avtonomnih gosposkah izključno nemški, jednako tudi pri vseh javnih napravah in korporacijah, ki izpolnjujejo javne svrhe 3. Strankam se ne smejo izročevati drugojezični dopisi, če nimajo uradno potvrjenega prevoda. Prevodov pa ne plačujejo stranke. Dopis se dopošlje stranki še le potem, ko mu oskrbe prevod.
B) Češko.
Tu je potrebna reforma uprave. Treba je novih je-jikovnih določeb , jezikovne naredbe pa odstraniti. Potrebna ze cela vrsta ukrepov zakonodavstva in uprave.
1.	Nacijonalno razmejenje Sodišča naj se razmeje po narodnosti, tako da pripadajo k njim le kraji z isto narodnostjo; izjeme so letam, kjer ostajejo kraji etnografski pomešani Na podstavi narodno ločenih sodišču i h okrajev se osnujejo narodno ločena upravna ozemlja in volilni okraji za deželni, državni zbor in druga zastopstva. Naj se vstvarijo narodno ločena okrožja z okrožnimi uradi in okrožnimi zastopstvi, katerim naj se izroči jeden del opravil namestništva in dež. odbora. To razmejenje naj se izvrši po sedanjih sedtžih obeh narodov, torej ne glede na omahljive podatke ljudskega štetja.
2.	Organizacija gosposk in uprave. Najviše državne in upravne gosposke v deželi naj imajo nemški in češki oddelek. V teh naj so razdeljeni tudi uradniki. V nemških upravnih okrajih in oddelkih dež. gosposk, njim nadrejenih, naj bodo uradniki le nemške narodnosti.
3.	Jezikovno vprašanje. Nemški jezik naj bode notranji in zvunanji uradni jezik vseh drž. gosposk v nemških upravnih okrajih in pri nemških oddelkih deželnih gosposk. V mešanih okrajih in v Pragi s predmestji naj pa vladata docela jednako oba jezika.
4.	Kurije. Poslanci mest, trgovinskih zbornic in kmečkih občin se dele v nacijonalne kurije. Te kurije dobe pravo zanikanja (Veto) ob izpremembi deželnega reda, reda dež. volitev in občinskega reda ter v vseh stvareh, ki se dostajejo važnega narodnega interesa obeh narodov. Prvo zanikanje jedne kurije zapreči vsak konečni sklep dež. zbora.
5.	Šolski stroški se pokrivajo za vsako narodnost iz samostalnega proračuna, ki se napravi za pokritje učnih namenov,
6 Dr zavne gosposke občujejo med seboj navadno v občem posredovalnem jeziku. Posebe naj se določi, koliko bi to veljalo za češki jezik v čeških okrajih.
7. Rabljenje dež. jezikov pri avtonomnih gosposkah se določi po naslednjih načelih: a) dosedanja težava glede občenja z manjšinami v občini, okraju (okrožju) odpade vsled narodnega razmejenja obeh jezikovnih ozemelj, b) Vsaka avtonomna gosposka na Češkem (razun Prage) določi sama svoj notranji in zvunanji uradni jezik, in če se je odločila za jeden dež. jezik, se ne more siliti, da bi v drugem jeziku sprejemala vloge, obravnavala ali reše--vala svoje posle. Avtonomne gošposke z različnim uradnim jezikom občujejo potom prevodov. Avtonomne gosposke morejo skrbeti za prevode ali same ali po uradu za prevode jednega okraja ali okrožja ali po uradu, ki se
zasnuje pri dež. odboru. Prevodi bi bili bezplačni. O V pomešanih krajih naj se rabita oba jezika drug poleg drugega, d) Nadrejene avtonomne gosposke občujejo s podrejenimi avton. gosposkami v njih uradnem jeziku.
8. V pomešanih okrajih in v Pragi s predmestji naj se osnujejo manjšinske šole, kedar je dovolj otrok zato; no naj se dajo zakoni, ki določijo, da se take šole osnujejo ali razširijo le tedaj, kedar je naseljenje uže nekoliko časa v istem kraju. Stroške za take šole plačuje deželni šolski zalog dotične narodnosti. V čisto jezikovnih občinah se osnuje manjšinska šola le tedaj, kedar v to privoli občina.
C) Tirolsko.
1. Nekaj mejnih nemških občin naj se od ital. ozemlja oddeli in priklopi nemškim okrajem. 2. Notranji in zvunanji jezik. Pri sodiščih prve instancije naj ostane rabljenje jezika, kakor sedaj. V nemški Tirolski bodi notranji in zvunanji jezik nemški, v ital. delu dežele pa italijanski. Pri vsakem sodišču naj se tuje jezične listine spremljajo s potvrjenimi prevodi. Jezik naj se rabi pri drž. in avtonomnih gosposkah, kakor doslej. 3. Narodna uprava. Nemško Tirolsko imej nemške, ital. Tirolsko pa ital. uradnike. Le na jugu nemškega Tirola naj so uradniki vešči obeh jezikov, ker ni nemških kvalifikovap.ih uradnikov zato. Naj se odpravi zloraba, da se v Bocenu pri sodiščih nastavljajo taki uradniki, ki znajo italijanski. Pri sodiščih na kmetih, kjer morajo razumeti sodni uradniki tudi narečje, naj se, kolikor ie možno, ne nastavljajo ital. sodniki. Naj preneha to, da se pri sodiščih uže leta podpirajo Italijani. Nemški naraščaj v tirolski sodni službi naj se vežba pri ital. sodiščih, da si prisvoji znanje tudi drugega dež. jezika. 4. Šola. Naj se ohrani status quo; administrativno se ne sme siliti snovanje manjšinskih šol. V nemškem Tirolu ni bilo doslej ital. šol; tako naj ostane; nemške dosedanje šole v ital. ozemlju pa naj tudi ostanejo. 5. Avtonomija Razširjenje te se Italijanom privoli, ako ne bodo delali zaprek nemškemu ozemlju, in da ne bode nemški del nosil bremen za ital. oddel, ako privole Italijani v navedene nacijonalne zahteve Nemcev, in ako se sporazumejo v gospodarstvenih stvareh.
D) Moravsko
1 • Naj se dežela kar možno razdeli po narodnostih. Torej ločenje sodiščnih in polit, okrajev po narodnosti. Tudi okrožna sodišča in finančne direkcije se morejo nekoliko po tem načelu preosnovati. Drž. gosposke, s področjem za vso deželo, pa naj ostanejo jednotne.
2.	Loči pa naj se šolska uprava v vseh instancijah. Ako ima pol. okraj občine in šole obeh narodnostij, naj se zasnuje nemški in češki okr. šolski sovet, in eventu-valno naj se pojedine šole odkažejo bližnjemn okr. šol. sovetu. Dež. š. sovet se razdeli na nemško in češko sekcijo. Stroški šolski se pokrivajo iz deželnega proračuna, po ključu, določenem na vsako leto
3.	Učni jezik v osnovnih šolah določi navadno ob čina. Izjemo delajo manjšinske šole v občinah, kjer je zakonito dovolj otrok druge narodnosti. Posebni zakoni pa določujejo, da se manjšinske šole zasnujejo ali razširijo le za naseljenje, ki uže nekoliko časa prebiva v isti občini. Stroške za take šole pokriva dež. š. zalog dotične narodnosti.
4.	Učilišča drugih vrst se osnujejo le s pritvrjenjem dotične občine. Nemške srednje in strokovne šole naj se popolnijo in pomnože. Zasnuje naj se tudi popolno nemško vseučilišče v deželi.
5.	Deželni red in deželnozborski volilni red deli poslance mest, trgovinskih zbornic in kmečkih občin po nacijonalnih kurijah. Obe narodnosti voliti popolnoma ločeno svoje poslance. Te kurije imajo pravo zanikanja v tistih točkah, kakor na Češkem.
6.	Uradni jezik državnih gosposk uredi državno zakonodavstvo: a) Pri vseh drž. gosposkah, izvzemši gosposke v moravskih enklavah Sileške, se sprejemajo pisana ali ustna poročila v obeh dež. jezikih in rešujejo v jeziku vlog; b) drž gosposke občujejo med seboj in opravljajo notranjo službo po nemški; c) v nemških uradnih okrajih, sedanjih in novih, se nameščajo le uradniki nemške narodnosti.
7.	Avtonomne dež. gosposke sprejemajo in rešujejo vloge v obeh jezikih. Vse druge avtonomne gosposke, tudi mesta z lastnim statutom, si določujejo samostalno in nezavisno svoj notranji in zvunanji jezik.
E) Kranjsko.
Nemci na Kranjskem se morajo držati svoje posesti in gledati, da se jim tu ne zgodi škoda.
1.	Glede na jezik je Kranjska dvojezična, in je treba torej ravnati z obema dež. jezikoma jednako na vsako stran. Zakoni, določbe, razglasi drž. in dež gosposk in uradov tistih občin, kjer prebivajo poleg Slovencev tudi Nemci, se objavljajo v obeh jezikih. Nemci naj dobivajo vse odredbe, razsodbe in naznanila v svojem jeziku.
2.	Nemško šolstvo na Kranjskem je treba povsem poštevati, kakor zahtevajo utemeljeni zakoni, in kakor odgovarja važnim gospodarskim in kulturnim interesom Kranjske. Radi lega je treba siliti na to, da dobe nemški interesi v dež. š< lskem sovetu primerno in gotovo zastopstvo. V pomešanih krajih, kjer je dovolj nemških otrok, morajo se osnovati posebne osnovne šole z nemškim poučnim jezikom, in treba je gojiti nemški pouk po predpisih na večrazrednih osnovnih šolah. Na nemških naj so nameščeni zgolj nemški učitelji, in nadzorstvo naj i/vršujejo nad nemškimi šolami ¡edino nemški šolski nadzorniki. Tako se ohrani nemški značaj tudi nemški meščanski šoli na Krškem, in to mora veljati po vsej Kranjski. Srednje šole naj bodo tako vravnane, da kranjski Nemci dobe učilišča v svojem jeziku. Tudi kmetijska šola v Grmu, obrtna šola v Ljubljani in drugi učni zavodi razun ljudskih šol, ki se osnujejo v bodočnosti, naj bodo vsak čas pristopni tudi nemškim učencem in učenkam, in sicer tako, da morejo doseči ugoden uspeh. Ko bi učni zavod za učitelje in učiteljice v Ljubljani ne dobil take vredbe, kakoršna je določena za srednje šole, naj se ustanove štipendiji za nemške pripravnike in pripravnice, da se izobrazijo na učiteljiščih zunaj Kranjske. Na sedanji realki v Ljubljani naj se nič ne izpremeni.
3.	Nemška posest v Kočevju naj se ohrani neskr-čena, in občine, ki so se v 50-tih letih ločile administrativno, naj se zopet združijo.
4.	Naj se skrbi, da se davki nemških plačevalcev ne porabijo pristransko v narodne namene. Tudi naj se skrhi, da bodo imeli Nemci svoje zastopnike na vseh dež. in od države podpiranih zavodih.
F) Štajersko.	/
Deli Štajerske, pripadajoči Graškemu in Ljuben-skemu sodiščnemu ozemlju, so čisto nemški, torej je tudi uradni notranji in zvunanji jezik nemški, kolikor se odnaša na te kraje Poučni jezik je tu izključno nemški za vse javne in z javnim pravom oskrbljene šole.
2.	Ker v ozemlju Mariborskega in Celjskega sodišča ni izključno slovenske zemlje, je nemški jezik tu povsod dezelnonavadni. Notranji uradni jezik, vključno z okr. š. soveti, je nemški. Zvunanji uradni jezik se pa po sedanjih razmerah vravna tako-Ie:
a)	Pri sodišču se vloge, protokolarne prošnje in izjave dovoljujejo v obeh jezikih; rešujejo da se®v jeziku, v katerem so se oglasile stranke; tretjim udeleženim osebam pa le tedaj po slovenski, ako prebivajo v pomešanih krajih in ne znajo nemški.
b)	Pri civilnih obravnavah, ako so udeleženi Nemci in Slovenci, se vrši obravnavanje in zapisnik po nemški, sodnik pa naj skrbi za primerno razumljenje. V teh slučajih se slovenske izjave, kakor se glase, zapišejo po slovenski v zapisnik, in razsodbe izdelajo v obeh jezikih.
c)	Analogna načela naj veljajo tudi pri kazenskem obravnavanju, lin porotnih obravnavanjih je jezik nemški; tem, ki ne znajo nemški, naj sodnik preskrbi razumljenje.
d)	Ista načela veljajo tudi za upravo. Tu naj se obravnavanje in zapisnik vrši po nemški, in slovenske izjave se omeje na tisti obseg, kakor pri sodiščih.
e)	Nemška mesta in trgi Spodnje Štirske naj imajo svo.ja šolska ozemlja, na katerih je za javne osnovne in meščanske šole poučni jezik zgolj nemški. Na srednjih in strokovnih šolah je poučni jeuik nemški. Utrakvisticni oddelki na Celjskem gimnaziju niso pravni in naj se odstranijo.
