Gorenjska^ Banka BANKOFONl Informacije iz prve roke STRAN 1 9 Bine Kordež, finančni direktor kranjskega Merkurja Saj ni noben greh, če ne plačaš R A D 1 O Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure ,d katerega bodo upniki, rjajo okoli 360 milijonov ja", od ki terjaji tolarjev, slabo poplačani, na škodi pa bo tudi bohinjski turizem. Lanske izkušnje, ko so s Koblo začasno upravljale Žičnice Vogel, kažejo, da smučarski center ob normalnih vremenskih razmerah in primernem vodenju lahko posluje pozitivno. (Več na 4. strani) • C. Zaplotnik Pokojnine enake septembrskim Ljubljana, 18. oktobra - Ta teden je zasedal upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki vsak mesec sklepa o uskladitvi pokojnin z rastjo povprečnih plač. Ta mesec ostaja pokojnina nespremenjena, saj se je po uradnih statističnih podatkih povprečna avgustovska plača v primerjavi z julijsko znižala za 0,4 odstotka. V primeru znižanja povprečnih plač pa ostajajo pokojnine takšne kot prejšnji mesec. Demokrati Slovenije DEMOKRACIJA -POGOVOR MOŠKIH IN ŽENSK Petek, 18. oktobra, ob 18.00 uri Kranj, hotel Creina, banketna dvorana Sodelujejo: Danica SIMŠIČ, Mateja SVET, Mojca ZAPLOTNIK, Roman KONČAR Katarina LAVŠ, Zvonka KOŠIR, Andrej KLINAR, Blaž HRASTNIK, Gordana VIŠNAR, Stane MIHELIČ, Milan CVELBAR Vabljeni Naredimo korak naprej. Skupaj Naročnik: Demokrati Slovenije aE mobitel URADNI PRODAJALEC POKUČIj ZDAJ! 064/225-060, 860-029 KIDRIČEVA 6h/KOROŠKA 26, KRANJ I Okrepčevalnica Senzor trade v Domu borcev, Levstikova 8, na Zlatem Polju v Kranju obvešča, da bodo v nedeljo ponovno začeli s tradicionalnimi plesi ob živi glasbi in odlični hrani. Od 16. do 21. ure vas bo zabaval duo PIK AS. Vabljeni! RAKd.o.o. :onkmie\A3 8, 4000 Kranj vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah 5x8DX4/133 že od 96.319,00 SIT Pentium 100MHz od 124.165,00 SIT Možnost nakupa na 6 čekov .*» * alt iu Ledni 1:064/221*040, fax:223-792 Ev GOSTIŠČE TAVERNA /TI ïAKHUb. Zerjavka 12, Kranj NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA S 064/49-068 del. čas od 12h do 01 h .... i», j 7KABELSKA TV J ) *] KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16/ Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -^ ZADOVOLJNI BOSTE! C8.363/71^^ PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek 24. oktobra dveurna opozorilna stavka Sindikati napovedujejo zaostritev Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pripravila že drugo izredno konferenco v zvezi z odpovedjo kolektivne pogodbe s strani delodajalskih združenj in Gospodarske zbornice Slovenije. Ljubljana, 15. oktobra - Sklicana je bila pravzaprav zato, da oceni, kako je nasprotna pogajalska stran prisluhnila sklepom pretekle izredne konference, ki je bila 25. septembra. V svobodnih sindikatih niso zadovoljni, za prihodnji četrtek napovedujejo dveurno opozorilno stavko. Ce Gospodarska zbornica Slovenije in druge delodajalske organizacije tudi potem ne spremenijo svojih pogajalskih pozicij, bodo svobodni sindikati odstopili od socialnega sporazuma in zaostrila sindikalni boj. Tokrat so na izredni konferenci sprejeli vrsto zahtev in jih po pohodu sindikalistov (tako kot že prvič) nalepili na vrata Gospodarske zbornice Slovenije. Zahtevajo preklic odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in panožnih kolektivnih pogodb. Zavračajo predlagano pogodbo, ki so jo ponudili delodajalci. Terjajo začetek pogajanj na podlagi veljavnih kolektivnih pogodb, ki morajo veljati do sklenitve novih, najmanj pa, dokler velja socialni sporazum. Zahtevajo tudi spoštovanje slednjega. Pričakujejo še, da delodajalci preverijo merila za določanje plač po individualnih pogodbah in jih uskladijo z realnimi možnostmi gospodarstva. Pred začetkom pogajanj o spremembi sedaj veljavnih kolektivnih pogodb pa naj delodajalske organizacije predložijo pisno obrazložitev. Tokrat so na izredni konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije napovedali splošno stavko za četrtek, 24. oktobra, trajala pa naj bi od 12. do 14. ure. Vse reprezentativne sindikate tudi pozivajo, naj se stavki pridružijo. Delodajalski strani pa predtem dajejo še eno možnost: o stavkovnih zahtevah naj bi se pogajali 21. oktobra. • D.