2IVL7EN7E IN SVET gTEV. 1 V LniBUlAfTI, 1. JANUARJA IftSR KNJIGA 18. DOLGA NOČ RUDOLF KRESAL N" ad mestom se boči temno nebo. Zvezde sijejo. Noč je, Tako čudovito opojna _ noč, kakor more biti le v maju, ko hladna sapa boža vroče čelo, ko se vse misli spajajo s pomladjo in se človeku zahoče dobre roke, ljubezni. Zrak je tako čist, da oči počivajo v njem in se vesele vsake luči, vsake sence. Tišine ničesar ne moti. Tudi čas je ne moti. Daleč je to mesto od velikega sveta. Morda ga nikoli ne zajame vrtinec ve-likomestnega razkošja, ta od neba izbrani kraj miru, v katerem skoroda ni čuti ne brnenja strojev ne prasketanja industrijskih ognjev. Le samotni korak meščana ga tu pa tam drami iz sna, razkriva kdaj pa kdaj njegove rane in veselje. Lepa je ta pomladna noč, v kateri je vse življenje skrito za tesno zaprtimi in zavešenimi okni, za trdo zaklenjenimi durmi. Morda objame kdaj koga strah ali groza pred vso to skrivnostjo, v kateri so hiše, ulice, ceste, trgi kakor negovani spomeniki nekega davnega življenja. Tako tiho in čudno je vse. Lepa je ta noč, v kateri se dviga grad strmo in mračno iz globoke. sence proti zvezdam. Mrka preteklost govori iz njega z mračnimi glasovi sedanjosti. O, lepa je ta noč, v kateri je vse nerazumljivo, lepa, polna spravljivega življenja in spravljive smrti. Lepa je tudi tam, kjer v širokem skrajnem loku ihti življenje z visokimi mrtvimi kamini. Kako mirni so vsi ljudje v njej. Kdor ni v tovarni, kdor z nabreklimi očmi ne strmi v električne ure, debele knjige, v kolesje rotacijskih strojev ali ne kroti pare v kotlih, kdor ne sedi z motnim pogledom pri kavarniški mizi ali prešerno ne razgraja zaradi storjene mu krivice ali prevelike objestnosti — čaka smrti. spi. ljubi, sanja, se zvija v krčih ali krpa' obleko, se sklanja v dve gube od gladu, preži v temi na plen, prodaja nekaj korakov od zakotne ulične svetilke svoje šibko telo — ali pa se v razkošju luči. zlata in draçih kame-nov. med lovskimi trofeiami in v vood iaboiko na vratu recimo osebi nai oosrolftie slino in pod orsti čutimo kako nanie t»ritis-ne. kako se eventualno že vidno pokaže Sč'tnq žleza Ce pa ie ščitna žleza ko'î^Vai velika vidimo pri t>o?ira-nju, kako se izboči in napne. Ta pojav nastane zaradi tega. ker je golša tesno zvezana z jabolkom oziroma sapnikom in se sapnik pri požiranju dviga. Obenem z dvigom sapnika se dvigne in pojavi tudi ščitna ž.eza. Ščitna žleza je organ, ki ima približno obliko črke »veliki H«, torej kepa tkiva, ki je sestavljena iz dveh polovic jajčaste oblike, zvezanih med seboj z vmesnim delom. Na vsaki strani gornjega dela sapnika tik pod jabolkom je po ena polovica ščitae žleze, vmesni del pa taico rekoč jaha na sapniku. Normalna žleza tehta približno 25 gr. ter men približno 6 cm v višino in isto toliko v širino. Povečana žleza, to je golša, meri in tehta primerno več, nekatere tudi kilogram in so ogromnih dimenzij. Ščitna žleza je pod drobnogledom e-ledana. sestavljena iz malih mehurčkov, čijih obod dvorijo celice — stanice. ki izločajo sok in ž njim polnijo mehurčke. Prostori med mehurčki so izpolnjeni z veznim tkivom. tt.LEZA ŠČITNICA v katerem potekajo tudi krvne žile. V te krvne žile si najde pot sok teh mehurčkov in naloga žil je, da nabrani sok odnašajo po telesu naprej. Razdelitev golše Zapustimo normalne razmere in se; ozrimo na obolelo ščitno žlezo. Bolna ščitna žleza, zdai golša imenovana, ima lahko prav različno obliko, je lahko mala. lahko veliika. iahko enakomerno povečana ali delno, ima včasi grčaste na-brekline, je mehka ali trda. V glavnem jo pa lahko razdelimo na dobrohotne bénigne), na zlohotne (maligne) oblike ter na one, ki nastanejo zaradi vnetja golše, bodisi nenadnega ali kroničnega. K zlohotnim oblikam spada pred vsem rak ščitne žleze m je tu upanje na ozdravljenje kot pri vsakem raku malenkostno. K dobrohotnim pa spadajo golše, ki eventuelno çez čas izginejo ali pa enakomerno in zelo počasi rastejo, delajo eventuelno kake težave in je potem potrebno njih operativno od-stranjenje. V splošnem pa jih človek nosi vse življenje in so mu le v lepotno napako, бе izvzamemo vpliv golše na srce, ki se slej ali prej vodno pokaže. Vpli v golše na teio Golša v splošnem ima na telo laihiko dvojen vpliv. Neposreden in posreden. Neposredno se pojavijo težave pri človeku z ozirom na velikost golše ter pritisk na organe — dele telesa — v katerih bližini se nahaja. Tako lahko prh tiska povečana golša na sapnik in pojavi se otežkočeno dihanje. Lahko se' pridruži pravo dušenje in sledi eventuelno smrt (Kropftod). Hriipavost — vse do le šepetajočega govorjenja, je posledica pritiska golše na živce. (N. re-currens). Pojavijo se težave pri poži-ranju. Nekateri dobe zabuhel obraz, ker jim je odtok krvi iz glave otežkočen. Pa tudi srce in pljuča trpe v smislu počasnega a stalnega širjenja (povečano srce, razširjena pljuča). Vse v mehaničnem pogledu. Vpliv na golšo je m todi posreden. Zadevno bomo pozneje slišali o mikse-dernu in bolezni imenovani po nemškem zdravniku Basedow. Navadna (benigna) golša — goJšavost Posvetimo glavno pozo most benig" ni (dobrohotni) golši, ker le ta prihaja največ v poštev. Golšavost imenujemo stanje, pri katerem je ščitna žleza več ali manj povečana. Golš? se pojavlja v velikem števiiu ;n velikem procentu prebivalstva, pred vsem v golšavih krajih. Z ozirom na to pravimo, da je golša v teh krajih doma. da je ende-mična To so pred vsem a'pske doline, potem pa tudi toki velerek. m končno ostale evropske doline kjer ima golšo tako rekoč vsakdo Visoke planote, obmorski kraji in podobno so golše prosti. Tam, kjer se pojavi le tu pa tam kak primer golše, govorimo o sporadičnem nastopu. Zgodi sfe pa tu in tam, da nastopi golša tudi epidemično: prebivalci gotovega večjega kraja ali več krajev Benigna golša Skupaj obole za golšavostjo, čeprav te običajno tam ni V golšavih krajih se golša pojavi pri človeku že kmalu po rojstvu. V šestem letu starosti ima že veliko število obrok enakomerno povečano golšo. Višek nastopi nekako za časa pubertete (doba spolnega dozorevanja), ko je 90—95% mladine tako rekoč okužene. Tudi v negolšavih krajih se pojavi povečanje ščitne žleze pred vsem v času pubertete. Pri naeč in kotlov zrakovod med prekinitvijo obrata popolnoma oddelita od dimnika da se ? tem prepreči prevelika ohladitev Tako so dosegli, da ostane kotel v elektrarni ki ie le ponoči nekoliko ur v obratu, pelo po 20 urah skoraj tako vroč kakor ie bil ob koncu obrata Zato zahteva nri ponovnem pogonu le malo časa. da «e zakuri Ako pri i/delo-vaniu kotla uponb^amo posebno lahpV material. lahko dosežemo da nam je treba za zakurjenje stroja le malo časa. Jmimm srn v sm sincu ( LEWIS E.LAWE«) Жапта, ta mož je pa tako podoben papamu!