3.	Vse javne knjige (vknjižna knjiga, trgovinski register etc) naj se spisujejo nemški.
4.	Notranji in zvunanji uradni jezik državnih gosposk, katerih področje je cela dežela, je nemški; zlasti za više dež sodišče v Gradcu se morajo s Štajerskega podajati spisi in izjave strank jedino v nemškemu jeziku.
5.	V deželnem zboru je razpravljanje nemško. Dež. odbor določuje svoj notranji jezik sam; z drž. gospo-skami pa občuje zgolj po nemški. Za ostale avtonomne gosposke pa veljajo naslednje določbe: a) notranji in zvunanji uradni jezik v ozemljah Graškega in Ljuben-skega sodišča je nemški; b) v ostalih delih dežele določujejo avtonomne gosposke same svoj notranji in zvunanji uradni jezik. Vendar pa se morajo nemške vloge povsod sprejemati in nemški reševati. Uradno dopisovanje z vsemi drž. in tistimi avtonomnimi gosposkami, katero uradu-jejo nemški, naj se vrši po nemški. Za potrebo naj se pri pristojnem okr. glavarstvu oskrbe potrebni prevodi.
G) Koroško.
Koroška dežela je čisto nemška, izvzemši okrajna sodišča Pliberk, Doberlaves, Železno Kapljo, Velikovec, Bo-rovlje, Rožek, Trviž, Podkiošter, Beljak in Št. Holior in okolico Celovško. Tudi v teh izvzetih kiajiti, ki se smatrajo mešanimi, je nemški jezik povsod dezebionavadni.
2.	Notranji uradni jezik vseh drž. gosposk je na Koroškem izključno nemški. Zvunanji uradni jezik teh gosposk je v nemškem delu dežele bezizjenmo nemški. To velja tudi za magistrat dež. glavnega mesta Celovec.
3.	Nemški jezik je navadno tudi zvunanji uradni jezik onih drž gosposk, katerih uradno okrožje je sestavljeno do cela ali deloma iz pomešanih krajev. Vendar pa so naslednje izjema.
A. Pri sodišcnih gosposkah. a) Vloge, katere se rešujejo bez zaslišanja druge stranke, in o rešenju katerih se obvesti jedino prosilec, morejo se, z izjemo vlog za javno vknjiženje, podajati pri imenovanih gosposkah v nemškem ali slove?iskem jeziku. Rešuje se v jeziku vloge, b)
Vloge, o rešenju katerih se poleg prosilca obveščajo tudi druge osebe, se morejo takisto podajati po nemški ali slovenski. Ako je vloga nemška, reši se po nemški, drugače v obeh jezikih, c) Vknjižna knjiga in druge javne kujige se vodijo v nemškem jeziku, d) Ta načela veljajo tudi za vloge v pravdnih stvareh; vendar pa se dovoljuje slovensko obravnavanje le tedaj, ako izrecno zahtevajo to vsi prepirajoči se deli. A tudi v takih slučajih se protokoluje in izdavajo razsodbe na nemškem jeziku. Strankam, neveščim nemškega jezika, naj se poda prevod. Izjave slovenski govorečih strank in prič morejo se zapisati tudi slovenski, kolikor je Važen glas besed, e) V kazenskih stvareh je slovenski jezik dovoljen le v ustnem občenju med toženci in pričami. V porotnih slučajih je obravna-vauje nemško; sodnik naj skrbi, da se razumejo toženci, stranke in priče, f) Zastopniki strank pa naj občujejo po nemški pri sodiščih v civilnih ir. kazenskih stvareh.
B. Pri upravnih gosposkah. Uradniki morojo ustno po slovenski oOčevati s strankami, neveščimi nemščine; a zapisnik naj se vrši tudi v teh slučajih po nemški; izjave slovenski govorečih strank, če je treba poštevati glas besede, naj se zabeležijo v jeziku izjavljaj oči h.
4.	Pri jezikovno mešanih sodiščih je potrebno, da zna samo jeden sodiščni uradnik slovenski, oziroma v deželi navadno narečje. Od notarjev se ne more zahtevati, da naj dokažejo znanje slovenščine v pismu in govoru.
5.	Notranji in zvnnanji uradni jezik samoupravnih mest, zlasti dež. zastopstva, dež. odbora, trgovinske in obrtne zbornice, krajnih in šolskih občin je nemški. Občine in druge javne korporacije naj torej s drž., dež. in drugimi samoupravnimi gosposkami občujejo po nemški. Le slovenske občine morejo med seboj občevati po slovenski. Če je potreba, naj se pri pristojnem okr. glavarstvu prevede na nemški slovenski izvirnik.
tj. Dčni jezik na osnovnih in meščanskih šolah je navadno nemški. V dvojezičnih občinah more se poučevati utrakvistično, kakor doslej. V čisto slovenskih občinah morejo se zasnovati tudi slovenske ljudske šole, ako to zi-hteva občinski odbor in dvetretjinska večina davkoplačevalcev. Celovee, vsa mesta in trgi dežele pa so izrecno jednojeziine občine. Učni jezik vse o. srednjih šol, strokovnih šol in učiteljišča je nemški. Slovenski jezik naj se uči tu kot prosti, ne pa kot relativno obvezni predmet, in pouk za Slovence in Nemce naj se jednakomerno vrši v nemškem jeziku.
7.	Koroška kmetijska družba se ravno spreminja v deželni kulturni so vet; a tu se izključuje vsako narodno raz-deljenje na dva oddelka. Uradni jezik kulturnega so veta je nemški.
8.	(iraško više dež. sodišče je dolžno držati se za Koroško tn podanih načel.
H) Si le s ko.
Pri vseh drž. gosposkah Sileške je notranji uradni jezik nemški. 2. Vse javne knjige se vodijo po nemški. 3. Tudi zvunanji uradni jezik je po navadi nemški. Vendar pa gledč na češko-nemške, nemško-poljske in nemško-češko-poljske mešane okraje veljajo naslednje določbe: a) Tti se naštevajo okrajna sodišča, v katerih se morejo vloge podajati po poljski in po češki, in""to velja tudi za tinančni inšpekciji v Tešinu in Opavi in njim podrejene urade; ali le tedaj, kedar jih ne izroči kak odvetnik, notar ali stranka, o kateri je znano, da ni vešča nemščine, b) Pri gosposkah, katerim se morejo dajati ustna in pisana poročna v poljskem ali češkem jeziku, se občuje v slovanskem jeziku ali
narečju, ako stranke ne znajo nemški. V vseh drugih slučajih naj državne gosposke občujejo po nemški, c) V vseh sileških okrajih naj se pišejo zapisniki po nemški; v imenovanih mešanih okrajih, kjer se dajajo vloge tudi nemške, morejo se zapisovati protokoli tudi v slovanskih jezikih. d) Drž. gosposke podajejo rešitve po neuški. Eventuvaluo se podaje poleg nemške rešitve tudi njenpre/od, ako stranka ne zna nemški, e) V kazenskih stvareh se vabijo osebe, ki govorč le češki ali poljski, v nemškem jeziku s priloženim prevodom vabila. Drž. pravdništva v Tešinu in Opavi delajo zatožbe proti osebam, ki znajo le češki ali poljski, po nemški, a prilagi sa zatožbam prevod, f) V sodištnem okraju Wigstadtt naj se ločijo češke občine, da postane okraj jezikovno čist.
4. Pri drž. gosposkah v Sileški so dolžni znati nemški ustno in v pismu ne le uradniki, temveč tudi služabniki in pisarji. Takisto tudi odvetniki m beležniki. V mešanih okrajih naj po razmeri potrab zna jeden del nameščenega osebja tudi slovanski jezik, oziroma narečje, ki je navadno v okraju, toda le ustno. Poleg tega naj so nameščeni zapriseženi prelagatelji za nemške rešitve.
y. V čisto nemških okrajih ni treba uradnikom znati slovanskih jezikov. 6 Te določbe veljajo tudi za moravske enklave v Sileški. 7. Pri vseh viših gosposkah, katere ima Sileška z Moravsko skupno, naj bode določeno število mest za uradnike, ki znajo le nemški. 8. Avtonomnih gosposk ni možno siliti, da bi uradovale v drugem nego nemškem jeziku. 9. Giedč na poučni jezik v osnovnih šolah naj ostane pri sedanjih zakonih in naredbah. Za vse srednje šole s pravom javnosti je le nemški poučni jezik. Da bi prevzela drž. uprava češko gimnazijo v Opavi, zato ni nikake zakonite podstave.
J) Primorje.
»Naravna zveza nemške kulture in našega gospodarstva s primoiskimi deželami ob Adriji naj se vzdržuje in pospešuje z vsemi primernimi sredstvi.«
K) Bukovi na.
V Bdkovini je nemščina od priklopljenja dežele k monarhiji važno vezilo, in torej naj se sedanja veljava nemščine v pravosodju, upravi in šolstvu pridrži in goji.
—i—H--
Poročila.
Vseslovanska delavska slavnost v Ljubljani se je vršila 28. maja. Predvečer je bila bakljada in pod-okmca pn kumici društvene zastave, g. Pollakovi, in pred škofijo. V nedeljo, 28., je kljubu slabemu vremenu slavnost vršila se krasno. V nunski cerkvi je bila služba božja s prepovedjo knezoškofa. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo Krog 100 društev in deputacij; tudi obilo gostov s Hrvatskega. Pri slavnostnem zborovanju sta bila prisotna deželni namestnik Hein in dež. glavar l)etela. Cesarju in papežu sta se poslali udanostni izjavi. - Razni govorniki so zlasti udrihali po »liberalcih«, deloma zasluženo, še bolj pa po nepotrebnem. Sicer pa je res naša napredna stranka s svojim pretiranim osebnim kultom in z neprimerno sovražnostjo proti vsemu, kar ne izvira iz njenih krogov, sama kriva, ako jo vedno bolj sovražijo in napadajo v domovini. Slovenskemu rodu seveda ta prepir med brati le škoduje. Dr. KreK je omenjal, da so delavci »nepovabljeni gosti« v Ljubljani, dr. Gregorčič je pozdravil zbrane kot zastopnik goriških Slovencev in poslanec pete kurije. Drž. posl. Ven-cajz imenom drž. poslancev; preds. pripravljavnega odbora K. Pollak je proslavljal krščanski socijalizem ^(kanonik Kalan je pozdravil Hrvate; dr. Gregorčič je govoril o kri-
stjanstvu, kot ideji, ki druži vse ljudi in stanove. Zagorac je imenom Hrvatov omenil, da je s tovariši prihitel iz Siska, kjer so se borili Slovenci in Hrvati skupno proti Turkom in posebno pozdravil Slovenkam, ki naj bodo jednake Špar-tankam, bodrečim može in sine na boj proti sovražnikom. Jakopič je zahvalil kumico in družice. - Imenom Cehov je govoril Hovanek; imenom «Danice" Šinkovec in imenom Graškega »Naprej« Brecelj. Gostinčar je nazdravil slogi med Slovenci in Hrvati ter kazal na drugo slogo med slov. naprednjaki in nemčurji. Med govori je svirala idrijska in domžalska glasba. Pevski zbori: »Sloga« (Sisek), »Zvon« (Ljubljana), //Sloven. zidarskega in tesarskega društva« in »katol. društva za delavke« so prepevali narodne pesni.
Obči zbor //Sloge« v Gorici se je vršil 25. maja. Preds. dr. Gregorčič pravi, da se je z ozirom na šolstvo na Goriškem spremenilo uže dokaj na bolje. Ker bi polit, in šolsko dvuštvo utegnulo priti kedaj v navskriž, je »Sloga« sedaj samo polit., dočim se je za šolstvo ustanovil //Šolski dom«. Da more društvo //Sloga« delovati uspešneje, ji je treba posebnega tajnika. Omenil je namerjano odložitev mandata drž. posl. dr. Turne ter odpoved tajnika Gabrš-čeka. Dr. Turna je pojasnil, kako je polititično deloval, a kako so se porajala proti njemu nasprotstva. Učitelj Bajt je zahteval, da mora društvo imeti drugačno glasilo kakor [e //Soča«. Pri volitvah je dr. Tuma predlagal izvolitev predsed. dr. Ciregorčiča per acclamationem, kar se je zgodilo. - Učitelji so delovali proti izvolitvi Gabrščekovi, ki je tudi ostal v manjšini; voljen pa je bil dr. Tuma vnovič, in poleg tega Coronini, dr. Franko, dr. Rojic, Dermastia, Mašera, Grča, Klančič.