Ž. Ameriški marinci spet na Gorenjskem Kranj, 18. oktobra - Danes popoldan bo na brniško letališče prispela skupina 53 ameriških marincev, ki bo sodelovala na desetdnevnem urjenju s slovenskimi vojaki, podčastniki in častniki. Gostitelj pripadnikov ameriške vojske bo pokrajinsko poveljstvo Slovenske vojske Gorenjske, urjenju pa se bo pridružil tudi izvidniški vod iz 5. pokrajinskega poveljstva Slovenske vojske. Na osnovi načrta Generalštaba SV in programa Vojska vojski bo več kot sto udeležencev urjenja preverjalo pripravljenost za različne taktične postopke v oteženih razmerah visokogorja. Največ pozornosti bodo namenili uporabi alpinističnih tehnik in opreme, reševanju ponesrečencev na težko dostopnih zemljiščih ter orientaciji na zemljišču. Med eno od treh vaj načrtujejo tudi skupni vzpon na Kredarico oziroma Triglav. Iz Slovenije bodo odšli 28. oktobra, pred odhodom pa bodo imeli tiskovno konferenco na brniškem letališču. • S. Saje SSzavarovalnica triglav dd OBMOČNA ENOTA KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: Í. ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - v organizacijski enoti terenske mreže Radovljica (1 delavec) - v organizacijski enoti terenske mreže Jesenice (1 delavec) 2. ČISTILKA - v poslovnih prostorih na sedežu Območne enote Kranj (1 delavka) Delovno razmerje bo sklenjeno pod tč. 1 za nedoločen čas s poskusnim delom do 4 mesece, pod tč. 2 pa za določen čas (za dobo 1 leta) s poskusnim delom do 2 meseca. Za opravljanje del mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod tč. 1: - da ima srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) - da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj - starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok) - veselje do terenskega dela in sposobnost za delo z ljudmi - da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini pod tč. 2 - da ima končano osnovno šolo - da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj - da ima slovensko državljanstvo Kandidati za navedena prosta delovna mesta naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleiweisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve. K prošnji je potrebno predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis, navedbo dosedanje zaposlitve z delovno dobo in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. _IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA__ Državni zbor zadnje seje ni uspel speljati do konca V Školč je obupal in zaključil sejo V sredo, če ne bo kaj izrednega, so poslanci državnega zbora končali ta mandat. V tej sestavi se ne bodo več sestali. Večina jih upa na vrnitev, saj so na kandidatnih listah za volitve 10. novembra. svet izrekel veto. Volilna Pokopano pa je tudi upanje kampanja se bo tako odvija- da bi ta državni zbor sprej£ Ljubljana, 18. oktobra • V sredo opoldne se je končala zadnja seja državnega zbora tega sklica. Po vedno pogostejši nesklepčnosti in pozivanju predsedujočih k udeležbi je predsednik državnega zbora nove vlade) in poročila preiskovalnih komisij. Bistvo ukrepov, ki jih je predlagala vlada v sprejem po hitrem postopku, je doka-pitalizacija Sklada za razvoj in Slovenske izvozne družbe. Jožef Školč ugotovil, da dnev- Minister za gospodarske denega reda načrtovane zadnje javnosti Metod Dragonja je izredne seje ni mogoče spre- po prekinjeni in odpovedani jeti in velel poslancem "pros- seji dejal, da bodo zaradi tega to": "Tako se ne da delati in nadaljevati seje. Prosil sem in opozarjal. Hvala za sodelovanje v tem mandatu in s tem je seja zaključena." V sredo bi se morala začeti izredna seja z obravnavo predlaganih ukrepov vlade za zboljšanje položaja gospodarstva in z obravnavo poročil preiskovalnih komisij državnega zbora, tistih, ki so uspela predložiti poročila. Od vsega tega v tej sestavi ne bo nič in odločitev novega državnega zbora bo, ali bo uvrstil na dnevni red predlagane ukrepe vlade (odvisno bo od volilnega rezultata in sestave pogoji za gospodarstvo slabši, kot je bilo načrtovano in da bodo zaradi tega deloma ogroženi gospodarski cilji za leto 1996. Ukrepi pa bodo še vedno učinkovali, če bi jih sprejeli čez en ali kvečjemu dva meseca. Vlada sama sicer lahko ukrepa, vendar ima brez predlaganih ukrepov manjši manevrski prostor kot sicer, predvsem