« je vzkliknila tnala ministrova hči in poka--1 zala maiteri s prstom, na jetnika .iz Sing Simga, obsojenega na desetletno ječo zaradi taitvine in >ropa. Ta vzklik me je na tihem zelo zabaval, gospo pa je spravil v hudo za- šča. Danes je po zaporih Zeđinjenih držav 150.000 ljudi, torej toliko ko'likor šteje stalna vojska naše države. Več koit 15,000.000 našega prebivalstva je bilo že obsojenih enkrat ali večkrat in več kot 5,000.000 je že sedelo v ječi. Vprašajte deset ljudi, ki jih srečate na ulici o vzrokih tega obsega zločim- LEWIS E. LAWES, ravnatelj SING SINGA, največje jetnlSnice na svetu 'drego, ker je prav dotični minister svoj čas dokazoval, kako so zločinci že telesno označeni in da jih moremo že na prvi pogled spoznati v množici. »Morali bi jih tepsti. Moja trdna vera je, da je treba z zločincem kruto in najstrožje nastopati,« tako mi je modroval neki gospod pred več leti. Ni minulo dolgo in sin téga moža je prišel v Sing Sing. In isti človek je skušal tedaj na vse načine obiti pravila kaznilnice, ki ne dopuščajo, da bi pošiljali oče posebno hrano svojemu sinu, ker v smislu zapornih določb jetnika ne smejo dobivati nikakih »luksuznih« predmetov. Vprašanje zločinsttva je danes izredno važno ter je celo eden naših največjih narodnih problemov bodisi z etičnega bodisi z gospodarskega stali- stva in prejeB boste najbrž deset različnih odgovorov. Vprašajte jih nato, na kak način bi se dalo to odpraviti, in dobili boste spet deset različnih predlogov. Kako je mogoče, da obstojajo taka nasprotja v teh nazorih? Do danes je napisanih že nekaj dobrih knjig o zločinih in zločincih. Problem obravnavajo sociologi, pravniki često tudi na podlagi svojih izkustev odpuščeni kaznjenci. Vsi gledajo na vprašanje nepopolno. Sociolog vidi zločinca kot proizvod današnjega družabnega reda, pravnik ga gleda kot človeka, ki je hote hudoben, kaznjenec ga vidi kot bitje, ki je še za stopnjo nižje od psa. Jaz ga vidim kot človek v ječi. Živim s tem človekom, jem z njim, govo- ' rim z mini, čitam njegovo pošto, nad- ziram njegove obiske, vem kaj bere, stojim mu ob strani, ko je bolan, poznam ga, kako se drži v bolesti, gledam ga, kadar stopa v simrt. Miislim torej, da ga poznam v dno đuše in razumem tako kakor ga razume 'le malo ljudi, kajti večina ga je videla ali slišala saimo od ene sitrani njegovega življenja. Prepričan sem, da na naše bistvene nazore o ziločinu močno vplivajo pred-^sodlki, ki se opirajo še na nevednost in 'krivične pojme v času, ko so celo pro-svetljeni ljudje še verovali v čarovništvo, božje pravo in druge slične zmote, ki so jih ljudje že davno vrgli med staro šaro. Ni čuda torej, da se je v tem položaju vprašanje tako .skromno razvijalo. Nimam namena propagirati take mile teorije. Pokazati hočem samo dejstva. kakor sem jih videl in proučil, ko sem bil upravnik Sing Singa. Moji smotri so pred vsem konstruktivni in ne destruktivni. Imel sem priliko opazovati jetnika neposredno takšnega, kakor je v resnici. Mislim, da ni nič čudnega, če sem ugotovil, da je človeški, ima seveda svoje napake, ki jih ljudje, ki so navezani drug na drugega kmalu opazijo, ima pa tudi svoje lepe lastnosti. Kaj je zločin? Kajn je ubil svojega- brata Abela. Abraham se je oženil s svojo polsestro ter je imel več otrok z deklo svoje žene. Jakob je z vednostjo in potuho svoje matere ogoljufal svojega brata in njegova žena Rahela je kradla očetu. Salomon je imel vse polno žen. To in še marsikaj drugega, o čemer se govori v Sv. pismu, bi bilo danes zločin, ni pa bilo v prvih svetopisemskih dneh. Jurij Washiiwrtcxn ie varil nivo !n žgal žganje na svojih posestvih; Tomaž Jef-ferson je kupoval in prodajal sužnje. Aaron Burr je v dvoboju ubil Alexandra Hamiltona, general Grant je podaril svojemu tovarišu sod izbranega žganja: Grover Cleveland je nekega jutra ujel preko 60 velikih postrvi in Roose-velt je na enodnevnem lovu ustrelil nad sto divjih rac. Vsa ta dejanja, ki bi Jih po današnjih zakonih smatrali za težke pres+ooke. se tedaj, ko so bila izvršena, očividno niso smatrala za take. Pred kratkem je bil odpravljen v neki državi na ameriškem zapadu zakon, ki prepoveduje kaditi cigareto na jav- nem prostora, med tem ko je v neki drugi državi še zmerom prestopek na javnem kaditi pipo. V neki naši veliki južni državi ne zagreši mož nikakega kaznjivega dejanja, če ubije človeka, s katerim je zalotil svojo ženo v prešuštvu, pač pa je hudo kaznovan, če do-tičnega človeka hudo poškoduje in ne ubije. Pri nas tudi vsak podjetnik lahko • izdela načrt za graditev stavbe, kjer mora biti neizogibno in z matematično gotovostjo prepričan, da bo več ljudi izgubilo življenje in ni zakrivil nikakega zločina, kadar je ta posledica res nastopila. Nekdo lahlko prekrši vseh deset božjih zapovedi razen štirih in napravil ne bo nobenega kaznjivega dejanja, drugi se lahko drži skrbno vseh deset božjih zapovedi in kriv bo sito kaznjivih dejanj, za katera gre v ječo. Nekdo je lahko zaničevanja vreden, hudoben in nepošten v skoraj vsakem pojavu življenja in naredil ne bo nobenega kaznjivega dejanja, drugi je lahko plemenit in velikodušen in zagrešil bo dejanja, za katera ni mogoče uiiti zaporni kazni. Mnoga dejanja, ki se danes smatrajo za zla, so svoj čas slavili kot častna. Umor ni bil zločin pri nekih starih civilizacijah, ki prav nič ne zaostajajo za civilizacijo naše dobe. Še danes so narodi na svetu, pri katerih umor ni zločin, med tem ko dvoženstvo ni zločin skoraj pri polovici ljudi današnjega sveta itd. Nikdar ni bilo in nikdar ne bo večnega zločina. Tatvina je bila n. pr. zločin že dolgo časa pred umorom in se še danes kaznuje s smrtjo v nekih krajih. Dejstvo pa, ki se zdi na prvi pogled neverjetno in paradoksno je. da je pri zaostalih in neciviliziranih narodih razmeroma malo zločinov, med tem ko je pri narodih, ki se ponašajo z najvišjo civilizacijo, zločin najbolj razširjen. DALJE (copyright by k ing featukes syndicate) (PONATIS tudi v izvlečku ni dovoljen) V zgornji vrsti (ođ desne proti levi) : Novo leto na Japonskem pozdravljajo z zimskim zelenjem, od starega pa se poslavljajo s peščeno uro. — V severnih deželah naznanjajo po mestih nastop novega leta s fanfarami v zvoniku. — Napoleonovo zadnje bivališče na Sv. Heleni »Longwood« in njegov tam oš-nji grob bodo na pobudo pariških »Prijateljev Sv. Helene« temeljito popravili. Spodaj (od leve proti desni): 20m visok spomenik letalcema Orvilu in Wilburu Wrightu v Kitty Hawku (Severna Kalifornija). — Najnovejši orjaški zrakoplov ameriške vojne mornarice »Macon«. — Abesinski cesar Ras Tafari ogleduje s prestolonaslednikom traktor, ki ga je naročil v Evropi za povzdigo domačega poljedelstva TRAGIČEN NESPORAZUM JACQUESCÉZEMBKE P red mnogo leti sem bil v BoB-viji, poprej pa sem križaril v pirogi po brazilskih vodah, kjer _ sem skoro pustil svoje kosti. Imel sem namen, ne samo da bi doživel kaj čudovitega — dokler sd mlad, rad nosiš kožo naprodaj — ampak tudi, da bi odkril večja krdela ssrebrnih čapelj. Tisti čas je perje teh lepih ptičev imelo znatno ceno, kajti moda je gonila lovce, da so jih isikal malone povsod po tro-pičnih