Štajerska advokatska zbornica je 29. maja na občem shodu v Gradcu soglasno sklemila, da je uverjena, da je nemščina kot izključni razpravni. jezik pri Graškem nad-sodišču potrebna v interesu varnega in rednega pravosodja. To uverjenje razloži odsek v posebni spomenici in izroči pravosodnemu ministerstvu.
Društvo sloven. odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju je imelo 21. maja svoj obči shod ter zajedno shod L skupine »za Trst in okolico« v prostorih delal, podpor, društva v Trstu. Baša iz Podgradaje naglašal, da stoje Slovenci in Hrvati v boju za narodna prava v istih vrstah in naj se tudi v gospodarskem in stanovskem oziru čutijo solidarne. Zato naj društvo razširi svoj delokrug tudi na Hrvate, ne le v Istri, temveč tudi v Dalmaciji. Grejan iz Trsta je razvijal važnost organizacije. Gdč. Zofka Kve-drova je, govoreča »o ženski kot pisarju«, obžalovala, da društvo ni dovolilo vsprejema uradnicam, na kar je izjavil Korošec iz Celja, da je to bila pomota, ter da se sprejemajo tudi one.
Velika akademična jubilejna slava v Pragi se je pričela 26. maja s »slovanskim koncertom«, na katerem so se proizvajale nove češke in ruske skladbe. 27. mnja slavnostna dijaška skupščina, katere so se udeležili kot gostje rektor češke univerze in rektor češke tehnike, mnogi profesorji, državni in deželni poslanci i dr. Predsedoval je prof. Hlava. Omenil je, da se je pred .">() leti ustanovilo prvo češko dijaško društvo, pred 25 leti je nastala misel za koncertacijo, m ideja za //dijaški dom« se tudi lahko uresniči, ako di-jašiVj ne bo bezbrižno ter vedno zavzeto za svoj rod in materin jezik. — Medic. Krauskopf je slikal žalostno stanje nekaterih čeških dijakov in spominjal na veliki dar hranilnice nemškemu dijaštvu. Da je javnost za češko dijaštvo bez posebne pozornosti, zakrivili so to pred 10 leti z bojem, v kateri so šli vsled tedanjega napreduj aš k ega navdušenja. Medicinka Peiger je spominjala na težkoče, ki se stavljajo ženskemu študiju. Rektor Reinsberg opozarja na vse drugačne razmere, ki so bile pred 50'"leti in ki so danes za češki narod. Sedaj je narod ojačen in zadača pa program dijaštvu drugačen. Pojavlja se nebroj idej, dijak naj se ne oklene le jedne, temveč premišlja v koliko more kaka koristiti narodu. Dijak si mora najpreje pridobiti lastno pre-
pričanje, ne sme ga pa vsiljevati narodu, zlasti ne toliko časa, dokler novo ni bolje nego sedanje. — Rektor tehnike Slavik se spominja dobrega razmsrja med dijaki in profesorji. —
Slavnostni večer na Zotinju bil je sijajen. Udeležili so se ga razun povabljenih gostov odposlanstva raznih dijaških društev. Došlo je tudi 22 slovenskih ¡11 hrvatskih v isoko-šolcev. Prof. ^ervenkaje napil »starim hišam«, rekt. Reinsberg uspehu za ustanovitev češke univerze na Moravskem, prof. Hrasky jugoslovanskim dijakom z željo, da s.3 uresniči ideja o Ljubljanski univerzi. Orkester svira »Naprej". Pod-preds. »Slovenije« Novak, povdarjaje bratstvo slovenskega in češkega naroda in dijaštva, napije češkemu narodu. Prof. Celakovsky želi, da izgine vsak prepir med dijaki ter se vsi združijo v »akad. domu«. Dr. Herold se spominja narodnostnega boja in pravi, da je v borbi za obstanek akad. mladina jedina nadeja češkega naroda. Dijaštvo se mora boriti za bodočnost svojega rodu.
K svečanemu sprevodu so se dijaki in udeležniki zbrali 28. maja na češki univerzi in se v 100 kočijah peljali, navdušeno pozdravljanj, v razstavni prostor, kjer so slavili svoje »majales«. Tu so osnovali »besedo izza 1S4N. leta«. —
Češki turisti so bili na Cetinju (11. maja) sprejeti prav slovesno. Deputacija je poklonila se knezu, ki je izletnikom za vožnjo po Skaderskem jezeru dal na razpolago svojo la-dijo. V proslavo kneževičeve zaroke je bil baš tedaj koncert z gledališko predstavo, in izletniki so bili povabljeni, da se ga udeležd.
Posl. Strache se je glede nemških mandatov za češki dež. zbor izjavil, da nemški liberalci ne verujejo, da bi pri novih volitvah izgubili mnogo mandatov na nemško nacijo-nalno stranko. Radikalci sramoté dostojnost nemškega naroda, ako zaničljivo pišejo o lib. posl. Otroška je zahteva, da bi odložili mandate 111 provzročili nov volilni boj. Ako bi to zahtevali njih volilci, bi se gotovo ne branili, a da bi le radikalcem na ljubo stvorili to, na to bo treba čnkali še dolgo.
Wolf je imel pričetkom maja shoda v Beljaku in v Celovcu. Shoda sta bila pristopna le povabljencem.
Na Dunaju se je IS. maja vršil shod proti protestantski agitaciji. Udeležili so se ga kard. Gruscha, pomožni škof Schneider, zbornični preds. Fuchs. Govorila sta princ Liechtenstein in kanonik dr. Müller. Princ A. Liechtenstein je na tem shodu proti agitaciji za protestantizem, 18. maja, ožigosal nemške radikalce. On ne podcenjuje nevarnosti, ki grozi po tej stranki za Avstrijo, in zlasti ne slabega vpliva njenega na našo državno dostojanstvo v inozemstvu, ker tam smatrajo to stranko za močno, ker tako vpije in ropota. A ona nima svoje moči sama iz sebe in iz svojega programa, temveč iz napake one vlade, ki je izdala jezikovne naredbe. Glavno vodilo te stranke je: jeden narod more tvoriti le jedno državo in imenovati le jednega vladarja. Radikalci so škodljivci za narod irt cesarstvo. Vprašanje je, zakaj država ne uporablja proti njim onih kaznij, katere zaslužijo oni, ki jo zanikajo. A predno nastanejo zopet normalne razmere v Avstriji, bi strogost stvorila le mučenike iz ljudij, ki bi sicer ne imeli nobene veljave. Najbolji pomoček proti njim je: pustimo njim njih pivo in odvzemimo jezikovne naredbe, — in po vsi državi razširjena njih organizacija razpade sama po sebi. Kar preostane, bo le peščica vročekrvnežev, katera vsakega, ki bo trezen, sama požene iz svoje srede.
Iz Bosne in Hercegovine se še vedno selijo Turki v Turčijo, pravoslavni v Srbijo in v^rno Goro. Vlada bi to rada preprečila in je torej prepovedala, da kdo kaj kupi od teh, ki se hoté seliti. Za to oddajejo svoje posestvo pod nič.
Min. preds. Szell, ki je bil do imenovanja predsednik madj. »kulturnega društva«, je bil voljen častnim predsednikom njegovimi Deputaciji društva, ki se mu je poklonila, je omenjal, da je kultura za vsak narod vir moči in svobode, a za nobenega tolikega pomena, kakor za madjarski
narod. Vsaka ped zemlje, katera si pridobi za kulturo, mu je nova zmaga. Ta kultura je element, ki vzdržuje ogersko državo. (Cisto po nemškem vzoru.)
V	Budimpešti se je 23. maja proslavila 50letnica pre-mage mesta po vstaših. Iz vse dežele so prihiteli še živeči udeležnik-i tedanjih bojev. Spomenik honvedov in grob padlih so je okrasil z venci. — Spomenik junaškega branite I ja trdnjave, generala Hentzija, pa se je, kakor znano, moral umaknuti.
Klub avstr. narodnostij je priredil 28. maja shod v hrv. Novi vasi (Ober-Themenau).
Dunajski kršč. socijalci so 15. maja imeli po vseh mestnih okrajih protestne shode proti odločbi drž. sodišča o zabranjenju mestnih doneskov za zidanje cerkev.
Dunajski liberalci so 18. maja pri Ronacherju priredili proslavo drž. šolskega zakona. Dr. Vogler je slavil zakon kot delo Nemcev. — Fournier je slavil ministra Has-nerja, ki je zakon stvari]. - Weitlof je rekel, da mu je, ko vidi množeče se napade Slavizma na Nemštvo, v tolažbo, da je na Dunaju nastala naprava, ki je uporabila določbe drž. šolskega zakona in v onih krajih, kjer prebivajo Nemci, a nimajo svojih šol, stvarjala nemške šole. — Rektor više poljedelske šole, Gutenberg, je spominjal, da je drž. šolski zakon nemško delo. In kako se Nemcem povrača ta dobrota? S tem, da jih hočejo tu, v tej deželi, le še milostno trpeti.
Nemški liberalni deželnozborski klub je 30. maja imel posovetovanje v Pragi. Dr. Eppinger je poročal o zakonu o jeziku pri avtonomnih oblast/ih, prof. Fournier o zakonu o manjšinskih šolah, katera dva sta bila sprejeta v dež. zboru; dr. Werunski o nameravanem »početenju« nemškega okrajnega šolskega soveta v Pragi, dr. Pergelt o programu nemških opozicijskih strank. O vprašanju mandatov za deželni zbor so sklenuli, da jih ne odlože! Izdelala se bo motivana resolucija, v kateri se izreče, da nemški liberalci ne ustrežejo zahtevi nemških radikalcev, ker nočejo, da bi svet videl boj med brati. — Da se tako krčevito drze mandatov lin ž njimi združenih diet), je vzrok ta, ker dobro vedo, da jih večinoma izgube nacijonalcem v korist. A tako daleč ne sega njih bratska ljubezen.
Y	Opavi je bila 13. maja proslava drž. šolsko-zakon-skega jubileja. Tu je drž. posl. Heger napadal Dunajsko krčš. socijalno stranko, ki pod krinko »patentovanega« Av-strijstva hoče porušiti glavne stebre te države (!)
Binkoštne praznike je imel nemški »Schulverein« obe1 zbor v Opavi. Po poročilu blagajnikovem so se skrčili dohodki zopet za 2000 gld. in znašali 1898. le 202.000 gld. Za podporo šol se je porabilo 126.000 gld., za pokojnino učiteljstvu 32.500 gld. Rezervnega zaklada je 40.808 gld. //Schulverein« ima 19 šol s 43 razredi in 37 otroških vrtcov.
Dr. Kraus je rekel, da so-Slovenci dobili pogum, ker. jih podpira vlada, da se po spoveinicah odvračajo otroci od obiskovanja nemških šol, da se je proti »Siidmarki« ustanovila //Naša Straža".
Členi srbskega kongresa so imeli konferencijo v Zagrebu in izvolili devetčlensko deputacijo, ki naj izgotovi obširni memorandum o svojih težnjah in s prošnjo na skorajšnje sezvanje srbskega cerkvenega kongresa. Bila je pri m n. preds. Szellu in-ga obvestila o svojih željah ter hoče ista tudi na Dunaj k vladarju, — ako bo sprejeta.
Proslava drž. šolskega zakona. V Tešinu je imel dr. Demel slavnostni govor, v katerem je omenjal Liechten-steinov šolski predlog iz 1888 in Gregrovo prošnjo, naj Nemci zabranijo klerikalno šolo. •— V Mor. Ostrovi je dr. Menger spominjal na to, da so hoteli Poljaki in Dalmatinci s klerikalci onemogočiti ta zakon v drž. zbornici. Te stranke torej nimajo nobenega prava, da očitajo Nemcem njih povsem opravičeno obstrukcijo.