v primerih, ko je potrebna hitra reakcija. Državni zbor nekaterih zadev ni rešil do konca. Tako ni ponovno glasoval o dopolnjenem zakonu o volilni kampanji, na katerega je državni la po starem zakonu, ki dopolnjen zakon o poslancih omejuje porabo denarja, oziroma tisti del, ki določa Prav tako ni bil v tem upokojevanje. Poskusi, da bi mandatu sprejet zakon o ponovno uvedli nekatere zdravnikih. Opravljena je ugodnosti, tudi upokojevanje bila samo prva obravnava, pri 50 letih s 25 let delovne čeprav je bilo na pogajanjih dobe, so propadli. Teh zadev o končanju zdravniške stavke se bo zanesljivo, vsaj take so obljubljeno, da bo zakon izkušnje, vsaj enkrat lotil novi sprejet še v tem mandatu, državni zbor. • J.Košnjek el Državni zbor je sprejel Državni zbor je na zadnji seji v tem mandatu sprej zakon o kmetijskih zemljiščih. S tem je bila odpravljena pravna praznina, saj je po odločbi ustavnega sodišča stan zakon nehal veljati 13. oktobra. Zakon ima določilo, da je ves promet z zemljišči do začetka veljavnosti novega zakona ničen. Sprejet je bil zakon o članstvu banke Slovenije v banki za mednarodne poravnave. Sprejem zakona bo omogočal, da bo banka Slovenije lahko prevzela del imetja nekdanje SFRJ. Sprejetje bil tudi zakon o ukrepih za sanacijo fmančnega položaja podjetij s področja elektrogospodarstva in rudnikov rjavega premoga v zapiranju* Država prevzema obveznosti v višini 3,4 milijarde tolarjev, kar je 1,4 milijarde več, kot je bilo načrtovano. Pripravljen osnutek zakona o pokrajinah Najmanj devet in največ trinajst Treba bo spremeniti ustavo in zapisati, da so pokrajine obvezna in nič več prostovoljna kategorija. Tako imajo urejeno v večini evropskih držav. Ljubljana, 18. oktobra • Kot sta povedala časnikarjem minister Boštjan Kovačič, pristojen za lokamo samoupravo, in Stane Vlaj, namestnik direktorja službe za reformo lokalne samouprave, bo imela Slovenija najmanj devet in največ 13 pokrajin. To bo nujno ne le zaradi decentralizacija in prenašanja pristojnosti na nižje ravni ter zahtev Evropske listine o lokalni samoupravi, ki jo je pred kratkim ratificiral slovenski parlament, ampak tudi zaradi - denarja. Evropa se regionalizira (Italija ima province, Nemčija okraje, Švedska lane, Avstrija okraje itd.) in za regionalne projekte namenja veliko denarja. Letos ga bo za skoraj 15 milijard mark. Pokrajine lahko dobijo tudi nekatere upravne naloge, Slovenija pa bo morala tudi spremeniti ustavo in pokrajine zapisati kot obvezne in nič več prostovoljne kategorije. Pokrajina bo območje, ki ima skupne interese in značilnosti, tako zgodovinske kot sedanje, ustanovljene pa naj bi bile z zakonom na podlagi odločitve občinskih svetov. Položaj pokrajine naj bi dobili tudi največji mesti Ljubljana in Maribor, vrhovni predstavniški organ pa naj bi bil pokrajinski svet. Vladni resor za lokalno samoupravo predlaga, da bi dve tretjini članov pokrajinskega sveta izvolili neposredno, tretjino pa naj bi JJ izvolili občinski sveti občin, ki vključene v pokrajino. Pokrajine °} opravljale naloge, ki presegajo zmoglJ1' vosti občin, pa tudi tiste naloge državi ki bi jih pokrajine bolje uresničevale-Izvirne prostojnosti naj bi bile varsty0 okolja, urejanje prostora, promet i° zveze, kmetijstvo, energetika in P.0' dobne. Tudi finančno naj bi bile BJ* bolj samostojne upoštevajoč načel0 koneksitete, da se skladno s prenosom pristojnosti zagotovijo tudi sredstva m financiranje. Pokrajinam bi lahko ostal tudi del prometnega davka. . • J.KoŠnje* Pobudi občin Kranjska Gora in Tržič Lažje preko meje Kranjska Gora • Kot poroča J. Brudar, se je v Jennersdorfu v Avstriji začelo zasedanje avstrijskoslovenske mešane komisije za obmejni promet. Komisija je bila ustanovljena na osnovi Sporazuma o obmejnem prometu iz leta 1967 in je zadolžena za obravnavo vseh vprašanj, povezanih z obmejnim prometom. Na tokratnem zasedanju je sodeloval svetnik kranjskogorske občine Vojteh Budinek. Večina gorenjskih obmejnih občin za sejo komisije (doslej se je sešla trikrat) ni pripravila posebne problematike. Izjemi sta občini Tržič in Kranjska Gora. Tržičani predlagajo ponovno odprtje starega mejnega prelaza Ljubelj, ki naj bi bil planinskoturistični mejni prehod, Kranjska Gora pa določitev novega območja