rekah, in čaplje so bile že precej iztrebljeme po lahko pristopnih vodah. Ko sem se oddahnil od svojih naporov, sem se mislil na novo oprijeti naklepa, ki se mi je še vedno zdel privlačen, in se pri tem okoristiti seveda s pridobljenimi izkustvi. Proučeval sem načrt novega pohoda, kar se raznese precej čudna govorica po Braziliji. Domači dnevniki so poročali, da neki Anglež, prijet ob tajnostnih okoliščinah, bedno životari v nezdravi temnici v Santa Cruz de la Sierra. Gležnji so mu vklenjeni v težke železne spone, hrane dobiva toliko kot nič in na smrt je obsojen. Nihče ni skušal tajiti, da bi bil Jack Ro-nalds navzlic svoji obsodbi lahko pridobil svobodo. V tej deželi vlada ne plačuje svojih uradnikov, zato jim je vest tu pa tam ohlapna. Oni dan, ko je Ro-nalds prišel v sodni dvorani pred svojega sodnika, trgovca s palmovim oljem, mu je ta brez ovinkov izjavil, da bi mu za dva tisoč frankov brez pomišljanja odprl vrata iz ječe. Ubogi dečko pa na žalost niti bolivar-ja1) ni imel pri sebi. Sicer bi bil mogel do sita jesti. Čudna dežela, koder se morajo jetniki rediti na svoje stroške! Odkar so ga bili priprli, je Ronalds dobival pičlo porcijo vsaka dva ali tri dni, samo toliko da ni umrl. Kako je ta nesrečnež zvedel, da biva neki Francoz v glavnem mestu države, kjer ga je pestila tako nemila usoda? O tem mi ni nič znano, toda pisal mi je. Ne vedoč, kako naj si priskrbi potrebnega denarja, da bi podkupil svoje ječarje, me je milo prosil, naj pričnem podpisovanje darov njemu v prid. Evropec Ev-ropcu tega ni mogel odreči, zlasti ker je i) Bolivar = 100 centimos aH centavoe, najmanjši novec je za 5 bolivarjev in se imenuje tudi vénézolans. Op. prel. M žrtev neverjetne nezgode, torej nedolžen. To pa — rotil se mi je na I*ri-sta — v strahotni uri, v kateri bi bilo podlo varati poštenjaka. Vedel sem, da nimajo čiste vesti vsi Evropci, ki jih srečaš po Boliviji. Kaj še. Gvijana ni bog ve kako daleč in kaznjenci, ki pobegnejo iz nje, se radi raz-kropé po sosednih deželah, koder jih sicer radi sprejemajo, saj taki delavci strokovnjaki ne zahtevajo dosti. O Ronaldsovi nedolžnosti nisem bil dodobra preverjen, a bilo mi je tudi težko, da se ne bi bil čisto nič zavzel za nesrečnika v njegovem položaju. Krenil sem torej v Santa Cruz de la Sierra in za pošteno napitnino so se mi odprla vrata v jetnišnico. Ko sem stopil v trpinovo beznico, skraja nisem nič razločil, saj sem bil še zaslepljen od vnanjega sonca. Cul pa sem hripav glas pri tleh: »Hvala, gospod, da ste se usmilili.« V- temi sem ga prijel za roke. Bile so koščene in razpaljene od vročice. Ko sem se malce privadil somraku smrdljivega zakotka, sem razločil človeško bitje, zleknjeno po umazani stelji, kot prežvekovalec v hlevu. Bilo mu je morda petdeset let, kazal pa jih je več, posebno zbog svoje brade in zbog stradanja. Odločni pogled mu je nenavadno žarel. Govoril je od sile prepričljivo: čez deset minut ni bilo več mogoče verjeti, da bi utegnil biti tak mož razbojnik. Močno sem se zavzel ob tem, da se je Ronalds izražal v tako čisti francoščini, brez najmanjše posebnosti v izreki. »Ste torej res Anglež?« sem ga vprašal. »Sem, gospod. Vašo osuplost razumem. Gotovo me imate za svojega rojaka, za pobeglega kaznjenca, kakršni ne marajo razodeti svoje pristne osebnosti. Da je stvar taka, bi se imenoval Belgijca ali pa Švicarja, vendar jaz sem v resnici Anglež. Ako pravilno izrekam, se to zlahka razloži s tem, da sem jako mlad prišel v Pariz in bil tam odgojen. Ah, gospod, bom še kedaj videl bulvar-de, Seino in vse to lepo mesto, ki ga imam tako rad!« »Ne bojte se,« mu velim, »vsega še ni konec. Pripovedujte mi kakor prijatelju in če bom mogel kaj napraviti za vas, bom storil.« Nato mi je povedal svojo žalostno odi-sejo. Kot sin skromne uradniške družine je pustolovski, odločni Jack Ronalds že v prvih svojih letih sklenil, da pojde v tujino srečo poskušat. In res je z 22 leti že iskal svojega pota po Argentinski republiki, opravljajoč celo vrsto raznih poklicev; lotil se je nekaterih zadev s pre-trdovratno smolo, da se ne bi bil nadejal prej ali slej lepega vračila. Kakor marsikdo je bil take vere, da se mora vsakemu človeku v danem trenutku sreča nasmejati. Glavno je, da zaupaš vase, in Ronalds se je zanašal na svojo zvezdo. Potrpljenje je spadalo med njegove vrline. Po osmih letih neprekinjenega napora se mu je slednjič sreča nasmehnila. Sreča... Bolje bi bil storil tedaj, da se je vkrcal proti Evropi, toda kdo more bodočnost uganiti?... Več mesecev je križani po malo znanih krajinah v Boliviji ter iskal kavčuikastih rastlin na račun neke nemške družbe. Njegovi prihranki so rastli. Skleni! je delati na svojo roko. Združil se je s tovarišem ameriške narodnosti, po imenu Nascherjem, in se spustil v brazilske ravnice. Mladeniča nista odrinila na slepo, že poprej sta motovilila po provinci Matto-Grosso na bregovih reke Iteny in pri tem slutila ugoden pohod. Uštela se nista; nekaj tednov pozneje sta odkrila pokrajino, kjer je bilo od sile mlečnic ali evforbijacej. Da čim prej izrabita to razkritje, sta odrinila na jug. Namenila sta se priti kar najhitreje v Buenos Aires, da bi se zmenila s kakim trgovcem na debelo. Toda gredoč niz reko Paraguay sta se po nesreči domislila, da bi se nekaj dni ustavila v Corumbi. Tukaj pa se je spočela drama. Raztrosila se je bila govorica, da sta Ronalds in Nascher zasledila pomembno odkritje. Neko jutro ju je obiskal zastopnik hamburške družbe: Stoffen, Schnack, Miiller und Comp., ki je imela nekoliko velikih podružnic v Braziliji. Nemec je bil kupec za kavčuk. Ponudil je lepe pogoje in tako bi pridobila več mesecev. Naglo so se sporazumeli. Ronalds in njegov družabnik sta prepustila svoje pravice na ozemlje, ki sta ga našla, za sto tisoč frankov. Vsota se izplača po ogledu. Vodila naj bi tja majhno odpravo, določeno po podjetju, in oprav-nik, ki bi ju spremil, bi na mestu podpisal ček. Zastopnik tvrdke Stoffen je opozoril oba cedikarja,2) da se bodo morali samo malo oddahniti od njune smeri in na kratko počakati v San José-ju v Boliviji, kamor njegovo moštvo spremlja znatno vsoto kovanega zlata: sto sedemdeset pet tisoč frankov, ki jih tovorijo mezgi. Ker Ronalds ni vedel nobenega ugovora proti temu ovinku, so priprave kar se da brž izvršili in osem dni pozneje se je karavanica vzdignila na pot. Obsegala je tri Nemce, dva Američana, francoskega inženjerja, ki je odhajal gori proti riu Negru, enega mešanca in enajst Indijancev, z Ronaldsom in Nascherjem torej dvajset oboroženih mož, ako bi naleteli na kaj hudega, saj po bolivijskih cestah, malo ali nič zastraženih, so šarili rokovnjači. Prve dni potovanja se je Nascher, Ro-naldsov drug, spoprijateljil z enim od Američanov, nazvanim Yardley. Pogosto sta jahala daleč od ostalih tesno drug ob drugem in se zvečer v taborišču dolgo pomenkovala, medtem ko so tovariši po-spali. To je sicer povsem naravno. Po-tikanje po stepi je dostikrat enolično, človek se skuša zabavati kakor potniki na ladijskem krovu. Prijateljstva se snujejo, tvorijo se skupine po značajih in okusih. Vendar Ronaldsu ni dalo mira. Odlomki pogovora, ujeti mimogrede, spo- s) Kavčuk, prožni klej, cedika, proževi-1 se dobivajo iz raznih dreves in grmov po tropični Ameriki, Afriki in Aziji. Op. pr. gledovanje med Nascherjem in Američanom so mu dali misliti. Prav га prav je dokaj slabo poznal svojega družabnika. Imel ga je za umnega, podjetnega, srčnega, toda brezvestnega dečka, Yardley pa se je vedel nekam sumljivo. Kmalu pa se je še William Rolls, drugi Američan, priključil obema novima prijateljema, in troperesna deteljica je postala nerazdružna. »Nekaj kujejo, se zdi«, je pomislil Jack Ronalds. Njegov sum je bil le preveč opravičen. Ob jutru sedmega dne je bila četica pravkar ostavila pristavo v Mataouti-ju, kjer je biila prenočila, kar zadeni odzad trikrat kratek ukaz: »Kvišku roke, vsi!