Nemška učiteljska društva Brnska so skupno z župani sosednih nemških občin 14. maja priredila v Brnu veliko
proslavo jubileja drž. šolskega zakona. Baron d'Elvert je v slavnostnem govoru povdarjal, da v dobi, ko žuga Avstriji mračnjaštvo, ko se vsi sovražniki nemštva, napredka in svobode združujejo, da porušijo pridobitve konstitucijo-nalne dobe, je ta proslava umestna. V tem zakonu se je odločil boj cerkve in države za šolo, boj napredka in reakcije za učiteljstvo. Pomen tega zakona iz 1869 more vredno ceniti le, kdor pozna prejšnjo absolutistiško dobo. Prednost nove šole je nacijonalna odgoja. Vsi učitelji, tudi nemška duhovščina, mora delovati za ta cilj. Duhovščina mora sprevideti, da je ublažitev in poglobitev narodnostnega čuvstva jeden najvažnejših elementov pri odgoji. Zato je tako pomemben klic po nemškem duhovništvu. Temni politični položaj postaje goden za velike in odločilne ukrepe. Treba, da nikogar ne presenečijo, treba, da so vsi složni v narodnostnem delu. Jelinek, predsednik društva nemških volilcev, je napadal »nazadnjaški« Dunaj, ki je svoječasno bil vzor svobodnjaštva.
Ker ruska vlada ni potvrdila Komarovove izvolitve, je Petrograjsko slovan. dobrodelno društvo imelo 22. maja nov shod, da si voli predsedništvo. Shod je vodil Krivenko, a mnogi člani so temu ugovarjali, očitajoči mu osebne interese za izvolitev. Zato je zaključil shod, da popraša pri ministerstvu, kdo naj mu predseduje.
Bismarck je o avstr. Slovanih vse drugače sodil, nago sodijo njegovi oboževalci, izrazil se je, (kakor poročajo Un-gerjevi, pred 20 leti izšli »Pogovori z Bismarckom«, da bi se morali Nemci uže radi lastne koristi sporazumeti s Slovan . To je narod, ki raste, in poleg tega še inteligenten narod. Na svetu je pač prostora za nje in za nas. — Ko mu je Unger rekel, zakaj potem sam germanizuje Poljake v Prusiji, mu je odvrnul, da se tu ne more primerjati. V cesarstvu je 37 milijonov Nemcev in 5 milj. Slovanov. V Cis-litaviji je pa 7 proti 14 milj. Kako hočete premagati te, razun z absolutistično vlado? In še potem bi to ne bilo možno. Morebiti bi bilo šlo pred 100 let, ko še ni bilo toliko šol. A danes, ko je narodna zavest tako mogočna, to ne gre.
—H—H—•
0 „kritiku našega časa".
„7in,vfcXT. BC.TIIKTj 3Jli.pl., a IViaBU HC HM'feeTT>.
VI.
Dokazavši vse nedostatke mojega slovarja in jezika, slovenskega in ruskega, resnične in ad usum proprium izmišljene, ponuja se g. recenzent čitateljem za vodnika v ruskej slovnici.
Oslep'jajoči biseri znanja ruskega jezika, ki lišpajo bistro glavico mojega kritika, blišče posebno mamilno v oni slovesni trenotek, ko on ukaželjne čitatelje lista »Dom in Svet« štupo — ramo cijazi črez grapavi klanec ruske fonetike.
V mojej slovnici stoji od besede do besede:
»<?, ki začenja slog, čita se vselej za je\ tudi se čita vselej mehko, kakor v besedi, vera, mesto,—in Slovencu je treba posebno paziti, da bi ga tako čital tudi pred r< (dalje so primeri) Ob z je rečeno: »Izgovarja se kakor h, vselej mehko, kakor da pred njim stoji/: tiixo torej: tjiho«.
Tako in le tako, slišim govoriti Ruse uže 20 let, kar živim z njimi; ta mehki izgovor i in it delal mi je prva leta mnogo težav, dokler se nisem privadil govoriti vsako e. naj si bode pod naglasom ali ne, kakor se govori e v slov. »pek, nesel, petek« v dolenjskem narečji. Menda se vendar ne da misliti, da 20 let nisem prav slišal, še manj pa, da sem hotel svoje rojake učiti napačnega izgovarjanja in da sem le zato »prvi oral ledino
na tem polji«. Kdor pa hoče staviti v izgovarjanju ruskega e in h in sploh v ruskem izgovarjanju avtoriteto g. Kom-ljanca vise od moje, naj si to le privošči; meni in mojemu delu od tega ne bo ni toplo ni hladno. Da se j, ki se siiši pred e in h, izgovarja »kakor j v navadn.j slovenskej izgovarjavi«, tega jaz nisem pisal nikjer, kajti netiavadne slov. izgovarjave jaz ne poznam. Tudi v kralj, koni, panj itd. se j ne sliši kakor v »raj, jama, roja«, nego le mehča predidoče / in n, in nihče ne čita kon'j, kralj; Dolenjci govore: pjek, pjetek, potjegne (= pek, petek, potegne), in ako napišem tako, to nihče, razen g. Komljanca, ne bo razumeval, da je treba citati: p'jek, pjetek, potjegne.
Poglejmo, kako slovensko mehko (zaprto)^ v »izgovarjavi« označajo slovenski učenjaki.
V	Sketovej (Janižečevej) slovnici str. 4, b) čitamo: ». . . kot namestnik dvoglasnika e, kakor bi mu bil i ali j pritopljen : breg = brejg, brieg« itd.
V	Šumanovej slovnici str. 13.: »Izgovarja pa se oboji e na vzhodu slov. jezikokroga kot ej, na zahodu kot je.«
V	»Slovarji« Pleteršnika, kjer se objasnjujejo dia-kritični znaki, je rečeno: »Dolgi ozki e . . . se tako izgovarja, da je pred e slišati nekak slab z.«
Le kak »dlakocepec, ki lovi le pike na — i«, obsega dela pa ne vidi, ker ga videti ne more, bode ivrdil, da se Sket (Janežič), Suman (ozir. Mik.ošič) in Pleteršnik ne sirinjajo v označenji izgovora omenjenega e, dasi jedni pišejo, da se pred e sliši j, drugi pa i. Sicer pa ni čudno, da g. Komljanec vsega tega ni čital; v slovenskih listin niso redki, »pisatelji«, ki mjedne slovnice niso premogli.
Ponavljam še jedenkrat: rusko e se čita vselej mehko in takoisto mehko tudi rusko ii; torej je ii v hiibu ravno tako mehko, kakor v thxo. (Ali je prof. Francev drugega mnenja?) V tem se ruski jezik silno razloča od slovenskega.
Posiušajmo zdaj, kako uči g. Komljanec:
»Istotako netočen je opis mehkih e in i. Mehko ta se pojavlja v predstoječih soglasnikih in ozkih e in i. Kdor bi pred vsakim e in i čital po pisateljevo j v navadni slovenski izgovarjavi, napravil bi še večjo napako, nego ko bi izgovarjal e in i trdo kakor v slovenščini. Tako se govori vsaj v nekaterih ruskih narečjih, med tem ko prvega sploh nikjer 111.« Tako g Komljanec. Kar je v citatu podčrkneno, podčrknol sem jaz, in to si zdaj ogledamo nekoliko bliže.
»Mehkih e in z«, pravi g. recenzent. Govoriti o mehkih e in i (t. j. o mojih e in n) je ravno taisto, kakor učiti o »mokrej vodi« ali »gorečem ognji»; pač se mora Slovencu povedati, da sta i in h vseltj mehka, ker v njega jeziku nista vselej; no to „vselej" uze dokazuje, da govoriti o ruskih mehkih e in h — je absurdno, kajti tvrdih e in h ni.
Kaj pomenjajo bosede g. recenzenta: »Mehkota se pojavlja v predstoječih soglasnikih in ozkih e in i?« To je pa res več ko »točno opisano«. Ker so vsi soglasniki »predstoječi«, t. j. stoje pred čim, naj si bo užeto»kaj« kak drug soglasmk, samoglasnik ali poluglasnik, to je iz tega vidno, da so vsi ruski soglasniki — mehki! Tako uči g. Komljanec. To je torej jedna mehkotSf.
»In ozkih e in i«, t. j. v ozkih e in i se javlja mehkota, to je uže druga mehkota! Te druge mehkote ni, tako se mora sklepati, najprej pred sirommi e in i in potem pred vsemi drugimi mehkimi iu tvrdimi samoglasniki, t. j. pred a, o, y, hi, a, t iu a, t in pred i,
ki je lahko mehek ali pa tvrd; le »v ozkih e in i je mehkota!« uči moj visokočislani kritik. Kaj pa »predstoječi soglasniki«?! No vprvič mi znano, da ravnu tako mehki, kakor e in h, so še a, io, h in i, vdrugič pa nikakoršnih ozkih e in n v ruskem jeziku ni, kakor tudi širokih ne; e in h sta mehka samoglasnika; drugega imena nemata v ruskem jeziku, ker ozkosti in širokosti nemata. Prepuščam g. Komljancu tudi v slovenščini drage volje »oz k o i«, meni ga ni treba, ker ga za nobene denarje ne morem izgovoriti, kakor tudi hrokega i ne; Sket in Šuman sta pa toliko »netočna«, da od ozkosti in širokosti i ni besedice nista zgubila, kakor tudi ne o njega »izgovarjavi«; drugih slovenskih slovnic pa ali nemain, ali pa leže daleč založene pod prahom.
Torej ne vsako e in h je mehko, uči se v »Dom in Svet-u«, mehka sta le „ozka e in i"!! »Kdor bi pa pred vsakim e in i čital po pisateljevo j itd. (t. j. mehko. Up. pis.), napravil (sic !j bi še večjo napako, nego ko bi izgovarjal e in i trdo, kakor v slovenščini.« Posiednje je tudi jako »točen opis«. (Zdaj znamo, da se »vsako e 111 i« v slovenščini izgovarja »trdo«, torej tudi v »pek, vera, njiva, lipa, lice«.) »Tako se govori vsaj v nekaterih ruskih narečjih« (t. j. v nekaterui ruskih narečjih se mehki e in n govorita tvrdo! Op. pis.), med tem ko prvega sploh nikjer ni (t. j. mehko, kakor e v pek aii i v lipa, ujiva, se »sploli nikjer« v Rusiji ne govori!). Žal, da g. Komljanec ni povedal svojim čitateljem, odkod ima vsa ta znanja v »izgovarjavi« ruskih e in h: ah sijih je pridobil na lici mesta, t. j. v Rusiji, kakor sem si jih jaz, aii pa jih je posnel iz kakih učenih knjig ruskih, ah ga je »preidel ž njimi« g. prof. Francev ; posebno pa bi bno zanimivo, ne le za-me, nego posebno za ruske učenjake, zvedeti ona „nekatera narečja", kjer se e in ii govorita tvrdo, in v drugič ona narečja, kjer se e in h ne govorita tvrdo, pa tudi ne tako, kakor učim jaz, to je, meliko, torej po učenju g. Komljanca, nekako posebno, mehko tvrdo, kar pa se v pisavi ne daje izraziti. Polje ruske dialektologije potrebuje še mnogo delavcev. Ako g. Komljanec svoja dotična znanja iz skromnega lista »Dom in Svet« prenese v varšavski »Russkij filoiog. Vestnik«, ah v »Filoiog. Zapiski« v Voronežu, ali pa kar naravnost v »Akademijo Nauk«, prepričan sme biu, da ga povsod sprejmo z razprostrtimi rokami.
Tudi lonografski valjarček z »ozkimi e in z« z.meh-koto »v predstoječih soglasnikih«, obrazci razgovora iz onih »nekaterih narečij«, ki »mehki e in i izgovarjajo tvrdo, kakor v slovenščini« — tudi tak valjarček, pravim, bi ne bil napačen. Koliko bi se dalo nabrskati denarjev s tako-le rečjo za »kake posebne namene«. Kaj pa še lotografske slike ust, kadar ta usta izgovarjajo »ozki e in h«, in seveda tudi široki e in n, (kajti ozkega bez širokega si misliti ne moreš). Trgali bi se za take sličice 1
(Dalje pride.)
-«i i'-
PyccKia HenocpeACTBeHHbia HaTypbi.
(Dalje.)