za planinsko-turistični prehod preko celega leta za nemoten prestop državne meje od sončnega vzhoda do zahoda na Tromeji, od vrha Peči do mejnega kamna 278. To je nov prispevek k sodelovanju sosednjih občin Kranjska Gora in Podklošter, ki sta že podpisali ustrezni listini o sodelovanju na področju turizma, kulture, športa, gospodarstva in ekologije. • J. Košnjek Dogovor vlade, parlamenta in pravosodja Varnost je skupni projekt Ljubljana, 18. oktobra - Ko je pred zbora Jožef Školč in predsednik8 časom predsednik vlade dr. Janez vrhovnega sodišča in sodnega sveta Drnovšek povabil na pogovor vo- dr. Janez Novak in Janez Metelko, dilne ljudi pravosodja, je bilo nekaj Sestanek je bil zaprt za javnost, po ugovorov, kako si ena od samostojnih njem pa so prisotni povedali, °a treh vej oblasti dovoli povabiti na mora postati varnost skupni projekt, pogovor druge, sprejet pa je bil in da je treba delovati tako, da bo predlog o sestanku najvišjih pre- Slovenija pravno in socialno varna- dstavnikov zakonodajne, izvršne in Srečanje je potekalo pod vtisorn sodne oblasti. V sredo so se tako naraščanja nasilja v Sloevniji |n sestali predsednik vlade dr. Janez vedno večje ogroženosti sodnikov in Drnovšek, predsednik državnega tožilcev. • J.K. Sporni križ na Škrlatici Črna gradnja ali ne Ljubljana, 18. oktobra - Ministrstvo za okolje in prostor je odločilo, da se mora znova postavljeni križ na Škrlatici porušiti, ker je njegova obnova nezakonita. Tako so obvestili dovškega župnika Urbanijo. Konferenca za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa protestira zoper odločbo ministrstva in terja, da se križ na Škrlatici lahko obnovi. Ker je bil križ postavljen leta 1934 in je bil dvajset let kasneje zrušen, gre le za obnovo. Svetovni slovenski kongres ob tem opozarja, da so Italijani postavili križ na Mangartu, pa nihče pri nas ni protestiral, na Sa-botinu pa je velik napis Titu v čast. Slovencev ne kaže spet deliti na verne in neverne, prav tako p* ne nadaljevati s preganjanjem vsega, ki simbolizira našo zgodovinsko pripadnost katoliški ven-Ce ministrstvo ne bo pre-klicalo odločbe, bo Svetovni slovenski kongres obvestil svetovno iavnost-• J.K. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika:^neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Püy^jj Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki' imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek p° stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT Petek, 18. oktrobra 1996 AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Bog je najprej sebi brado ustvaril, ostali s(m)o jo dobili kasneje Menedžerski kilometer 51 tolarjev, delavski celih 6 ^elavci oziroma njihove denarne pravice naj bi bile, ob ne pretiranem poenostavljanju eden glavnih razlogov za vse njso konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predstavniki delodajalcev pa o pravicah menedžerjev v kar največji možni meri molčijo. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Drerf J0.vežkrat (dokaj ostro in odločno) izraženem stališču Selavt ka ?osP°darske zbornice Slovenije Jožka Čuka so njiho F'a^e oz'roina vs' njihovi stroški previsoki. Prav sj0 va,Prekomerna višina naj bi že tako nekonkurenčno Po n ° 8osP°darsivo silila še nižje, v nove in nove izgube, nje °V*mv mnenJu Je potrebno kolektivno pogodbo in iz Poporth^0^6 Prav'ce prenoviti. Prenovljene kolektivne splav ' Da^ slovenskemu gospodarstvu omogočale isto J* r k0'"' unMrJene vode, delavci pa bi ob tem zadržali *aso2'v]jenjsko raven. Tako Jožko Čuk. Sindikati pa že nekaj cas» trdno drugače... niSj, Podatkih Agencije za in inf1 Promet, nadziranje deli ormiranJe naj bi stroški dstavi-Vr8°sP°darstvu pre-ff^.dnigi največji stro-InL 3 za stroški surovin, ne ? \stroškov surovin pač 2rnan^ tako enostavno nam DO le-ta na izust poveuai, kefia Je bilanco slovens- da nas bo mestni avtobus stal Gosn^HS^°^arstva P° mnenJu 80 tolarjev v eno smer, se niie n°-krslce zbornice Slove- pravi 160 v dve smeri. Po drugi a°^e..reševati Pri tisti kolektivni pogodbi je deloda-delav i? -H postavki - pri jalec delavcu dolžan povrniti kni«w oziroma njihovih 60 odstotkov teh stroškov, kar 7o U^ih Pogodbah. kolekbvnl0 P°gaJaniih o vo i^mh Pogodbah, njiho-vani« evanJe aIi neizvrše-tem» S° bile dokaJ redna Innk ^venskih medijih. Drek; ?n?stranski odločitvi o tivnilT dosedanjih kolek- Pogà pogodb ter pobudi o teval kakih dvesto tolarj se ijan^-u za sklenitev nove eno smer, se pravi štiris__ dodat 113 °va prisotnost še obe, delodajalec pa mora po PoporiK° P0Vecala. Prekinitev pogodbi posameznemu delav-^ soabe, ki se v večini pri- cu iz blagajne za dnevni ca pa se mora do službe pripeljati. 