« Ronalds se je okrenil na svojem sedlu. Nascher, Rolls in Yardley so bili poska-kali na tla in so imeli.svoje tovariše na merku. »Kvišku roke!« je ponovi) Nascher. »Odmaknite se, nič hudega vam ae bo, samo m°zga z zlatim tovorom nam dovolite odvesti.« Za odgovor je eden Nemcev naglo nastavil risanico in sprožil. Zadet v čelo je Nascher izpustil svoje orožje, zakrilil z rokama in telebnil naprej. Tedaj je zaprasketalo od obeh strani. Oba rokovnjača sta izza skal venomer pokala. Trije Indijanci in en Nemec so se zavalili n§i tla. Precej spočetka je Ronalds potegnil s člani odprave proti rokovnjačem, prislonil puško na ramo. Toda rabiti je ni utegnil. Kobila, ki jo je zgreš.na krogla oplazila po križcu, se je vzpela od bolečine in se splašila, tako da je nikakor ni mogel ustaviti. Pomalem je pokanje pojemalo, potem ga ni več čul. žival se je zasopla, opo- časnila svoj tek in obstala. Ronalds se je oziral. Pod tako žarkim soncem, da se je nebo zdelo belo, se je razprostirala neskončna csmojena ravan, po kateri je med skalami štrlelo prašno drevje kot togi okostnjak' Bogme, čedna zgodba.'.. Kdo Si si bil upal pripisovati Nascherju tako nizke nagone, tako zločinske naklepe vprav v trenutku, ko se je obema hotela sreča nasmehniti? In ali ne bodo mislili da je njegov, Ronaldsov beg samo hlinjen, da je zmenjen s tremi rokomalhi? »Prvo, kar treba storiti«, si je mislil, »to je vrniti se k svojim tovarišem. To bo lahka stvar, saj se pozna sled. Oba ničvredneža so vsekakor ugnali in hitro dokažem svojo dobro vero.« Koliko milj je bil predirjal? Štiri ali kvečjemu pet. Obrnil je in krepko izpodbadal ozno-jeno žival. Toda pot je bil znatno daljši, nego si je mislil, in utrujena kobila je počasi korakala. V trenutku, ko je zavila v majhno sotesko; je Ronalds nenadno uzrl pred seboj tri može oborožene s puškami. V presenečenju ot napadu li opazil, da je Nascher padel, in bliskoma mu je šinilo na pamet, da ima pred seboj vse tri rokovnjače. V jarki, slepeči svetlobi je bila zmota mogoča, zlasti ker so bili ti možje v velikih mehkih klobukih kakor bivši njegovi tovariši in so mu pretili. In brez preudarka je pričel z bičem udrihati po svoji živali, oddirkal je nazaj in pripogibal hrbet pod svinčenkami. Ali joj, z bežanjem je oči-idno priznal svojo udeležbo pri hudodelstvu, katere so ga res dolžni. Ljudje, ki so streljali nanj, so bili s kmetije v Matacutiju, poslani za njim. Videč, da je igra izgubljena, sta Yardley in njegov sokrivec po-skakala na konja, ranila še enega moža ter odnesla pete. Stikali so na vse strani po stepi, da bi ju zasledili, in v duhu opravnikov družbe S t o t f e n, Schnack, Miiller und Comp.se je Jack Ronalds udeležil spletke. Kav- V pravljicah nekaterih narodov se večkrat ponavlja motiv čudežne svetilke, ki ji nič ne _ more ostati prikrito in ki pripomore lastniku do velike slave in moči. V tem se odkriva večno hrepenenje človeštva, da bi videlo in dognalo stvari, ki niso vidne navadnim očem. čuk v Matto-Grossu je bil zgolj pretveza, da bi zvaou odpravo v zasedo. Med tem ko »o ga 1 je Anglež bežal pred njimi, ki so ga imeli za enega izmed rokomalhov, in še vedno u^.al dohiteti svojo družbo. Skoraj pa se mu je upehani k—ij spotaknil in se z zlomljeno nogo zavalil v grmičevje. Ronalds je pograbil avojo puško in lalje bežal, že truden, izmučen od žeje, ne vede za smer. Proti večeru je pa vendar opazil goro San Lorenzo in začutil, da se mu vračajo moči. Kajti sedaj je vedel, da teče potok Jucavuca nedaleč ' odonod, blizu ceste, ki drži v Brazilijo. DAUE ilustriral elo j ustih ŽAHKI ODKRIVAJO NEVIDNE STVARI dado z njimi naglo in na lahek način razločiti pristne umetnine od potvorb. Ti žarki namreč ne osvetle zgolj vrhne plasti barve in ozadja, marveč tudi vse vmesne plasti. Precej se vidi, ali je bila slika delana na papir, les ali platno in kakšna metoda grundiranja in slikanja se je uporabljala. Aparat za preskušanje Želje naših prednikov so se šele v najnovejšem času nekoliko izpolnile, ko je znanost odkrila žarke, ki prodirajo tudi skozi neprozorne snovi in osvetljujejo telesa v ozadju. Vsakomur je že več ali manj znano čudo rontgenskih žarkov, ki nastajajo zmerom kadar zadevajo katodni žarki ob trdna telesa. Znano je tudi, da se ti žarki mnogo rabijo v medicini, ker omogočajo opazovati spremembe na notranjih organih. Manj pa utegne biti znano, da so rontgenski žarki neobhodno potreben pripomoček tudi v muzejskih in slikarskih galerijah, ker se pristnosti dragih kamnov Rôntgenska slika neusmiljeno odkrije vsako restavriranje, preslikanje in kasnejše podatke, tako da se nedvomno lahko dožene, ali je res pristna umetnina tega ali onega mojstra ali pa samo kasnejša potvorba ali posnetek. Ako se rentgenski snetek zanesljivo pristne slike primerja s sporno umetnino, se vidi na .prvi pogled, ali se značilnosti slikarske tehnike obeh slik ujemajo ali ne. Prav tako se zlahka dožene jo osvežene, popravi iene slike, ki jih goljufi skušajo prodajati za originale. Porabnost rontgenskih žarkov pa z navedenim še ni izčrpana. Še v nmogfh panogah praktičnega življenja so dragocen pripomoček, le včasi so zaradi kompliciranih aparatov predragi in v takih primerih se tehnika poslužuje nekih drugih žarkov, ki nimajo nič manj dragocenih lastnosti. V mislih imamo ultravioiičaste žarke, ki so, kakor znar no, sestavini del sončnega žarenja in povzročajo znano porjavenje kože. V Skupnosti sončnih žarkov predstavljajo ultravioličasti le prilično skromen deL Preveč jih organizmi tudi ne bi mogli prenesti Dado pa se umetno proizvajati v veliki jakosti, ki močno presega delež, ki nam je od sonca na razpolago. Umetni uiltravioličasti žarki nastajajo, če gori električni oblok med dvema elektrodama od živega srebra v brez-zračni stekleni cevi. Ker pa steklo ul-travioličastih žarkov ne propušča — saj je znano, da so ljudje, ki se mnogo zadržujejo v zaprtih prostorih, navadno zelo blede kože — je treba narediti cev za električni oblok iz