Ki. Heii 3axo^HJia lraor^a ^tBoiica, ciipoTica, npu-HociiBuiaa eit p,'i> KpysKirij bo,[j,i: 061. btoii fliboirdj 60jbHa.fi OTStinaeTCH cii.uiiaTir-mo, HaatiBan ee xoj)omeHb-koh, oi.ieiibKoii; ona hociitt» yiirf;Tbi či^Hoii «/lyKepb'ii £0 KO TOpLI X'b uo.IblUlH 00.1 bi ii a h 0X0THHHa. Pa3CKa3bI-Ba>I O CBoeil SKH3HH HOCbTHTe.IK) oapiIHV, ona npOHB.lJieTb
uch ,iyiiiiiH cMMnaTHHHtia nepTii c.iaBHHCKoii Haxypu,
He TpoHyToit iiiiRMHsanieíi Sanaba. „Iyicepba He cwpti-baeti» Toro, hto eii ciru'iaaa 6ti.no CKylino, a itotojkl ona BTepniaacb. 9to Tepniirie BbipaSo'raaoci. in, neii i¡c.ili,a,CTBÍe takoro paB.Mhiiiiaeiiia: y Hea ecrt, xora ii HeSojiLiuoe, ho Bce-Tarai npiicTainiiii,e, aciwte, a ecTb Taiiie ^iio^h, no caoBajn. JlyKeptu, KOTopue it npnc'ra-niima ne itMiiraT'i.; ecTb caiiibie, rayxie, a y Hen upe-KpacHoe o6onaiiie; ona MyBCTByeTt, Karct bi> iioai 3a-itn+.tet'i. rpeiHxa itjin ¿tuna bi ca^y; ho 'rro oo.itme ncero ee yT'hmaeT'i — axo luieHHO to, h to oHa eorp+>miiTb He MOVKeTT>, H to fplixtj Cailt ott. Ht'fl 0T01Iie.lt> H ^aíK6 mweaohhmmt, rp'íixo.M'Fj ona ne óo.ibho rp-feiiuia. Ee 6o«rfee ncero iiHTepecyioTt, aBaeuia npnpo^&i; ona bh^htt>. K'aio'b nne.ibi aeraioTi,, Kawt roayób camera Ha Kptirny ii aabopkyerb, kaici. Kypomca baft^ert ci> cboh.mii HHH.MTaMii KpoinoKt iioicaesaTb, laui'ij Bopoóeií sa.ie-thttj ii.tii óaóoMKa; ona aro6yeTca, icaKt aacroHKa BheTt ceót ruigflo ii BbiBo^iiTT) ^iiefi. Ona Taut npiiBMKaa Kb 9THMri> aacToqKaMTj, mto ii na ,a;pyroii ro^,t ct oco-ol'hhoio paflocriio oacH^aen. nxt. Ú/\mii, past »aaivi, sa6'feacaarb kt. hcíi. ^oaro cH^-fe.!!. oKoao Hea, bo^h.ti, hoco.mT) ii ycaMii ;i,epra.Tb h na Hee e,MOTpf>.ri>; nocaii^,-Hee o:ia oóiHCHHeTt rkix, hto aaiiii/b, aiio6bi noajvuh, 'ito ona eMy iiecTpauma. Ona rpaMoraaa. M'fecTiibiii cbh-meHHiiKt. ^aace npimeci. eft icaaoH^apt pa HTeiiia. ho ona i-ie Hirraaa, HOTOMy h to CBinky 3aace'it eií olmo SKaaiio.
I Inor^a 3axo^H.ni kt> Heíi ooro.Mo.iKii, stii crpaH-CTByion;ia na Pycn KceinuiiHbi. uinymia ^ymeBnaro yciio-KOenia npe^ uomaxm CBaioro yro^miKa iiau cbhtoií
'ty^OTBOpHoil IIK0H0IÍ.
() 'ic.mij a¿e /lyjiaaa Heciaeritaa , lyicepba n mto tyBCTBOBaaa ona bo Bpe.Ma enoiix'b ceMiiaiyriiirxii cTpa-žtaHHH ? Oiiaiaaa.—ona eawa ne cKpi.inaerb —rn;vMaaa o Back (óblBmiii ea vKeiiuxi), ho hoto.mt» nepecraaa o He.m'b ^y.MaTt ii pa,3,0Baaaci. to.mv. uto ohi. Mcemiaca na ,T,pyroñ xoponiefi ^tByniK-fe. O^HavK^M Baca, yace MceHaTMii. 3amearb Kt Hen. ^,oaro roBopiiax ct> Heir, ii iioc.i'b BToro CBH^ania oHa .^oaro iiaawaaa. Mmcjiii cboii ona cana noHaTb ne MOMcera; „npir^eTi. ona (juMcab). roBopnTt Jlynepa, caomio Tynca npoateTCa, cb^vko TaK'b, xopomo CTaitext, a hto -raKoe ÓBiao — He iioíbiciiii,! To.ii.ko ^vMaeTea: 6y^t OKoao mchh aio^ii, minero óhi BToro ne 6bl io h mriero a He tyBCTBOBaaa, oicpoMa
CBoero HecaacTia.
u
(Dalje pride.)
Hrvat pa Srb.
Koljimo se! . . .*)
Koljimo se!
Hrabro, napred samo--
Koljimo se!
Kad drugo ne znamo.
Udri Hrvat Po Srbinu biatu; A ti, Srbe, Opet po Hrvatu!
Dokle jednom Sasma oslabimo •—• I tudjinu Četu umnožimo! („Trn" br. 16. 1898.)
Tad če nam se Oči otvoriti, Ali to če
Prekasno nam biti!
Zato, napred! Koljimo se samo! Da mu prije Cetu umnožimo!
Koljimo se! Kad volimo vragu Nego svojem Za vi čaju dragu!
Iz novin.
»OpncKii BjacTiniK« v Mostaru priporoča Srbom, naj adrese na poštnih pismih, odločenih za zasedeni deželi, pišejo le s cirilico; ako bi se temu protivil kak uradnik, naj se oglasi pri listu. Tudi po občinah so uže zanemarjali cirilico, a se je oprijemljejo zopet.
U jednem nemškem listu se dokazuje, da kranjski Slovenci, ki se upirajo predelski železnici, so šli bar. Schwe-gelnu na limanice, in da bi bila zveza s Trstom po železnici preko Turških planin črez Predel mnogo važnejša in za Avstrijo koristniša, nego po drugih progah.
*) Aleks. Sandir je izdal knjižico „Brat-bratu in je na čelo postavil pesem »Koljimo se!«
R. K. .. ič.
Srbin Hrvatu" Op. ur,
D r o b t i n e.
Slovenske. Binkoštno nedeljo opoludne je posetilo 57 čeških turistov Ljubljano ob povratku v domovino iz Zagreba. Do Zidanega mostu so se jim peljali nasproti nekateri člani sloven, planinskega društva in Ljubljanski Čehi. Na Ljublj. kolodvoru so jih slovesno pozdravili župan, turisti, //Sokok in češki rojaki. »Ljubljana« je odpela »Jadransko morje.'< — V »Nar. domu« je bil na to banket, po katerem so gosti napravili manje izlete, zvečer pa ko-mers.
V	občinski zastop mesta Joliet v Ameriki sta bila voljena dva Slovenca. Slovenska kolonija je posebno svečano slavila to prvo polit, zmago Slovencev v Ameriki.
Ljubljanski knezoškof je priobčil pastirski list, v katerem pripoveduje, kako si je pri dohodu v Ljubljano prizadeval za slogo in bratstvo med Slovenci, in kaj ga je dovedlo do tega, da je sedaj stopil odločno v boj v klerikalne vrste. — Mož se je vmul mnogo preidealen v svojo domovino nazaj, zato ga je dočakala marsikako presenečenje. Klerikalna stranka pa ga je po svojih obvestilih uverila, da ima pravo, in torej se ji je udal z vso dušo.
Osnovalni shod društva sloven, umetnikov je bil binkoštno nedeljo v Ljubljani. Došli so slikarji, kiparji in stav-barji iz raznih slov. mest. Govekar je nasovetoval, naj društvo med se sprejema tudi pisatelje in pesnike, kar je po mnogem ugovarjanju obveljalo. Ustanovni občni zbor je odločen 2. unija v Ljubljani.j
Hrvatske. Biskup Strossmayer je za stavbo nove stolne cerkve v Splitu daroval 500 gld. Društvo ga je imenovalo radi tega svojim častnim članom.
V	Punta Arenas v Chile živi do 10.000 Hrvatov. 300 -400 jih koplje zlato v Ognjeni zemlji, 100—150 je mornarjev, do 100 je ribičev, kakih 50 ladjetesarjev. Za ladje-tesarstvo ste tam dve hrvat. društvi. Ostali so večinoma trgovci.
Hrv. delavsko društvo »Sloboda« je proslavila 20. in 21. maja svojo 20 letnico in blagoslavljenje društvene zastave. V Zagreb so tem povodom došli tudi gostje iz Ljubljane in iz Bosne.
Hrvat. akad. mladina na Dunaju je dala napraviti fotografske posnetke predmetov, ki se tičejo tragične smrti Zrinskega in Frankopana 30. maja 1071., in ki so v Dunajskem Novem mestu: meč, spomeesko ploščo v cerkvi in na pokopališču, in staro oljno sliko, predstavljajočo nju ob-glavljenje. Cena 5 fotog. v kabinetni obliki je 5 gl. Čisti donesek je v prid istrske družbe sv. Cirila in Metoda in hrvat. starinarskega društva v Kninu. Naročila sprejemajo: M. Matič, Dunaj VIL, Burggasse 81. Me^zanin.
Na Hrvatskem in v Slavoniji je 1360 ljudskih šol, od teh 1280 javnih občih, 40 javnih verskih (pravoslavno cer-kvenoautonomnih) in 32 privatnih. 1251 občnih javnih šol je imelo hrvat. učni jezik, 25 nemški. 7 madjarski, 3 slovaški, 2 maloruski. Od verskih šol je imelo 25 hrvat., 11 nem., 4 madj. učni jezik. Od zasebnih šol je imelo 13 hrvat., 8 nem., 11 madjarski učni jezik. - Za vzdržanje šol se je
potrošilo na leto 1799.804 g]. Šole obiskuje 1 1r>.S I dečkov in 78.465 deklic. Po veri so bili učenci 144.397 rim. kat. — 43.290pravosl., 6.183 drugoverski. -- Viših ljudskih šol je bilo 28, v vseh je hrvat. poučni jezik. Poseča jih 2683 šolarjev in šolaric. Troški za vzdržavanje znašajo 101.948 gl. V vseh ljudskih šolah je 2361 učiteljskih močij.
Češke. V Brnu so ustanovile češke dame društvo miru. 14. maja je bil prvi shod pod predsedstvom pisateljice ge. Prochazke.
Prva češko slovan. cerkvena občina v Curihu os lav i s češko mašo spomin sežganja Husovega v Gottliebenu pri Kostnici 6. julija t. 1.
Cesko-slovansko društvo v Pforzheimn je 22.maj a slavilo svojo 25letnico. Došla so odposlanstva mnogih čeških društev z raznih mest v Nemčiji. Poklonili so mu tudi mnoga darila, tako Stuttgarsko društvo krasen rudeče-beli društveni prapor; ono v Karlsruhe srebrn pokal.
Ruski igralci so bili v Pragi presrčno sprejeti, a to nekaterim poljskim listom ni po godu. »No\va Reforma« se čudi, da se Cehi tako navdušujejo za Ruse, ko Rusi vendar naseljene Čehe rusifikujejo. — »Politik« odgovarja, da Cehi ljubijo vse slovanske narode, naj ti podpirajo njih politiške težnje ali ne.	\
Slovaške. Iz Chicago v Sev. Ameriki je več sto Slovakov poslalo od banketa brzojaven pozdrav uredništvu »Narodnih Ncvin« v Turč. sv. Martin, kot iz dežele svobode in prava podjarmljenim rojakom v domovini.
—-4—I----
Primorje i Trst.
(Nastavak.)
Talija ni znaju i priznaju, da su u Istri dvie trečine pučanstva naše. Nu oni znadn proti nama mudro mudro-vati. Prije svega zovu historiju u pomoč. Istra da je jednoč bila rimska, kašnje mletačka, a potomci Rimljana i Mle-6ana da su . . . Talijani. Što je izrečeno zadnjom stavkom, to je čista istina. No koji je historik dokazao, da je Istra jednoč bila rimska, a kašnje mletačka ?
U Istri je bilo nekoliko rimskih kolonija, kao što ih je bilo u slavnoj domovini Sokratovoj, u svetoj zemlji izabranog puka, u Africi do izpred dvora Menelikova, onkraj Dunava do Teutoburžkih batina itd. To je historijski dokazano, ništa drugo. Kakovo je bilo onda domače pučanstvo istarsko ? Bog zn& — Ilirci, Kelti, Grči'?