300 delavcev se pripelje z mestnim prevozom, ostalih dvesto pa z medkrajevnim. Če povprašamo pri kakšnem gorenjskem prevozniku, nam bo le-ta na izust povedal, —*obus stal v eno smer, se v dve smeri. Po 60 odstotkov teh stroškov, kar čisto natančno znese 96 tolarjev. In če dodamo, da je povprečna oddaljenost delavcev, ki se vozijo na delo z medkrajevnim prevozom kakih dvajset kilometrov fden-imo toliko kot do Tržiča), bo sprevodnik za eno smer zahteval kakih dvesto tolarjev v eno smer, se pravi štiristo v ' °uuut, iu se v večini un- CU iz . tolaripv ^ov že tako ali tako ni kdo prevoz odšteti 240 tolarjev !e kako dosledno izvrševala Kilometer vožnje V medkra Zaradi____* - '____~~- nmmptn stane o io- --aui znanih težav v slovens-velT gosPodarstvu, je napo- jevnem prometu stane 6 tolarjev, v mestnem pa še , • , pogodb. Zanimiva je ugotovi- vedovtbTT™' ,C 1S5 nekoliko manj. dstavnika delodajalcev vedno g* ,privilegij' sklenitve dodLÍn v%napOVSr toi^Tp^dejo na vrsto znova vneto poudarjajo, da je ^^J^ pogodbe ne gre ^V^S°u^. meïedzer1i.PDeJmo,daima sp0rno aMjM ^^féSS^m *** * ISiffi med tisoči delavcev trideset plafi in pravic, pak tudi delavcem brez po- lemo iJS n 3 fií3 in "naivišiih' pravico do celod- kolektivnih pogodb. Ob tem f fa oblastlj. Točnega Drin^"- *?.Plaeilom plač m 3 3 -°-u* -«*««i«W1a- -~ -t,;,, v ozadiu deiStVO, da *5ÏÏLE u t^h nraviio V Pnpadajočih dodatkov. Mínim M>w. povečanja le teh, pravijo v Agenciji za plačilni promet, ni moč ugotoviti, saj jim vsa podjetja niso posredovala podatkov. razv°J na h namems v poajcijc , S Prišel pSS1181 zagoÍ°~ avtomobilov, mora zanje skle- poletnih mesecih kar precej Če govorimo o rasti plač po p,oh ni nníi v P°godbe mtl še zavarovanje. Na eni od povečalo.Podatki kažejo, da individualnih pogodbah, vam fPloh ji bodo tragedlJa' zavarovalnic smo izvedeli, da L bii0 v juliju v primerjavi z pristojni na izust povedo, da JA amnaL·.Jíií'apogajan- bi popolno zavarovanje za mesecem poprej podpisanih je ta dosegla 3,1 odstotka. Droračun podjetja kar 680 več individualnih Povprečna plača po indivi- ---dualni pogodbi v gospodarst- Logika menedžerjev, ki iz-. aJa iz omenjenega dejanja, tnileveda sila enostavna -£u*o m toliko tisočem de- Cenjeno vsbto razvoj nameniš v nevne uporabe avtomobila. Povprečno vrednost avtomobila ocenimo na trideset tisoč nemških mark. Kakšen stane več, kakšen manj, ampak ocena je dokaj realna Ko podjetje kupi teh trideset Dvojna morala Dejstvo je, da morajo biti (uspešni) menedžerji plačani bolje kot navadni delavci. Prav tako je po svoje prav, da uspešnim pritičejo različne ugodnosti in privilegiji, kot že prej omenjeni avtomobili, pa službeni mobitel, različna dodatna zdravstvena in nezgodna zavarovanja, dodatni zdravstveni pregledi, pa še kaj. Prav, v redu... A prav tako v redu bi pač moralo biti, da delavci dobijo tisto, kar si zaslužijo. Odpoved kolektivne pogodbe je ob nikakršnem krčenju pravic menedžerjev, vsaj moralno, hudo sporna reč. Menedžerji v svojih analizah nekako prepogosto pozabljajo, da je njihov kilometer osem in polkrat dražji, da bi se lahko vozili vsaj nekoliko ceneje, da je njihova plača višja in da se težko vživijo v situacijo, ko bi njihov družinski proračun obsegal samo dve (zajamčeni) delavski plači. Brez službenega avtomobila seveda Roko na srce, če so edini problem slovenskega gospodarstva oziroma njegove ne-konkurenčnosti nevzdržno visoki stroški dela - v redu. A zajec verjetno tiči v kakšnem drugem grmu. Denimo v tem, da vsi menedžerji pač niso tako zelo uspešni, da se v slabše stoječih podjetjih srečujejo z 'grehi' iz polpretekle zgodovine, da je posredi še kakšen neplačan račun oziroma finančna disciplina nasploh. Da... Skratka, da je pogodb. Ob tem P« .luui W*»TVT~ r~ oosredi cel kuD težav na v L\u dejstvo, da LTe'someneXifpa^tudl >ovečanja le ten, pravijo^v sindikati opozarjali £ pred odpovejo kolektivne pogodbe. Samo za božjo voljo naj sedaj naenkrat ne bodo vsega krivi delavci oziroma njihove plače. U. špehar AMZS Tokrat je bilo potrebnih 17 vlek in nudenje 10 pomoči po gorenjskih cestah. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli reševati osebe iz avtomobila, ki je iz ceste v Savski Loki zapeljal v Savo. K sreči se je voznik, ki je bil avtomobilu sam, pred njihovi prihodom rešil Že sam. Poleg tega so morali zaradi obilnega deževja črpati vodo iz kuhinje Hotela Bor v Predvoru in posredovati po prometni nesreči na Savski cesti, pri kateri se je "katra" prevrnila na streho. Jeseniški gasilci so opravili delo z lestvijo v železarni, imeli gasilsko stražo med hokejsko tekmo in med ognjenevarnimi deli v železarni, opravili dva prevoza z njihovim rešilnim avtomobilom, opravili pa so tudi ogled terena v Mostah, kjer je voda odnesla del nasipa. Gasilska trojka v Kališah v Selški dolini je ukrotila požar gospodarskega poslopja. Begunjski gasilci pa so imeli veliko dela s potokoma Begunj ščica in Blatnica, ki sta se zaradi obilice dežja spremenila v hudournika. ...daj nam danes naš vsakdanji kruh... Ud usioi« » vr"--j * še do pred kratkim omejene plače lahko rastejo, kot jih je volja (da le podjetje zmore njihovo plačevanje), poleg tega pa se je število sklenjenih individualnih pogodb v poletnih mesecih kar precej GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 15 otrok, 8 deklic in 7 dečkov. Najtežja deklica je tehtala 3.700 gramov, najlažja pa 3.400 gramov. Zares pravega korenjaka Ea so dobili na Jesenicah, jer se je izmed treh dečkov rodil eden, ki je tehtal kar 4.740 gramov. Najlažjemu je tehtnica pokazala 3.150 gramov. URGENCA Na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice so imeli 86 urgen-tnih primerov, na internem oddelku 44, na pediatriji 21 in na ginekologiji 15. ^$k^?M?%£$£' IT popolno ^varovanje za mesecem^ P6prej podpisanih po indivi 3a- ilnakínSfí Jïïfïn vLk avto proračun podjetja kar 680 več individualnih «£gr u ospodarst ^SS^rebi spritaznit? z Šato dodatnih 1770 nemških pogodb. Isti podatkipa.nam g^ggfc 389/19 carjev. ^om,% mark-Avtomobil je za zimske pokažejo tudi to da je rast J lačana ?tr°5ek, in to vehk: kiSaS \l mesece potrebno obuti tudi v pla5 po individualnih pogod- V *' ^ ■ seveda ^nke4eUr^egocVerteS bistveno manjša. J^mfíeSï Strani,d.el?dar' tropov 25Ò0 nemških Ministrstvu za delo ugotavlja- »)?5S^M ^fcL-i^d.-jk j^^,«^^ ^ èfcka ° 5* ČCmU gti^W^à l fovCatp'íècej boPlj,8kot bodo odpovedali oni. f^^enci^. Skupni seš- je predvideval socialni spor- POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 neKai za ucu^i«. ^«-r— tevek: kakih 43.000 nemških mark na avtomobilL ah povedano drugače: kilometer vožnje s službenim avtomobilom stane 51 tolarjev. Pri tem na ie vsekakor potrebno pou^ K .__Al.^tia nr\ t RIT Zatrjevanja delodajalcev, da ie količina izplačil po individualnih pogodbah zanemarljiva, je že: kmalu.naletela na nevarne čeri dejstva da !^«je s številkami kratil2!310 smo se na Svetu neknru h sindikatov ondan mi j*0 Poigrali s številka-*m'o ?• za lažJ° predstavo nekn v spomin priklicali ga i Podjetje. Denimo, da Po pijemo Gorenjska te2nÍR*"odJetJe je resda po-Pa vas ? tako,e iz zraka' naJ y^*m raziskovalno in razvojnima stroškov. no delo ter bančništvo. Julija . naj bi, po podatkih agencije Kolektiva VS. individualci za plačilni promet, količina V zgodbi o prenovi (beri izplačil po individualni po-odpovedi) kolektivne po- godbi v masi plač zrasla za i rtWstotkov. Razlog: že prej p.o. naj bo pač Gorenjska ?aP°sdleniK°;da3e v podjetju Sč&tisoč ljudi. Teh ta Pa dn ía od Ponedelj-SovSeV,etka (sobote naj t J0- Denim ^os16) Priti na odpovedi) koieKiivn* ^ h ^iyi tak k3- Polovica le- godbe pa je zanimivo še eno 11 odstotkov. Razlog: že prej a Pridejo « U P°dJetja, dejstvo. Na Gospodarski omenjeno povečanje skleni-Pes. Ostala polovi- zbornici, ki se ima za pre- tev individualnih kolektivnih užitek nedotaknjene norme Z R K C JESENSKE POČITNICE V TERMAH ZREČE 2, 4, 5 in 7-dnevni paketi s POLPENZIONOM v VILAH TERME ZREČE O kopanje v vseh bazenih O biserna kopel O uporaba SAUNA CENTRA O program tudi za otroke... 