kremen-ea, M je za te žarke popolnoma prozoren. Razen tega se uporabljajo še posebni filtri, tako da sijejo iz cevi res samo ultra violičasti, ne pa tudi toplotni in svetlobni žarki. Na ta način je ustvarila tehnika tako zvano »kremenčevo luč«, čudežno svetlobo, za katero res ni nobenih skrivnosti na svetu. Pomen kremenčeve luči je najprvo ta, da točno razlikuje organske snovi od neorganskih. Organske snovi namreč po osvetlenju s kremenčevo lučjo fluores-cirajo, to se pravi, da se svetijo v temi. Dalje se dado v tej svetlobi zasledovati mnoge kemične in fizikalne spremembe na telesih. Ne poznamo skoraj dveh, na oko popolnoma sličnih snovi, ki bi se ne dali razlikovati s temi žarki. Črnilo n. pr., ki ga je naredila ista tovarna po strogo enakem receptu, toda z nekim časovnim presledkom, se na noben način ne da razlikovati, a v ultravioličastih žarkih se sveti popolnoma različno. Tudi navidez popolnoma enaki diamanti se različno blišče, ce ne izvirajo iz istega rudnika. S tem je pa že do neke mere nakazan praktični delokrog kremenčeve luči, namreč: odkrivanje potvorb najrazličnejših vrst. Posebno lahko se dokažejo s pomočjo kremenčeve luči ponarejeni bankovci. Denimo, da je bankovec tako spretno ponarejen, da ga strokovnjaki z običajnimi metodami nikakor ne morejo pre- ženski portret iz 16. stoletja. Fotografiran v beli svetlobi skozi rumeno steklo, ne da slutiti nič izrednega poznati. Če se tak bankovec z dvema pristnima vred položi pod kremenčevo svetilko, potem ae potvorba mahoma odkrije: Dočim se namreč vidita pristna bankovca jasna in bleščeča, pa ponarejeni vsaj za spoznanje opalizira. To izvira odtod, da se njega papir, pa najsi bo še tako spretno ponarejen, v ultra-violičasti luči bistveno razlikuje od originalnega. Na videz točno enak papir pokaže zmerom različno sestavo. Da se črnila v ultravioličastih žarkih različno svetijo, je bilo že rečeno. Isto velja seveda tudi za tiskarsko / barvo. Niti pisani niti tiskam dokumenti ne morejo uiiti detektivski temeljitosti kremenčeve luči, če so ponarejeni. Oko prilično lahko prezre ponarejene številke in črke ter z izbrisanjem ali pripisanjem potvorjene zneske, za kremenčevo luč pa je tudi najepretnejša taka obrt dile-tantsko delo. Tudi v proučevanju zgodovine 90 ultravioličasti žarki dragoceno pomaga- la Srednjeveški menihi so spočetka dostikrat svoje pergamente po dvakrat uporabljali. Staro pisavo so odrgnili e plovcem in pergament je lahko služil za novo pisanje. Pod kremenčevo lučjo pa se prav lepo vidi, kaj je bilo prvotno napisano, zakaj, dasi je bdla barva črnila odstranjena, so vendar ostale kemične spremembe, M jih je povzročilo na papirju in te se pod ultravioličastimi žarki posvetijo v neki določeni barvi, tako, da se stari tekst razločno vidi pod novo pisavo. Tajna poročila se dostikrat Se zdaj pišejo s kemičnimi črnili, ki so nevidna za oko. če se pa položi tak list papirja pod kremenčevo luč, se pisava takoj jasno pokaže. Še več: Naslovnik niti ne more vedeti, da je pismo že nekdo drugi pred njim prečital. V vohunstvu je to velikega pomena, toda tudi v modernem denarnem prometu se čeeto poslužujejo te metode zoper goljufe, ček se namreč napiše najprej z običajnim črnilom, potem pa še znesek posebej, na poljubnem mestu z nevidnim kemičnim črnilom. V primeru, da izplačnik sumi po-tvorbo, pošlje ček na pregled pod kremenčevo luč, in takoj se pokaže, če se obe vsoti ujemata. Na enak način se seveda lahko odkrijejo ponarejeni podpisi na važnih listinah. Nadalje se dado s pomočjo kremenčeve luči ločiti pristni, naravni biseri od ponarejenih. Z njo se lahko dožene, ali je neka tkanina ree iz čiste volne, ali pa ji je primešan tudi bombaž. Pravi zobje Pregledovanje bankovcev y filtrirani jfltravioliCasti luči teti portret po rentgenski fotografiji: zdaj se razločno vidijo popravki na vratu, na levem licu in ob desnem, eûeea, Slika je bOa torej naknadna preslikana т ultravioHčasti luči svetlo zažare, do-čim ostanejo umetni zgolj temna gmota, in krvavi madeži na obleki se izdajo, če so bili še tako skrbno izprani. Zaradi popolnosti je treba še omeniti, da se tudi potvorjene slike z ultravioličastimi žarki prav tako lahko prepoznajo ka- kor z rentgenskimi. Skratka: uporabnost kremenčeve luči je skoraj neomejena. Zlasti je pa silno olajšala delo v kriminalnih primerih, kjer so bile poprej potrebne dolgotrajne kemične in mikroskopske preiskave. OZlVDÀJI V DŽUNGLI F RAN K Ê»U C K PRVO POGLAVJE ZGODBA O SLONU PACIJTJ, KI JE IMEL SMOLO Večina živali se rodi pod srečno zvezdo. Zla usoda jim prizanaša, žive v miru in ko zapu- _ ste ta svet, ne svedočijo niti gube niti sivi lasje o njih težavah na zemlji. So pa tudi živali, ki jih vse življenje zasleduje nesreča. V to vrsto lahko štejemo slona Pacija, mlado samico, ki sem jo pred nekaj leti pripeljal iz Cey-lona. (Ime Paci pomeni v Orientu bitje, ki ima na vsak korak smolo). Dolga leta sem se bavil z lovom na najrazličnejše živali" za zverinjake in cirkuse, nisem pa nikdar naletel še na kako drugo žival, ki bi jo nesreča tako zasledovala kot mojega slona. Rojenice so se zarotile proti Paciju že onega dne, ko so se trije Singalezi, domačini z otoka Ceylona. podali iz Kandija na pot v notranjost otoka. Možje niso bili videti nevarni. Razen kratkih nožev, kakor jih običajno rabijo kmetje za poljska dela. niso nosili s seboj nobenega orožja, ko so se spustili v džunglo. Opazovalec, ki bi počel ugibati o njihovem poklicu, bi jim težko prisodil, da so lovci slonov. V Indiji. Burmi in Siarnu je lov živih slonov zapletena stvar in je zani treba često na stotine ljudi :n mnogo opreme. Slone obko'ijo in tih naženejo v ograjeno staio ali koral. Na Ceylonu se pa pri enem lovu že zadovolje z enim slonom. zato je tudi način lova mnogo enostavnejši, kakor bomo videli iz ob-našama treh Singalezov. Č'm so stopili v džunglo, so vs.i trije začeli nabirati tenko žičasto pustinj-sko travo, ki se tod imenuje lalang. Vmes so trgali tudi džungelski srobot, ki so ga olupili, odstranili mehko sredico, vnanjo skorjo pa zadržati. Obenem so iz teh snovi zvijali vrv, pri čemer jim je šilo delo hitro izpod rok. Tako so počasi prodirali zimerom globlje v džunglo in neprestano nabirali travo, ki so jo gnetli in zvijali na svoj poseben cejlonski način. Dva dni in dve noči so izgubili s tem poslom. Ponoči so spali na golih tleh džungle, hranili pa so se večinoma z divjimi sadeži bohotne prirode. Slednjič so imeli kakih 25 m dolgo in dva palca debelo vrv, ki je bila mehka in prožna obenem, je pa imela še to prednost, da je bila izredno močna. Zdaj jih je čakal drugi del naloge. Izslediti so morali čredico divjih slonov in jo nagnati v ozko poraščeno sotesko, ki so jo izza svojih prejšnjih podvigov poznali kot za njihov lov izredno ugodno. Ta naloga je bila njih najbolj kočljiv posel. Uporabljati so morali vse svoje znanje in vse svoje izkušnje o slonovem »mišljenju« in njegovih instinktih. Seveda