Da li je kašnje Istra bila mletačka ? Tko poznaje politiku mletačku, ne može na to ni misliti. Mlečanima nije stalo, da Istru osvoje, nego da osvoje istarsko vino, ulje itd. Mletačka politika nije nikad bila naeijonalna, nego ekonomijska.
Eda lakše postignu materijalne svrhe, znali su sistematski poštovati jezik i narodnost onih, s kojimi su mese-tarili. — Nu stoji, da su oni gradiči na zapadnoj obali, koiim smo več prije priznali talijanski značaj, i danas mletački. — Raztvorite atlas, pogledajte, gdje leži Vene-cija, gdje se dižu ti gradiči, pak če vam stvar biti jasna, kao što če vam biti jasno, zašto mletački brodari nisu .... doplovili do Pazinske jame.
Nu i u iztočnoj, i u srednjoj Istri ima starih tali-janskih obitelji. Ima — da li su stare, to je drugo pitanje. Te obitelji nisu . . . rimske ni mletačke, nego karnjelske. Njih djedovi su došli — i još dandanas dolaze — medju nas brusiti, prodavati trake, žigice, puceta itd. ili prositi koru kruha i čašu hladne vodice. Kako su se ti ljudi mogli ogazditi ? Naši gosto vi iz Karnije znadu štediti,
postiti, stradati ; nisu mudri, ali su lukavi ; karnjelsko lihvarstvo preči če u historiju. Zakoniti kamati u Austriji iznose 5%, istarski patniei znadu plačati i 1000%- Ne-mojte se čuditi — to su takta.	(Dalje dodje.)
D i j a š t v o.
Akademično društvo »Slovenija« jena 1. izrednem občnem zhoru dne 9. t. m. izvolilo tale odbor: Predsednik: stud. iur. Ivan Zabukovšek; podpredsednik : čartd. iur. France Novak; tajnik: cand phil. Jožef Reisner: blagajnik: stud. phil. Niko Omersa; knjižničar: cand. phil. Ilinko Vodnik; arhivar: stud. iur. France Bvtzek; gospodar: cand. iur. France Šuklje ; namestnika : stud. phil. Hinko Klešnik in stud. iur. Milan Valentinčič. — Pregledniki: cand. med. Jožef Tičar, cand. med. Jožef Stoje, in cand. phil. Ivan Merhar.
•——5—I-—*
Zmes.
Okr. sodnik v Frideku se je pritožil Vratislavskcmu biskupu kardinalu Koppu, ker mu je župnik Štihl poslal izkaz rojeneov zadnjega četvrtletja v češkem jeziku. Biskup je župniku rekel, da se mora v občevanju z uradi posluževati samo nemškega jezika ter v 8 dneh poslati nov nemški izkaz.
Nemški „Volksverein" v Gradcu je pozval 21 mest in trgov na Štajerskem, da imenu ejo ceste ali trge po Bismarcku. Tudi Mariborčani so obečali, da izpolni o ta poziv.
Drž. odvetništvo v Kljužu na Sedmograskem je v 10 letih (ISS6 —1896) zaradi polit, pregreh tožilo 363 Romunov. Kaznovani so bili vsi skup na 93 let 1 mesec in 25 dnij zapora in 21.232 gl. globe. — Pojedinci so kaznovani od 1 dne do o let. — Obtoženih je bilo 41 pisateljev in urednikov, 18 stavcev, 14 časnikarskih izda-teljev, 155 kmetov, 42 duhovnikov, 32 učiteljev, 29 odvetnikov, '2 ženskih. 6 dijakov, 5 zdravnikov, 5 pri vat. uradnikov, 2 trgovca, 2 obrtnika, 1 inženir in 1 ces. in kr. general.
Odbor nemško-nac. društva v Brnu je izdal poziv za Bismar-ckov spomenik v tem mestu! »Provokace!«
Nemški u M tel j je v PudlUkah na Poznanjskom pretepel in hudo oškodoval učenca zaradi par poljskih besed. — Nemški poslanci pa so poljskim odrekli podpise, potrebne za interpelacijo v drž. zboru v tej stvari.
V	Galiciji prebiva 2,841.000 Rusov, 2,780.000 Poljakov, 772.000 Židov in 2.58.000 Nemcev.
.Mlado hrvatsko gledališče v Spletu je prenehalo.
21.—23. junija bo v Londonu kongres proti kupčevalstvu z ženskami v nenravne namene. 99 „ teh kupčevalcev so Židje. Zlasti mnogo ubogih deklet pride njim v roke iz slovanskih krajev, posebno Galicije. Preslepe jih z obetanjem dobre službe na tujem, potem pa prevarjenko dovedejo v sramotne hiše na vstoku, odkoder ne more več uteči.
1898 je 6722 ljudij pomadjarilo svoja imena, med temi je bilo 2379 Židov. Po stanu je bilo 101 žandarjev, 16 policistov, 32 vojakov, 13 duhovnikov, 1 munih, 23 odgojiteljev, 116 učiteljev, 58 zdravnikov, 10 advokatov, 7 časnikarjev, 48 dijakov, 33 rokodelcev, 50 pomočnikov, 8 zasebnikov. Kmetov nijeden, največ pa uradnikov pri železnici, pošti in brzojavu, namreč 3382.
Vlade Romunije, Srbije in Grške so izjavile, da so pripravljene, da vvedejo gregorijanski koledar takoj, ko to stvori Rusija.
„Voditelj" nasovetuje, da se naj ustanovi »Pravno obrambno društvo za duhovniško čast", ki naj nadzoruje zlasti domače, lokalno sovražno časopisje.
V	Gradcu je 12. maja umrl vpokojeni predsednik deželnega nadsodišča, strastni nasprotnik Slovencev, dr. Jos. vit. Waser, v 92. letu, rodom Ptujčan.
Bivši dež. šolski nadzornik Jakob Smolej je 15. maja umrl v L]ubljani. Kot vodja gimnazije je bil mladini vedno naklonjen. Dasi za časa najhujšega protiska proti Slovencem sam ni kazal Slovenstva, vendar ni bil temu nikdar sovražen.
Učitelj ,\liwald iz Čihane pri Klatovu je bil od vojaškega sodišča v č. Budejevicah obsojen na tri mesece garnizijskega zapora, ker se je oglasil pri kontrolnem shodu z besedico „zde".
Povodom cesarjevega jubileja je bil postavljen spomenik bitke pri Kolinu 1757. Posvetil ga je 27. maja Praški nadškof, kard, Schonborn.
Znani, bolgarski politik Dragan Cankov je 12. maja umrl v Sofiji.
V	Levovu je bil 14. maja otvorjen katoliški shod, katerega se je udeležilo 10000 ljudij. Pri govoru munjha Bogdanskega je prišlo do razpora s socijalisti. Vojaštvo je naposled napravilo zopet red.
Slavni ruski slikar Vasilij Vereščagin je napisal izjavo proti »Zakonito .dovoljeni moriji" v vojski in za carjev predlog.
Cesar je odličil Or. Klariča, ravnatelja ces. turške tabačne režije v Carjigradu z viteškim križem Fran Josipovega reda v pri-' znanje njegovega uspešnega delovanja kot predsednika avstro-oger-skega dobrodelnega društva v Carjigradu.
Znameniti spomin. 1840 je izdal prof. Jos. Prošek, učitelj češčine na gimnaziji v Hebu, češko slovnico za Nemce. V predgovoru pravi, da je cesar Fran I., uverjen o potrebi in koristi znanja češkega jezika, dijakom na gimnazijah in na vseučilišču na Češkem priporočil kar najtopleje učenje tega jezika in 13. feb. 1818 odredil, da naj se pri nastavljanju političnih uradnikov zahteva znanje češčine kot neizogibno uslovje. Zaradi tega je mesto Heb prosilo dež. vlado, da se ondi ustanovi za nemške gimnazijalcc javna stolica za češki jezik, na kar je on dobil pravo, da uči češčino. — Danes je Heb najstrastnejše germansko mesto !
Protestantski Gustav Adolf Verein je za dobo vlade našega cesarja daroval za Češko 2,322.357 koron, za druge dežele, razun Ogerske, 7,451.901 korono.
V	Kopru je propovedoval v majniku v frančiškanski cerkvi (tal. misijonar, govore vedno o svoji »lepi Italiji«.
Princ Jurij je izdal proklamacijo, ki pozivlje krečanske kristjane, naj z blagohotnostjo do mohamedanov zabranijo njih mnogoštevilno izseljevanje iz dežele. — Tudi angleški guverner v Kandiji je izdal sličen proglas.
Dr. Fran vit. Šrom mnogoletni vodja moravske narodne stranke, je 19. maja umrl v Brnu, v 74. letu. V državnem zboru je bil 14, v deželnem 34 let delaven. Kot advokat nastopil je prvič javno na Velegrajski slavnošti 1858. — 1887. je bil imenovan členom go-spodske zbornice. 1895. je radi bolehuosti odstopil od političnega delovanja.
Po Bismarckovi smrti je organ sedmograjskih Saksov, „Bi-stritzerZtg.", pričel zbirko za Bismarckov spomenik. Mestno glavarstvo je to, sklicuje se na staro naredbo, prepovedalo in denar zaseglo. Na pritožbo je. odredil minister notranjih poslov, da je zbirka za dobo jednega leta dovoljena, in da se mora vrnuti nabrani denar.
----S~~f---
Razgled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
Kranjsko. Občinski mestni sovet v Ljubljani je 18. maja zavrnul ugovore proti zadnjim volitvam. Zupanom se je vnovič volil soglasno Jv. Hribar. Slovenskemu gledališču se je dovolila podpora 2500 gl.
Slovensko-hrvatski državni po Janci so se sošli 23. maja v Ljubljani, da se dogovore o taktiki in zahtevah, katere naj zastopa posl. Povše kot tač. načelnik pri obravnavah izvrševalnega odseka desnice na Dunaju 25. maja.
Tržaško. V seji Tržaškega mestnega soveta, 24. maja, je naznanil župan, da je tudi ministerstvo odbilo rekurz glede spominske plošče o ital. protestnem shodu ter da se sedaj mesto pritoži na upravno sodišče.
Goriško. Goriški knez in nadškof, dr. Jakob Missia, je bil uže iz Rima uradno obveščen o imenovanju kardinalom v prih. konzistoriju.
Koroško. 10 letni občni zbor katol. polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se je vršil v Celovcu 18. maja pod predsed. dež. posl. Greg Eiuspielerja. Društvo je v minulem letu napravilo 8 shodov. Ob cesarjevem jubileju je s posebnim odposlanstvom pri dež. predsed. sporočilo svojo čestitko in zato sprejelo zahvalo. — Dohodkov je bilo 365 gld. 61 kr., stroškov 146 gld. 47 kr. Imetja je 379 gld. 74 kr. Nove členarine se je nabralo 117 gld. 80 kr.
— O drž. zboru je govoril držav. posl. Lambert Ein-špieler; o deželnem zhoru Grafenauer. — Dr. Kraut je govoril o slovenščini v uradih in predlagal resolucije na ministerstva za slovenščino zmožne uradnike v sloven. delih Koroške; za rabo sloven. tiskovin v uradovanju z sloven. strankami; za novo nad-sodišče v Ljubljani; za slov. vseučilišče v Ljubljani; in protest proti sklepu Celovškega mestnega soveta, da se smejo v mestne službe jemati samo prosilci nemške narodnosti. — O šolskih razmera! je govoril Rozman in v resoluciji zahteval preosnovo ljudskih šol na sloven. Koroškem, kjer se sedaj otroci odtujujejo rodu in materinemu jeziku, ter da se skrbi za take šolske nadzornike, ki bodo spoštovali tudi prava slovenskega naroda.
b) Ostali slovanski svet.
Obče. Avstrijska vlada odlaga jezikovno vprašanje, dokler se ne dogovori z madjasko vlado o prepornih točkah. Vprašanje se suče o banki, in to bi Szellova vlada rada rešila pristranski. Dogovor med Banffyjem in Badenijem se je zrušil: vsled tega zahteva Thunova vlada nove določbe tudi gledč na banko, in dajajo jej prav od vseh pravično mislečih stranij. Madjari se bodo morali udati, vsaj za ta del, naj se dogovorč s Thunom ali kakim naslednikom. Težavno vprašanje ostane še vedno o kvoti; tu bode imela tudi avstrijska vlada še vedno težavno stališče.
V	seji izvrševalnega odbora desnice 25. maja je min. preds. grof Thun pojasnil stanje nagodbene akcije in izjavil, da vlada od svojega stališča ne more odstopiti ter bode izvajala konsekvencije, ako ne prodro njeni nazori. Vsi govorniki so povdarjali, da je dolžnost desnice, da vstraja na strani vlade.