2-dnevni program 9.400 SITI'osebo 4-dnevni program 18.800 SITI osebo 5-dnevni program 28.500 SITI osebo 7-dnevni program *> Qni> STTinseha Ob predložitvi kupona priznavamo 10 % popusta na Jesenske počitnice v JerrmhZret^ 20 - 27 % NIŽJE CENE SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA ROGLO DO 15. novembra 96 Predstavništvo LJubljana UNIOR TURIZEM nfim29 264 Tel.: 063/768 20, 768 1105, 768 1117 g}» 264 Fax: 063/762 446 Za drugi krak ceste zmanjkalo denarja Preddvor, 18. oktobra - Cesta med Preddvorom in Belo je bila močno potrebna obnove, zlasti zadnji kilometer klanca proti Zgornji Beli. Preplastitev te ceste bi bila zgolj kratkoročna rešitev, zato so se v občini odločili, da jo temeljito obnovijo. Zaradi slabega vremena zdaj dela zastajajo, zatika pa se tudi pri denarju. Le pol kilometra dolg odsek od križišča do table Zgornja Bela bo občino veljal osem milijonov, če bi imeli na voljo več denarja, bi obnovili tudi nasprotni krak tega križišča, proti Srednji Beli. Hkrati v Preddvoru začenjajo tudi z deli na cesti proti šoli. Ta bo denarno še zahtevnejša, saj bodo ob 300 metrov dolgi cesti naredili še pločnik (za varnejšo pot v šolo), urediti pa morajo tudi kanalizacijo za tekalne vode. Predračunska vrednost teh del je 18 milijonov. • D.Ž. Skrbijo za kulturno dediščino Preddvor, 18. oktobra - Da v preddvorski občini cenijo svojo zgodovinsko in kulturno dediščino, dokazuje tudi nenehna skrb za obnovo cerkva v teh krajih. Ravnokar obnavljajo dvoje cerkva: v kratkem bo restavriran renesančni strop cerkve sv. Nikolaja v Mačah, pred propadom pa rešujejo tudi strop v cerkvi sv. Lenarta na Bregu. Pozno-gotski lesen strop je namreč načel lesni škodljivec, zato so ga morali zapliniti. V Mačah bo obnova veljala 2 milijona, na Bregu milijon, k sredstvom kulturnega ministrstva pa bo občina v prvem primeru primaknila štiristo, v drugem pa sto tisočakov. • D.Ž. V Cerklje največ nagrad Cerklje, 18. oktobra - Nedavno tega je Gorenjska turistična zveza podeljevala nagrade za najlepše urejena naselja. Posebno ponosni so v Cerkljah, kjer so si prislužili kar pet priznanj. Odnesli niso sicer nobenega prvega mesta, zato pa vrsto drugih in tretjih mest, od Turističnega društva Cerklje do vasi Adergas, Vo-povlje in Šenturška Gora, za lepo urejeno pa velja tudi okolica cerkljanske šole. Nadaljevanje seje sveta mestne občine Kranj Občina kupuje in prodaja Svetniki so zaradi previsoke cene zavrnili odkup kosa zemlje ob Likozarjevi, za odkup dveh stanovanj pa terjali sodne cenitve. Kranj, 18. oktobra - Kranjski svetniki so se na sredinem nadaljevanju 18. seje posvetili nakupom in prodajam zemljišč ter stanovanj, denacionalizacijskim zahtevkom ter polletnemu uresničevanju proračuna. Staro vprašanje o plasmajih neporabljenega denarja še naprej ostaja neodgovorjeno, pobude za najem pooblaščene revizijske hiše, ki naj bi pregledala poslovanje s tem denarjem, pa večina ni podprla. Še vedno upajo na računsko sodišče. Medtem ko so svetniki že prejšnjo sredo sklenili odkupiti hišo na Škofjeloški cesti 20 (za dobrih deset milijonov tolarjev), potrebno za širitev ceste in novo križišče, so to sredo s podobnimi "premoženjskimi" predlogi nadaljevali delo. Tako bo mestna občina z njihovo pritrditvijo prodala Gorenjskemu tisku 380 kv. metrov poti (vredne dobrih šest milijonov tolarjev) med C. Staneta Žagarja in Nazorjcvo ulico, ki jo podjetje želi za trgovsko dejavnost. Ob pokopališču na Kokrici bo občina odkupila dobrih 13 tisoč kv. metrov travnika, vrednega dobre štiri milijone tolarjev, za širitev pokopališča. Za skakalni center na Gorenji Savi bo odkupila še dobrih pet tisoč kv. metrov kmetijskega in stavbnega zemljišča, vrednega blizu 2,4 milijona tolarjev. Gradbincu bo občina odstopila manjši kos zemlje ob ulici XXX. divizije v zameno za enako vredno zemljišče. Z desetimi lastniki zemljišč ob Jezerski cesti bo sklenila pogodbe za odkup zemljišč in poravnavo škode, ki jim jo bo povzročila širitev ceste od križišča pri Jaku na Primskovem do nadvoza nad avtomobilsko cesto, dolgega 1459 metrov. Cesta bo široka šest metrov, s pločnikoma po obeh straneh in avtobusnimi postajališči. Občina bo Iskri Commerce Trgovini prodala 800 kv. metrov zelenice, potrebnega za gradnjo trgovskega centra Iskre ter občinske koncertne dvorane in garažne