se pri taikih lovih često zgodi, da žival krene s prave smeri in jo ie treba spet polagoma in previdno pri-gnati nazaj, kar zahteva izredno potrpežljivost, lastnosti, ki sicer Singalezom ne manjka. Ko se jim je slednjič posrečilo čredo prignati v sotesko, sta dva moža stekla k njenemu izhodu, kamor so se med tem živali počasi približevale. Cim so sloni prešli ozek vhod in so bili med skalami strme tesni, sta se oba Sinealeza pognala naprei in začela pred čredo čuden divji ples. Kot nora sta odskakovala s tal, pri tem besno mahala z rokami in strahovito tuttla. da so sloni v prvi vrsti prestrašeni zastali in je zadaj nastala gneča. Tretji lovec, ki je ostal zadaj, je znal najboljše uporabljati vrv. Biti je moral šale priboriti izhod iz precepa. Mož t vrvjo, koje konec je tvorila velika zanka, je očividno čakal na ta trenutek. Previdno se mu je bilo treba vtihotapiti med prestrašeno čredo ter naglo vreči zanko okrog dvignjene noge ш FRANK BUCK (po sliki Pétra Muyttensa) živali v gneči. Najbolje je bilo, če si je zato izbral žival med zadnjimi vrstami, ki pa ni smela biti prevelika, tako da jo je bilo mogoče še udomačiti. Zadostoval mu je kot blisk nagel pogled na svoje dozdevne žrtve in odločitev je padla na srednje veliko samico, ki se je zagozdila med dva večja samca. Priskočil je in potrpežljivo čakal, kdaj bo privzdignila nogo. Zdajci ji je nataknil zanko okrog dvignjene noge ш jo naglo zadrgnil tudi najbolj žilav izmed trojice. Lov namreč ne obstoja v tem, da se vrže vrv iz daljave, ker je zato pretežka in prenerodna in tudi domačini niso še nikdar videli lasa, kakor se uporablja ▼ Ameriki. Za hip so sloni pogledali na besneeo m rjovečo dvojico. Eni so se postavili na zadnje noge in zamolklo rohnenje je izdajalo njihovo nevoljo. Trenutek nato se je soteska že zajezila s teptajo-čimi in tulečimi živalmi, ki so si sku- Nato je îmio zbežal iz črede in večkrat ovil vrv okrog najbližjega čvrstega debla, ki si ga je že ©rej izbral kot najprimernejše za svoje namene. Tedaj je zaklical obojici, ki je pred izhodom delala oni strahoviti hrup, da ni več treba zadrževati črede. Moža sta jo naglo odlkurila s svojega nevarnega mesta in mu pohitela v pomoč. Sloni so s pove-šenimi glavami zbobneli naprej in po-mamdrali vse, kar jim je prišlo na pot Gneča se je razvozljaila in kmalu so vse živali pobegnile iz soteske razen našega Pacija, ki je bil ujet. Čreda se je spet brezskrbno pomikala skozi džunglo kot poprej, preden so se pojavili cejlomiski lovci. Trojica je med tem še enkrat nategnila vrv okrog živali in drevesa, tako da se jim jetnik ni mogel več izmakniti. Dokler ni bila žival priitisnjena ob drevo, se je spet oni lovec metal na tla ter mahal z rokami, kakor za časa lova, med tem ko sta njegova tovariša popravljala lego vrvi in nategovala v.rv. Ko je bil jetnik trdo privezan ob drevo, so mu lovci povili in zvezali z malajskim bičevjem še prvi dve nogi. Nato se je začelo krotenje slona, ki traja običajno dva do tri tedne in ki ga tu ne bom skušal popisovati. Krotenje je posebna zgodba ter se ne tiče bistveno naše povesti. Po uspešni udomačitvi so Singalezi začeli zadnji del svoje naloge. МотаИ so spraviti svojega jetnika peš domov, kar je bilo dolgo in težavno delo. V onem času sem se pravkar vrnil v Kandy iz Colomba, da tam uredim svojo lepo zbirko eksotičnih ptičev in drugih manjših živali, za katere sem imel nujna: naročila. Med ptičjimi vrstami, ki bi jih moral dsbaviti in ki se mi jih je tudi posrečilo ujeti, so bile mu-holovke, zeleni palčki, posebne vrste indske žolne, pestro barvna ptica, kojih g'as zbuia dojem zvoka, ki ga povzroči udarec s kladivom ob bakreno ploščo, modri perzijski slavček, čigar vrat blesti kot suho zlato, rdeča džttnglska jerebica, ki je menda mati vseh naših domačih kokoši. Imel sem pa tudi nekaj primerov dolgorepe sive in kosmate cejlooske opice. Kandy je oddaljen komaj slab dan potovanja od Colomba. Napotil sem se tja, da bi našel dobrodušnega srednje velikega slona, ki bi se da'1 udomačiti in izvežbati, da bi nosil otroke. Imel sem namreč zadevno naročilo. Eno tako žival se mi je že posrečilo dobiti (imel sem jo v svoji staji v Kanton« pri Singaporu), zdaj sem iskal še drugo. Kandy je pa znan kot glavna borza za slone na Ceylonu. Tam sem izvedel od prvega trgovca, ki sem ga obiskal, da so pravkar pripeljali iiz džungle slona v smislu mojih zahtev. Trgovec me je za malenkostno nagrado peljal izven mesta, kjer so imeli žival zaprto. Kmalu nato sem se že pogajal s tremi Singalezi za Pacija. Pripovedovali so mi, kako so ga ujeli, kar sem že uvddoma opisal. Njihova zgodba se je le malo razlikovala od tega, kar sem sam videl, ko sem se nekoč udeležil čudovitega lova na slone brez orožja. Kljub svoji primitivnosti je ta lov najobičajnejši med izvežbani-mi lovci na slone v cejlonski džungli.. Najprvo sem si Pacija vsestransko in temeljito ogledal. Bil je krotka in močna žival pravilne velikosti. Njegova stopala so bila zdrava, noge čvrste in mišlčaste. Njegova edina napaka je bila, da je mrgolel od mrčesa. Kožnate gube na njegovem trupu, za pleči in ušesi so bile vse žive od nadležne golazni. Morda se zdi čudno, da bi mrčes mogla nadlegovati takega debeio-kožca, je pa vendarle resnica. V gubah je namreč koža zelo nežna in zato si mrčes izbira prav ta mesta za svoja ležišča. Slon z mrčesom je navadno zelo razdražljiv in nemiren. Požrešna golazen ga vznemirja in za to je njegov prevoz zelo težaven. Naročil sem trem Simgalezom, da morajo slona očistiti vsega mrčesa, preden bi začel resno razmišljati o nakupu živali. Njih glavni govornik se je na to zahtevo zasmejal in mi zagotavljal. da ni mrčes na slonu ničesar razburljivega. Ni se mi zdelo vredno pripovedovati, koliko slonov je šlo skozi moje roke. Ponovil sem po svojem tolmaču, da do zdaj še ni stopil noben umazan slon v mojo stajo. Prodajalci so uvideli, da mislim resno in so mi obljubili, da bodo do naslednjega dme očistili žival. Drugi dan sem se spet sestal s Singalezi ob določeni uri. Razburjeno so se prerekali, ko sem jih ugledal. Slon je očividno v velikem nerazpoloženju prhal in mandral zemljo, obenem se je pa drgnil ob drevo. Na prvi pogled sem opazil, da je bila njegova koža na več krajih nevarno vneta. Kmalu sem spoznal, da so uporabljali Singalezi za čiščenie živali цхда. močno raztopino nekega razkuževai-nega sredstva. Poškodbe sicer niso bile resne, toda razjedajoča tekočina je zadala Pacijiu precejšnje opekline. Kupil sem Pacija za 2000 rupii ($ 720) v nadi, da bo sprememba lastnika prinesla tudi spremembo njegove sreče. Tri ali štiri dni kasneje se mu je začela vsa vrhnja koža lupiti. Primerjal bi ga lahko s človekom, ki ga je močno opeklo sonce. Ko je slednjič ožgana koža odpadila, je žival dobila svetlejšo barvo. Brez nesreče sem pripeljal Pacija v Colombo. Tam sem zvedel, da odhaja baš naslednjega dne ladja v Kalkuto. Kupil sem vozni listek zase, za