Upravno sodišče je 27. maja razpravljalo o sloven. me&tni ljudski šoli v Gorici. Na razpravo ste došli dve pritožbi Coriške mestne občine proti minist. odredbi, s katero je vlada konliskala jeden del mestnih dohodkov, da se plača najemščina za sloven. šolo. Upravno sodišče je razveljavilo to ministersko naredbo, v ostalem pa pritožbi odbilo.
Najviše sodišče je burša Biberla, ki je ustrelil češkega dijaka Linharda, oprostilo vsake krivde in kazni.
V	eksekut. odboru desnice je 29. maja min. preds. grof Thun kriiikoval točko za točko nemške zahteve. Zatiranje nemštva je le prazna fraza; odločno se protivi samostojnosti Galicije, in zveza z Nemčijo ne spada v programetičae zahteve. Nemške zahteve so nezdružljive z narodnimi, polit, in gospodarskimi interesi drugih narodnostij. Po tem dveurnem govoru se je zaključila seja in prihodnja določila do 6. junija.
Dunaj. Na Dunaju so z veliko vojaško slavnostjo odkrili spomenik nadvojvodi Albrechtu. Prisostvovala so odposlanstva onih tujih vojniških polkov, katerim je pokojnik bil zapovednik, tako ruska 14. pešaška in 86. huzarska polkovnija. Cesar se je pri veliki pojedini zahvalil vsem veličestvom, ki so odposlala svoje zastopnike k tej slavnosti. Posebe je imenoval cesarja Viljema II. in carja Nikolaja II.
Vsled želje posamičnih strank desnice se je 25. maja sošel eksekut. odbor, ki je obširneje razpravljal o vršečih se obravnavah glede avstro-ogerske nagodbe in soglasno sklenul, da hočd večina radovoljno pos-
peševali uresničenje za obe polovici države pravične nagodbe, in živo obžaluje, da je bila nemožna parlamentarna rešitev nagodbenih predlog. Eks. odbor popolnem odobruje stališče vlade pri sedanjih obravnavah z Ogersko ter bode v tej stvari vlado vsak čas odkrito podpiral,
V	Dunajskem mestnem zboru je 26. maja dr. Wahner interpetoval zaradi i/jave dr. Krausa pri občem zboru »Sehulvereina«, da olicijalni Dunaj in velik del prebivalstva je do vprašanj, ki se tičejo uslovij za narodni obstanek Nemcev, ako uže ne sovražen, vsaj bezbrižen. Dr. Lueger pravi, da je izraz »oficijalni Dunaj« nalašč bil tako netočen, da se trditev ne more ovreči. Nerazumno je, da se kdo drzne tvrditi kaj takega. Javno ga pozivlje, da to dokaže ali pa prekliče. V Dunajskih in zlasti v provincijalnih listih se piše vse možno sleparjeuje o Dunaju.
Vsled želje posamičnih strank desnice se je 25. maja sošel eksekut. odbor, ki je obširneje razpravljal o vršečih se obravnavah glede avstro-ogerske na-gddbe in soglasno sklunul, da hoče večina zadovoljno pospeševati uresničenje za obe polovici države pravične nagndbe, in živo obžaluje, da je bik nemožna parlamentarna rešitev nagodbenih predlog. Eks. odbor popolnem odobruje stališče vlade pri sedanjih obravnavah z Ogersko ter bode v tej stvari vkdo vsak čas odkrito podpiral.
Moravsko. Dopolnilna volitev za drž. zbor v Moravski Beli cerkvi je donesla nemškim nacijo-nalcem zmago v oži volitvi. Pri prvi volitvi je dobil liberalec dr. Plachky 665, Schonererjanec dr. Fochler 551, Čsh dr Sramotka 32'i glasov. Pri oži pa je dobil dr. Fochler 148 glasov več nego protikandidat; zanj so glasovali torej tudi Čehi
Dalmacija. Hrvatje dalmatinski ne prenehajo prepirati se med seboj. Pravaši, z Bianchinijem na čelu, se hudujujo nad narodno stranko. Jako značilno je, kako označuje »Nar. List« (od 13. maja) narodno &tranko: »Današnja narodna stranka napastila je sve tradicije (?) stare narodne stranke i s njima sasvim prekinula. Od aneksionističke postala je autonomaška, od hrvatske postala je slavenska i hrvatsko-srbska; od stranke, koja je stajala na osnovi hrvatskega državnoga prava, postala je centralistična (?)... Torej tako daleč so zaostali pravaši, da narodni stranki štejejo v greh, da je slovanska in brvatsko-srbska! Lepi Slovani! To spominja na najhujšo dobo starče-vičanstva, a odtlej bi se bili morali pravaši vendar poboljšati.
Ogersko. Ker mnogo oseb niti jedne korone (potrt bne za kolek pri prošnji) noče žrtvovati za po-madjarjenje imen, je tig^vski minister določil 5000 gl. za podpore onim, ki si dado imena pomadjariti.
Ogerski minister notranjih poslov je odredil, da morajo vse madjarske oblasti prejemati hrvatske dopise od hrvatskih oblastij. V ministerstvu bodo ti dopisi prevedeni na madjarski jezik in potem odposlani dotični oblasti v rešitev.
V	ogerski zbornici je Ugron inttrpeloval 18. maja. Mislil je, da nastopi nova doba pravičnosti za male narode, ko je car sprožil misel o svetovnem miru. V istem času pa Busija pleni malo Finsko njene ustave. Skoro neverojetno je, da je taka krivica možna baš v času, ko se vsa Evropa posovetuje o miru. Ni dolgo tega, kar je bila tudi ogerska ustava
v nevarnosti. Dasi nimamo prava, da se vtikamo v stvari tuje države, vendar smemo izrekati svoje simpatije onim, ki se boré za svoja prava. Ni dovoljeno, tla velemoč prevzame zastopstvo male države. Danes je le iz prijaznosti, da Rusija zastopa Črno Goro, a jutri je to lehko prejudicij, iz katerega se izvaja dolžnost, in možno je, da bodo imele vulemoči opraviti z Busijo, dočim se bo stvar dotikala le Črne Gore. Ta deželica je daleč od Rusije, a blizo naših mej. — Madjarom se jako lepo podaje, pritoževati se radi krivic, delanih drugim narodom! Pometajte pred svojim pragom ! — Ruski listi jako kritikujejo govor Ugronov, in da je vlada molčala.
Srbija. Kralj Aleksander srbski je v maju potoval po zapadnih krajih svoje dežele. V Loznici, ob meji, ga je pozdravil Sarajevski vojaški zapovednik generalmajor vit. Pohl kot zastopnik cesarja Fraua Josipa. Pri pojedini je kralj napil cesarju, zahvaljuje se na pozornosti, v kateri vidi novo znamenje prijateljstva med Avstrijo in Srbijo. Gm. Pohl je napil kralju iti zapovedniku hrabre srbske armade Milanu. Kralj. Aleks. se je vrnul iz Šabca na parniku »Car Nikolaj II« v Belgrad, spremijai od dveh parobrodov z avstr. gosti.
Bolgarsko. V Sofiji je zboroval tri dni makedonski kongres. Skltnulo se je, da se letos ne vpri-zori nobeu vstasiek, ker bi ga ne podpirala nobena vlast. Dr. Rader naj izroči osebno v Haagu zbranim zastopnikom vlastij spomenico z opisom sramotnih razmer v Makedoniji in Stari Srbiji.
Sobranje je bilo 28. maja v prisotnosti princa Filipa Koburskega in princev Borisa in Cirila ter vsega diplomatskega zastopstva po knezu otvorjeno. Knez se je najpreje spominjal nesreče, ki je zadela dežsio s smrtjo kneginje tcr se zahvalil na sožalju izakazauem ob tej priliki. Z vsemi deželami, zlasti pa z o&vo-boditeljico Rusijo in Turčijo, vladajo prijateljske razmere. — Nove volitve so se vršile povsem svobodno. V tem zasedanju pridejo na vrsto predloge za konverzijo državnih dolgov in pogodba z ravnateljstvom vstočnih železnic. — Sobranje si je naco volilo pred-sed dr. Vačeva.
V Sofiji je zboroval tri dni makedonski kongres. Sklenulo se je, da se letos ne vprizori noben vstanek, ker bi ga ne podpirala nobena vlast. Dr. liader naj izroči osebno v Haagu zbranim zastopnikom vlastij spomenico z opisom sramotnih íazmer v Makedoniji in Stari Srbiji.
Rusija. Car Nikolaj je povodom svojega rojstnega dne poslat svojo sliko avstro-ogerskemu polku v Plevlje, čegar zapovednik je on. Sliko je izročil ruski vojni atašej na Dunaju, polkovnik Woronin. Ob tej priliki se je povdarjalo v nagovorih prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo.
Car je zaukazal, da naj posebna komisija preiskuje, kako bi se odprávila in nadomestila deporta-cija kaznencev v Sibirijo, ker ona škoduje deželi in ovira prostovoljno naseljevanje v nji.
Papež je 21. maja sprejel ruskega poslanika pri Vatikanu v avdijenciji. Zahvalil se je v naročilu carjevem papežu na zanimanju za mirovno prizadevanje. Car mu javi svoje obžalovanje, da ni dobil povabila k zastopstvu na konferenciji. Busija se je mnogo prizadevala za to, vendar ni mogla pridobiti Italije, katero so podpirale njene zaveznice.
• Nemčija. Nemški cesar Viljem je v "VViesbadenu na rojstni dan carjev izrekel zdravico, slavečo njegovo pi ¡zadevanje za svetovni mir in želečo konfereucijo najboljšega uspeha.
Koierencija za razovoženje. Prva seja mirovne konferencije v Haagu, otvorjene na carjev rojstni dan, je bila 18. maja. Zborovale«! je pozdravil imenomholandske kraljice minister vnaiijih poslov, nato se je odposlala brzojavka carju, katero je podpisal otvoritelj seje, minister Beaufort, ki je častni predsednik; dočitn je pravi predsednik ruski delegat p1. Staal.
23. maja je volila predsedništva svojim trem komisijam. Častna predsed. prve komisije sta grof Miinster in ameriški poverjenik VVh.te ; predsednik belgijski poverjenik Beernaert. Komisija spada v vojno in pomorsko sekcijo. — Častna preds. 2. komisije so vojvoda Tetuanski (Španec), gen. lajt. Turkhan paša in grof Welseriheimb; predsed. ruski tajni sovetnik Martens. Tudi ta komisija ima dva oddelka. — Tretja komisija ima častna preds. grofa Nigra (Lah) in Pnuncefote (Anglež.), in preds. Bourgeoisa.
-I—§-
Književnost.
„Slavisches Echo" ima v •£. štev. naslednjo vsebino: Zur Taktik in Böhmen. — Aus den Landtagen. — Die Gleichberechtigung in der Bukowina. — Kritische Rundschau.--
V 5. štev.-. Abrüstungs-Conferenz. — Im Zeichen des Artikels J9. — Der „deutsche" Charakter Niederösterreichs. — Die kroatische und serbische Jugend. — Politisch-geschichtliche Skizzen über Siebenburgen. Kroatien und Ungarn. — Die Čechoslaven in Wien. — Kritische Rundschau — Verinis-lites. — Aus dem Lager der Mehrwertigen. — Bücheranzeige. — List stoji za Vi leta 125 gld. Naročnina se pošilja na upravništvo na Dunaj IX. Eisengasse 13. — Upravništvo se Slovencem in drugim Slovanom priporoča, da zahtevajo „Slavisches Echo" v mestih in trgih po kavarnah, kamor zahajajo. Med slovenskimi listi so „Slavisches Echo" nekateri poseüe priporočali; izdatelj se zahvaljuje posebe tem listom: „Brivcu", „Domovini", „Edinosti", „Ljubljanskem« Zvonu" in „Slovenskemu Narodu" ter se im priporoča i nadalje. Uredništvo naznanja, da se je „Slav. Ecbo" nemškim listom prikupil v tolki meri, da napadajo zlasti na severnem Češkem, v tem ko ga češki listi priporočajo naj-topleje. Urednik lista bi slovenske zgodovinarje opozoril, da imajo naj'epso priliko popravljati nemško pačenje zgodovine, ki se sistematiški vrši sosebno na škodo slovenskega in češkega naroda. Priporoča se urednik, da mu pridejo na pomoč izsledovalci tiste zgodovine, katera govori o slovanskih narodih. Jednako primerni so opisi s slovanski umetnosti.
Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko Vsebina 2. seš.: Simon Butar: Rimska cesta »Acjuileia—Siscia« (Dalje). — Ivan Vrhovnik: O Val. Vodniku. — Frd. Kavčič: Znameniti Slovenci. — Mali zapiski: J. Vrhovnik: Francoske ženitve v Ljubljani. — A.Aškerc: Slovenski prisegi iz ljubljanskega mestnega arhiva.— J Vrhovnik: Slovenska pesem pri vstajenju pred dvesto leti. — J. Vrhovnik: Frančišek Juliani.
Mittheilungen istega društva imajo v 2. seš.: Die Pest.in Laibach nach Archivalien des Laibacher Stadtarchivs, bearbeitet von Prof. J. Vrhovec. — Das Klima von Krain, von Prof. F. Seidl. — Die Schmiedezunft in Weichselburg, von Konrad Črno-logar. — Der Adel in Krain, von Ant. Globočnik (Schluss).
„Slovenska pisarna" se zove nov, v Celju izhajajoči list, gl.-silo društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov, izhaja četrtletno in stoji za člane društva 75 kr, za nečlane 1 gl. na leto.
Spominske dopisnice na oslavo stoletnice rojstva A. S. Puškina je izdala knjigarna J. Slovaka v Kromerižu, Morava. Dopisnice podajajo poleg zmanjšanih ilustracij prizorov iz življenja Puškinovega tudi njegovo oprsje in razna mesta, kjer je živel Puškin. Dopisnice imajo pod ilustracijami ruske napise in so zares krasno izdelane; zato jih tudi Slovanom v obče toplo priporočamo.
Glas. 1'jiae ujedinjene hrvatske, srbske i slovenačke omla-dine. Za književnost, politička i socijalna pitanja. Beo, svibanj (maj) 1899. Br. 1. Vsebina: A. Schiiffle: Jedro socijalizmi. — Sv. Pribičevič: Hrvatska i srpslca opozicija prema našim narodnim aspiracijama. — M. Krištof: Gospodarska kriza i zemljo-radničke zadruge. — Ž. Bertič: Bilješke sa sela. — T. G. Ma-saryk: Ljubav prema bližnjemu i rad. — Književnost. — Bilješke. - To je nov list jugoslovanske mladine, po programu pomenja nadaljevanje pretrgane „Hrvatske Misli" in „Nove Dobe". Glas je začel izhajati na Dunaju, in sicer v obrokih, nekoliko daljših od meseca. Lastnika sta Stj. Radič in Sv. Pribičevič. Na zadnji strani je podpisan urednik „Sloven. Sveta"; a to se je zgodilo le radi formalnosti, da bi mogli mladi gospodje izdavati list na Dunaju. Drugače nima naš urednik čisto nič opraviti in ne vpliva pri listu ne glede duševne, ne gmotne strani. Naprošen, je ustregel. Za „Glas" naj se pošilja za sedaj naročnina le za pol leta iu sicer 1-50 gld. (za 5 številk). Naročnina, pisma, reklamacije se pošiljajo na adreso: Milan Srabec, Zagreb, Tvornička ulica 2a.
Starohrvatska Prosvjeta. Glasilo hrv. starinarskog družtva u Kninu. Urednik joj Frano Radič V 3. in 4. št. za 1. 1898. ima zopet celo vrsto razprav, ki razsvetljujejo jugoslovansko zgodovino. Vsebino podaje v hrv., franc, in ital. jeziku. Med tekstom so vložene mnogotere ilustracije.
Dvacet let präce kulturni. Cesta Bosnou a Hercegovinou, již vykonali JUDr. Em. Dyk, Max Häjek, Frant. König, rlšti a zemšti poslanci. V Plzni. Tiskem a nakladem knihtiskärny J. Cisafe. 1899. — Posebe je opomnjeno, da čisti dobiček od prodaje te knjige je namenjen društvu »Naša Straža, v Ljubljani. Omenjamo, da radi te knjige se je bila vnela huda polemika na Češkem, ker se publicistika češkega naroda ne more zlagati z nazori in sodbami, ki se ugodno izražajo o obči politiki, ki vlada v Bosni in Hercegovini. Priliko bomo imeli povrnuti se k temu spisu.
Na znanje. Slovan, akad. društva „Akademicky spolek",
„Ba.iKaH'f, ,EyKOBuna", „Ognisko", „Cii", „Slovenija", „3opa", „Zvonimir" in „KpyacoKt .nooHTe.iek pyccKaro assiKa" so sklenula po iuicijativi društva „Slovenija" 7. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani „Cursalou", I. Parkring 1, praznovati stoletnico rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina. — Sodelovali bodo: gčna. Marija Ulrih, gčna Dragica Kovačevič, g. Geš, operni pevec, „Slovansko pevsko društvo", tamburaški orkester „Zvonimirov", moški zbor „Zore". Igral bode orkester bosenskega polka.
Priponinja upravništva. Nekateri letos v obče še nišo plačali naročnine ; prosimo vljudno, naj to kmalu stvorö. Tisti, katerim smo letos ostavili list a se ne zmenijo za svoje dolžnosti, naj gledajo, da ne pridejo v škodo, ako ostanejo glubi še nadalje. Prijatelje naše prosimo, da nadalje širijo »bi. Svet« med Slovenci in drugimi Slovani.
						
			\ Sji« o»		mm	
Upravništvo „Slov. Sveta
((
m m
m m m m
more postreči novim naročnikom še z vsemi letošnjimi številkami. Na prodaj ima tudi nekoliko letnikov od 1888 do konca 1898, in sicer poprek iu s poštnino vred po 2 gld. 50 kr,; le letnik 1896 se oddaje po 125 gld. in letnik 1897 po 180 gld. Iz zaloge »Slov. Sv.« se prodajajo: ruski prevod Levstikovega „Martina Krpana" po 15 kr., „Rusko pravopi-sanje za učeče se" po 10 kr., knjižica „Naši knjižni grehi po 12 kr., „Das Parteiwesen der Slaven in Bohmen" po 55 kr.
TSETj
Zboljšano Kneipp-ovo zdravljenje proti
¡glavoboli in izpadanju vlas
dela čudovite uspehe pri | nervoznosti, kronični bole-" čini glave, migreni, nevralgji
« in drugih boleznih glave.
Steklenica mazila za vlSse gld I.-, S3 2,—,3,-, z na vodom uporabevred.
P. FROTSCHER,
specialist za bolezni I	vlasov,
® Dunaj, XVIII. Tleresiengasse.
^ r	...... ,_____~
ižgfiS^g.c^^gtarg^o.TafcM^CM?!
C. In kr. Imetnik privilegij
L Dunajska votla brnsilnica m
par za nmetno brušenje In britje
in zaloga jeklenega blaga
LEOPOLD SCHÄCHTER
Wien I
Reichsrathsstrasse 9.
Aparati za samobrltje se jamčijo, trpežni in dobri.
Zaloga vseh vrst rezil.
Specijaliteta: Noži za radiranje in škarje za podobe v vseh veličinah.
Naročbe v provincijo se brzo izvršujejo.
Rezila, poslana za nabrušenje, se obratno izgotavljajo
Temnih sob in prostorov ne več !
m
Osnovano 1872.
Senzacijonalna iznajdba.
Češ. in kralj, izkljue. privilegij.
Radikalni pomoček proti potu nog dobi vsak, ki trpi na tem, le z nošo črevljev za pot., katere sem iznašel sam, kateri so s c kralj, patentom odlikovani in varovani, in kateri so izdelani r impregnovanim vdelanjem usnjastih podplatov; ti črevlji imajo lastnost, da do cela in za vselej odstranjajo sitni pot na nogah, nastajajoča vnetja in najhujše ozebke in
kurja očesa. Naročbe od zunaj se izvršujejo v 14 dneh proti poštnemu povz tju. lluatrovane prospekte z navodom, da vzameš mero sam, gratis in franko. Jos. Hanzlik, Wien, XIII., Weissgasse Nr. 2
Podgane in miši
delajo največo škodo po kleteh in skladiščih.
Najhitreje jih pokonča od mene iznajdena uničevalna pasta, katero more uporabljati povsod vsakdor. Cena pašti pol kilo gld 1 50. Izgotavljam tudi najnovejši, od občinstva kot naj-boiji priznan mehaničen skopec za podgane in miši, kateri prekaša vse dosedanje iznajdbe v tej »troki Moreš jih s tem skopcem v lovil i 15 do 20 ne da bi ga napravljal na n vo. Cena skopcu za podgane gld. 4-—, za miši gld. 1 80 do — Skopci za štorklje gld. 120. Prodajalcem odstotke.
Prodaje iu izdeluje
L P o s c h.
Spengelmeister.
Wien, XVII. Bez. Blumengasse 60.
Izdeluje akvarije na steno, na mizo, kabine za kopanje ptičev, s veti In i ce ročne, stenske, za voze in grobe.
Atelier für Schild- und Schriften-^^^^^ Malerei %___—""" 1
nT__Prevzeralje
_——----vsake vrste delo na les,
pleb, sleklo, platno, zidovje etc. etc.

IGHAZ HOTTBRj
Siebmacher und Gitterstricker, Wien, XIV., Roberthamerlinggasse II.
Pletiva iz drata vseh vrst, mreže za ograde, sita z lesenim obodom pohišna in domača orodja in vsakatera dela moje stroke izdelujem solidno in najceneje. Naročbe v provincijo naglo izvršujem.
Kdor si hoče dobro, solidno, trpežno
KOLO
oskrbeti proti ugodnim pogojem doplačevauja, obrni se do agenture in komisijske finne
SIGMUND ROSNE R,
'&JL Dunaj, 11/2 Czerningasse 16
Reflektorji za dnevno svetlobo
od
Josipa Striebl-a,
II., Scholzgasse 6. Wien. Cene:
V cenah je vključeno tudi postavljenje s skladišča: Dunaj.
Izredne veličine pospecljal-nem tarifu.
Olepšave posebe se rabijo po velikosti bronsovane ali pozlačene.
Nr.	Daljina Širina		gl Ö.T.	Krone
	Centimeter			
1	80	40	12	24 |
2	80	55	14	28
H	80	65	16	82
4	80	80	20	40
5	100	65	20	40
6	125	80	25	50
7	125	100	28	56 i
Potrebno za vsakega trpečega na griži (Bruch).
Tiesel-ofi ces M. izključno m.
pasi od griže,
zdravniško poskušeni, nedoseženi, naj se nosijo noč in dan. Po jedni strani gld. 3 50, po obeh straneh gld. 5.
Priznanja od g. dr. Weis-a. enie-rit.. sekundarnega zdravnika I. reda Dunajske obče bolnice, Dunaj.
KAROL HESEL
patentni imetnik in proizvodnik.
WIE H,
VII. Westbahnstrasse No. 35
Willi, Forsto,
graver.
Ateljž za vsa graviranja v zlatu, srebru, žlahtnem kamnu, steklu in kovini. Izdelovanje monogramov, grbov, stane, šablon, pečatov, pečatnih znamek, stampilij iz kavčuka in kovin iu tipov kavčukovih.
Wiea, XIV.|2, Mariahilferstr. 198
k „zlatemu sclnou." Izdeluje sam znamenja za društva in klube.
O s novano 1870L __
Erste Wiener Chemische Putzerei Färberei, Kleider-B.sparaturen-Ansta.lt
WIEN XIV./l, Goldschlagstrasse Nr. 88.
syrejeuilje obleke, zavese, robo za mobilje v celoti za čiščenje, barvanje in pranje. Obleka pol volnena in iz likane preje se postavlja [io patentovanem načinu in napravlja zopet nova. - NaroČila v provincijo se brzo izvršujejo.--
JOSIP WINTER,
dekorater
Ranmerstorfferstrasse Nr. 28 WIEN, V, Raiperstorfferstrasse Nr. 28
oddajalnik c. kr. Terezijanske akademije na Dunaju
se priporoča za napravo dekoracij vsake vrste za kotili jonske figure, izpostavljanja, slavnostne vozove, slavoloke etc., etc. po svojih idejah ali pa po naročilu v plastičnem in dekorativnem delu — Nadalje najboljše izdelovanje zastav, grbov, napisov, transparentov, pokrival, kotilijonskih tur in kostjume popolnju-jočih predmetov po najnižih cenah.



„SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četvrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajc. F. Podgorniku na Dunaj (Wien), IX., Eisengasse Nr. M._
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratri Chrastinove ve Valašskein Meziriči,