svojega singaleškega spremljevalca in svoj živi tovor. Ko ie pa ladja prispela, je kapitan moj tovor odbil, češ da je ladja prekrcana, pri čemer se je v prvi vrsti izgovarjal na slona, ki bi zavzel preveč prostora. To je bil hud udarec za nas vse. Vozili smo se nato eno noč z vlakom in potem z ladjo preko morske ožine ter se na indski sitrani spet vkrcali v vlak v Talaimanaru. Pot od tod v Kalkuto traja tri dni in voziti se je treba v vročem in neudobnem železniškem vozu, kjer bi moral Pacija zvezati in sicer za eno prednjo in eno zadnjo nogo ob stran jeklenega vagona, ki je žarel od neznosne tropične vročine. Ce bi nam bilo mogoče potovati z ladjo, bi imeli vsi lepšo in udobnejšo vožnjo. Po mojem mnenju se lahko vsak smatra za srečnega, najsi bo že človek ali žival, če mu ni treba potovati po premetavajočih indski h vlakih, ki jih vodijo domači strojevodje, katerih največje veselje je, da v polnem diru pritiskajo na zavore in s tem neusmiljeno butajo potnike ob stene vagonov. Čakala nas je težka (OOS?YPJtGHT BY KMG EEATURES SYJŒfflOAÏEJi DE. JANKO PRETNAR: DICTIONNAIRE FRANÇAIS-SLOVÈNE П. IZD. A. DEBËLJAK L. 1921. sva bila s tov. P. V. B. v pariški Narodni knjižnici, da bi ji poklonila nekaj francoskih obrambnih brošur glede Istre, Goriške, Koroške, Prekmurja, Dalmacije, kakor tudd nekolko slovenskih knjig. Knjižničar, ki je znal za silo poljski, je skušal razbrati imeoa naših pisateljev, pa sem mu pripomnil: »Vi bi bili prvi François, ki bi prav prečita! slovanska imena.« »Mislite, da znate vi naša imena prav brati?« mi jo dobrodušno zasoli učeni gospod. »Pa poskusiva,« mu odvrnem. Dal mi je celc vrsto kočljivih imen in tak občutek imam, da se nisem slabo odrezal. Med primeri so bila poleg drugih tudi mesta Laon, Tarn, Béarn. Za poslednje sem dejal: »Domačini izrekajo béar, vob-če pa se sliši b e à r in.« Mož se je malce začudil, da tujec ve toliko podrobnosti, kakršne so celo rojenim Francozom neznane. In prav je imel. Isto leto sem namreč naletel na Sorbonni na vseučiliškega profesorja, ki je govoril besedo cheptel kot šeptčl, dasi jo vsi slovarji tolmačijo kot šatel (s polglasnikom v prvem zlogu). Njegov tovariš — menda Gazier — je govoril: moeur, a vsi pravo-rečmi zborniki zahtevajo: moeurs s sli-šnim s. Sličnih zgledov sem se spomnil ob srbski kritiki gori omenjenega Pretnarjevega francosko slovenskega slovarja, objavljeni v zadnji novembrski Steivfflcl prof. »Glasnika«. Radoje L>. Knežević je jako natanko pregledal 2. izdajo besednjaka in naštel 160 tiskarskih pogrešk, med temi 90 napačnih spolov pri samostalnikih. Močno sem osupnil ob tolikšni površnosti, a nazadnje sem se domislil, da naš slovarnik živi v tujini in da je moral korekturo opraviti vsekakor kak začetnik, ki ne pozna ne grščine ne italijanščine in se je dal zmotiti po končnici, tako n. pr. je naredil ca m é e za žensko, medtem ko je to moško kot v ital. il carneo, za žensko tudi chrysanthème, dasi je v grščini srednjega spola itd. Tudi Breznikove in KoStiâlove pravopisne zahteve niso upoštevane. Zaradi šol mi je tega žal. V nekih primerih moram ugovarjati gospodu Kneževiču. Kakor Pretnar izrekajo a r d i J o veliki Larousse iz 1. 1928., besednjak Hatzfeld-Darmesteter—Thomas kakor tudi Sachs—Willatte, a Kneževič po akademskem slovarju 1931. ardilo. Morda pa se je zmotila Akademija, saj nedavno se tudi ni kaj posebno postavila s svojo slovnico! Toliko moči pač menda nima, kolikor jo neka anekdota pripisuje kralju Ludoviku XIV., ki je s svojo napačno rabo baje spremenil sipoi samostalniku c a r r o s-s e. Za grški novec drachme daje Pretnar izreko: dragm, kakor dovoljujeta Larousse in S. Willatte, saj se večkrat piše: dragme. Po Akademiji seveda le: drakm. V besedi tachygraphie tolmači naš slovar c h kot š, kakor imata tudi Littré in Hatzfeld, S. Willatte pripušča š in k, Akademija le k. ime Talleyrand se je doslej povsod izrekale« talra. Osebna imena so pač najbolj nedosledna v pisavi, prim. Lamennais (lam'ne). Za acanthe slovenščina nima izraza, ker te rastline pri naa ni: sorodna vrsta je dežen in medvedova taca. Kot »vragov odvetnik« moram pri spisku besed napačnega spola opomnit, to, da je pri tujkah mnogo omahovanja: c y c 1 o-n e je bil prej ženski, danes je moški. Kakor Pretnar, priznava tudi Hatzfeld zlo. ženki arrière-main ženskost, a Larousse in S Willatte jo imata za spolu-versko (m. in ž.). Koliko pozornosti je treba, je razvdno iz tega, ker se je tudi Kneževiču vtihotapil napačen ostrivec na: besicles. S Pretnarjem se strinjata S. Willatte in Hatzfeld pri e f f 1-u ve, entre-côte; za poslednjo navaja tudi Larousse fem. Pri espace pravi Hatzfeld, da je fem zastarelo. S. W. in Larousse pa ta spo' rabita' za tipografski -zraz. S Pretnarjem se nadalje ujemajo S. W., H. in Larousse pri f u m e.t e r r e; pri gade gre prvi s Pretnarjem, drugi in tretji s Kne-ževičem; pri g rat i cule se skladata s Pretnarjem iS W. i H Pri insulte pripominja H., da je moški spol zastarel. Dvospolnost priznavata oba moja slovarja pri o o 111 h e, enako S W prt p a m p 1 e. mousse, medtem ko H. vleče s Pretnar- jem. S. W. pozna tudi fem. pri p a r h é -lie. Pri p h y 11 i t h e — Larousse ga pomotoma piše phyllite — in pri p h y t o i i-the gre zopet H z našim rojakom. Pri r a-c 1 e se trije skladaio s Pretnarjem. Stalagmite je tudi v S W moški Isti vir označuje t e n s o n m. kot zastarelo, ena. ko t i 11 e f (pri tem zgledu pozna H. samo f.). Da gre med ostalimi napakami marsikaj na račun nespretnega pregledovanja ko-rekturnih pol, bi sklepal n pr. po besedi rumeur, k kaže v drugi vrstici pravilni spol: la r. publique. Sestavil sem ta seznam dvomljivih mest, da jih g. Kneževič še preudari: mogoče bi se dalo vendarle kaj popraviti. Naposled naj opozorim gospoda K. ki se za čisto francoščino poteguje s toi kšno vnemo kot Lancelot v »Figaru« da bi mogel bolj paziti na srbski izraz Pretnarjev besednjak mu je tiskan na »hoicfraj bartiji« Ako bi kak tujec n. pr Italijan Randi čital slič-ne stvari bi takoj razglasil uboštvo našega jezika Pa tudi Francoz A. Vaillaur mi je pred leti rekel na Bledu »Kdor hoče čitati jugoslovenske novine. mora znati vse evropske jezike.« Ristič—Kang^-ga (Rečnik 1928) imata za holzfrei: bezdrvan. ZAKOPANI ZAKLADI Čudovite eo prastare legende, ki pripovedujejo o neizmernih zakladih, nad katerimi kraljuje hudobni duh ki mu moremo do živeaa le o polnočni uri 9 pomočjo vraga samega Te ljudske pravljice vsebujejo îesto prav tehtno iedro. ki pa ga je v teku etoletii Drepletla pravliica in ga more odkriti prav srečno naključje Ne da bi upoštevali praznoverje, skušamo dandanes zbrati najprej zgodovinsko dokazilno gradivo o istin'tosti starih poro-511. Šele tedai ko smo prišli tu do pozitivnih rezultatov se poslužimo moderne znanosti v nbirki čarodPine šibice ali sličnih pripomočkov in aparatov- ki reagirajo na razno rudninsko izžarevanje Z njih pomočjo — ki ie včasi res prav čudovita — preiščemo področje, kjer slutimo, da bi mogel biti zaklad. Da nam lahko prinese uporaba čarodei-ne šibice pri bopaniu zaklada uspeh, nam dokazuje primer angleškega avtomobilista Malcolma Camnbella. ki ie poslal pred nekako enim letom ekspedicijo na Kokosov otok v Pacifiku da bi iskala tamkaj zaklad, ki ga ie zakopal pred več ko sto leti španski pirat Thompson Vodia te ekspedicije ie bil elektroinženier Clavton ki jp iznašel e'»ktrično čarodeino šibico. tako zvani me-talofon Ta aparat je imel uspeh, ker ie v svoji preciznosti takoi reagiral na kovine. Pred npkai tedni ip mogel Clayton iaviti. da «e mu ie posrečilo s svojim metalofo-nom nai+' in dvigniti zaklad, ki predstavlja milijonsko vrednost Ta novica ie vzbudila v svetu splošno pozornost in kmalu so se pokazale posledice. Pred kratkim je odšla druga angleška eks-pediciia v iužno Perzijo, da bi iskala dragocene zaklade, ki so izginili v začetku 18, stoletja v Delhiiu Zgodovina tega zaklada se začenja nekako 1. 1739 ko je osvojil perzijski šah Nadir mesto Delhi in ga popolnoma izropal Vendar pa mu ni šlo vse po sreči Karavana, ki je odšla z mogiilo-vimi naropanimi zakladi v Perzijo, je tragično končala v peščenem viharju v puščavi. Med izgubljenimi zakladi je bil tudi slavni mogulov prestol, izdelan iz .masivnega zlata in ki Je tehtal nad eno tono. nadalje je bil izgublien tudi pravljično lep diamant, ki je predstavljal z nekim drugim dragocenim kamnom v mogočnem Buddho-vem kipu oči prevzvišenega boga. Tudi malo iezero Guatavita v Kolumbiji skriva menda velike zaklade Pripovedujejo namreč, da so Indijanci skozi stoletja metali ob slavnostnih prilikah dragocenosti v iezero Cela leta se ie trudila neka angleška družba, da bi osušila iezero in dvignila te zaklade. To se ii ie tudi do neke mere posrečilo, toda še vedno ie pokrivalo 10 m blata dno Tedai ip izbruhnila vojna in dela so bila ustavljpna Vendar pa so dvignili do takrat že mnogo vsakovrstnih dragocenosti. med njimi tudi krasne smaragde Ponovno pozornost vzbuiajo zadnje časa fantastični zakladi Inkov, nekdanjih prebivalcev Peruja Znanstvena raziskavanja potrjujejo niih obstoi in ga razlagajo s tem, da so skrili Inki pri vpadu Špancev 1536. svoje zaklade po otokih jezera Titicaca, deloma pa jih vrgli v jezero samo. Pri izkopavaiiiu Inkovih grobov, ki so jih, odkrili pri Guayaauilu v Ekuadorju so našli 140 zlatih k?p v velikosti citrone, nadalje zlato orožje, 'verižice in druge dragocenosti. Strokovnjaki raziskujejo še nadalja in pričakujejo še drugih zakladov. Končno pa naj omenimo še drug zaklad, ki leži baje nekje v starem zidovju Londona. Bilo je v dneb angleške revolucije, ko je poveljnik mesta, polkovnik John Bark-stead. zakopal pred begom na Holandsko vse svoje milijonsko premoženje. Polkovniku pa ni bilo usojeno priti do njeaa. Bil je iždan in izročen poslaniku Karla II. na Ho-iandskem in kasneie Usmrčen Po njegovi smrti si je prizadeval zapravljivi Karl II. zaman, da bi našel zaklad. Tako so dragocenosti še dandanes v osrčju Londona in čakajo, da jih kdo odkrije. Z. Š. GAJJSKI PETELiN IN NJEGOVI NASPROTNIKI (Karikatura H. Soarekarja) ZMOTE, KI SE NE DAJO IZTREBITI Francis Drake in krompir Naša koristna gomoljika, ki je ena izmed najpotrebnejših sestavin ljudske hrane, je morda na veke zvezana z imenom Francisa Drakea, o katerem pripovedujejo, da je prinesel krompir iz Amerike v Evropo Že H u m bo ki t je 1 1814. dokazal, da ta slava ne gre imenovanemu možu, ali kljub temu velja še zmerom D rak eu ljudska hvaležinost V Offenburgu na Raden- skem so mu celo postavili spomenik natanko 39 let potem, ko ie učeni Humboldt razdrl pravljico o zaslugi Francisa Drakea. Pač pia vse kaže, da je prvi prinesel krompir iz Amerike neki trgovec s sužnji po imenu Hawkins in. ga zasadil na Islandu, kjer ga pa ni 'nihče upošteval. Šele ko so ga Spanci razširili po Italiji in po Burgun-diji. se je udomačil tudi po srednji Evropi. Morda pa Francis Drake le ni čisto brez zaslug v krompirjevi zadevi. Raziskovalci slutijo, da se njegovo ime zato spravlja v zvezo s krompirjem, ker je mož morda pred drugimi spoznal važnost novega sadeža in si je močno prizadeval za njega razširjenje. BfeflZNAMK E MODERNA POŠTA PRED 2500 LETI Na seriji znamk, ki jih je izdala Perzija 1. 1915., je bila upodobljena stara slika s Barijem Velikim na prestolu. Pred Darijem so imeli v Perziji čuden »poštni sistem« : vžgali so sporočilo v 'obrito glavo sužnja. Počasi so lasje spet zrasli in suženj se je moral podati na pot k naslovniku. Pri njegovem prihodu so mu glavo znova obrili in tako so mogli čitati sporočilo. Darij je uvedel pred nekakimi 2500 leti »modernejši« sistem: uvedel je za nujna sporočila konjsko službo med najvažnejšimi mesti. Dandanes pa je tudi že v Perziji poštni avto izpodrin'1 konjsko in dromedarsko pošto, železnice pa še danes ne poznajo v Perziji. m ( PRVOVRSTNA KONČNICA Beli: Lisičin Črni: Loewenlisch Naslednja pozicija je nastala pred kratkim na nekem treninškem turnirju leningrajskih mojstrov: abcdefgh a b c d e f g h Črni je napravil potezo 1... L!6—e7 in je istočasno ponudil remis. Beli je ponudbo odklonil in igral: 2. Lc3—6l Le7—d8 3. 12—f3 Ld8—bG 4. g3—g4 h7—h5 6. g4 : b5 g6 : h5 6. Lel—c3 Lb6—c7 7. Lc&_b2 Lc7—d6 8. Lb2—c3 Ld6—e7 9. Lc3 i e5 (?) Le7 : b4 Sedaj ie beli predlagal remis. Navidezno zadostuje belemu, da žrtvuje tekača za svojega b-kmeta, da onemogoči črnemu dobiček. Sedaj pa je črni odklonil ponudbo. In, kakor dokazuje nadaljevanje, po vsej pravici. Razvije se končnica, katere potek je pri tej enostavni poziciji nenavadno zanimiv. Grozi Le7. Za 10. 14 pride 11. 55+, KÎ7 12.Kd5, Lf2, nakar se more razviti drastična remis varianta : 13. Lec3, L : hï 14. Kc5, Lg3 15. K : b5, h4 16. Ld4, h3 17. Lsrl. K16 18. Kc4. K : 15 19. Kd3. Kf4 20. Ke2. Ke4 21. Kil, Kf3 22. L12! h2 23. Lgll! remis. črni pa mora to akcijo za patom preprečiti s tem, da pri 19. potezi Lc7! igra: КеЗ, K«4! 21. KÎ2, Ld6 22. Kîl, KB ia dobi. 10. Le5—g3 Lb4—e3 Sedaj grozi b-kmet s prodiranjem. 11. Ke4-d3 Lc3—еб 12. Lg3—el Jasno je, da pomeni za belega zamenjava takojšen polom. 12. . . . Ke6—15 13. Kd3-e3 Le5—16! Beli je na prisilni potezi. Za 14. Ke2 prid ? K14. Po potezi tekača mora beli žrtvovati h-kmeta. ako noče pust511 b-kmeta naprej. 14. 13-14! L16-b2! 15. Lel— 2 Lb2—s7 16. Ld2_b4 Lg7—16 17. Lb4—el L16—e7 ! 18 Ke3—13 Le7_d6 19. Lel—d2 Ld6—c7! Izsili žrtvovanje 1-kmeta. Po 20. Kg3 odloči Ke4; črni tekač je zaposlen z zadrževanjem b-kmeta. 20. Ld2—c3 Ixtf : 14 21. Lc3—bi LI4—e5 22. Lb4—a5 Le5-16 23. La5—el LI6—e7l 24. K13-g3 Beli te stal pred težkimi odločitvami: aTi žrtvovati h-kmeta, ali pa pustiti b-kmeta naprej, ali pa prepustiti črnemu kralja odprto pot. Odločil se je za zadnje zlo. 24. . . . K15—e4 25. Le1—a5 Le7—<16+ 26. Kg3—s2 Ke4—14 27. Kg2—b3 Ld6—c5 Je takoi 27.... Ki3 zaradi 28. Lc7!! 28. La5—el К14-ев 29. Kb3—g2 To črnemu olaiSa delo- Tođa tu