hiše. Zemljišče je vredno 12,7 milijona tolarjev. "Post festum" so svetniki potrdili odkup 85 kv. metrov dvorišča v Stražišču, vrednega 241 tisočakov (in 89 tisočakov odškodnine za sadno drevje), potrebnega za ureditev ceste na Šmarjetno goro. Cesta je že zgrajena. Gradili pa bodo še v Drulovki. Gre za odpravo ozkega cestnega grla mimo cerkve, za kar bo občina odkupila zemljišča od šestih lastnikov. Kar od šestnajstih pa bo kupila zemljišča za obnovo lokalne ceste od Kokrice do priključka na avtomobilsko cesto. Svetniki so vse te predloge sprejeli, zavrnili pa so predlog za odkup zemljišča od Jožeta Koželja za 60-centimetrski pas pločnika ob Likozarjevi cesti. Lastnik je pripravljen prodati dvanajst kv. metrov zemljišča za 120 tisočakov, zahteva pa še odškodnino za sadno drevo (blizu 77 tisočakov) ter odškodnino za šestodstotno zmanjšano vrednost hiše v znesku dva milijona tolarjev. Svetniki so se spotaknili predvsem ob zadnji znesek in ob dejstvo, da bi bil pločnik ob Koželjevi hiši širok le 60 centimetrov, medtem ko je povsod drugje 120. V sredo so kranjski svetniki rešili tudi dva denacionalizacijska primera. Nadomestno premoženje so odobrili upravičencema Nikolaju Sodnikarju in večjidel Jožetu Žon-tarju. S sedemnajstimi glasovi za so potrdili tudi županov predlog o podaritvi nacionaliziranega zemljišča rimskokatoliškemu žup-nijstvu Primskovo. Občina bo prodala najemnikom štiri občinska stanovanja: Nebojši Vasiču, Barbari Fajfar, Doroteji Verlak in Mileni Bobera. Nasprotno pa so svetniki odložili sklepanje o dveh predlogih za odkup zasebnih stanovanj. Pogrešali so kriterije in sodne cenitve vrednosti. O polletnem uresničevanju letošnjega občinskega proračuna bodo svetniki ponovno govorili prihodnjič, ko bo župan pismeno odgovoril na njihova številna vprašanja ter na pobude odbora za finance, ki so jih sprejeli. V oči bode velika razlika med prihodki (70 odstotkov letnega plana) ter Eorabo, ki je bila samo 40-odstotna. Očitno o potreben rebalans proračuna, zaradi visokih "presežkov" v lanskem letu, ki se letos še nadaljujejo, pa tudi pregled porabe denarja po posameznih namenih (zlasti izobraževanje in komunalno gospodarstvo), dosledno uresničevanje proračuna, nadzor porabnikov občinskega denarja, odveč pa po mnenju številnih svetnikov ne bi bil tudi razmislek o morebitni zmanjšani obremenitvi davkoplačevalcev (nadomestilo za stavbno zemljišče). • H. Jelovčan Tri pritožbe za podljubeljsko črpalko Tržič, 16. oktobra - Na delno lokacijsko dovoljenje za gradnjo črpalne ploščadi z nadstrešnico, vkop cistern in delno izvedbo servisno-obvozne ceste v sklopu zunanje ureditve na bencinskem servisu Podljubelj, ki ga je izdal oddelek za okolje in prostor upravne enote Tržič 12. septembra 1996, so v zakonitem roku prispele tri pritožbe-Gradnji črpalke nasprotujejo tržiški župan, občinski svetin odbor za varstvo tržiških voda. Vse pritožbe rešuje ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije-Zaenkrat še ni znano, kdaj bodo primer obravnavali m kako se bodo o njem izrekli, je povedala načelnica upravne enote Tržič Alenka Maršič Bedina. Glede na zaplet po izdaji odločbe investitorji ne smejo nadaljevati nobenih del pri izgradnji bencinske črpalke na Lajbu, so se pojasnili v Tržiču. • S. Saje Srečanje mladih gasilcev 8 Tržič, 18. oktobra - Gasilska zveza Tržič je organizator^ srečanja Društev mladi gasilec, ki bo jutri, 19. oktobra 199o> 9. uri v osnovni šoli Bistrica. Udeleženci tekmovanja p° testni preizkus iz gasilske tematike m se najprej opravili testni preizkus iz gasilske ww*it*y -.^ pomerili v poznavanju znamenitosti Tržiča. V praktičnem so naštete krajevne skupnosti in opredeljene njihove pristojnosti. Slednje se podvajajo z izvirnimi pristojnostmi občine, kar naj bi bilo v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi. Župan Miran Zadnikar pravi, da s spremenjenim statutom krajevnim skupnostim ne namerava jemati pristojnosti, in da se v nekaterih krajih brez potrebe čutijo ogrožene. V enem od členov statuta je med drugim tudi zapisano, da občina lanko svoje pristojnosti prenaša tudi na krajevne skupnosti. Sicer pa je ta zgodba stara toliko kot občina Preddvor, kjer vsake toliko časa oživi polemika o tem, ali si nemara občinska uprava ne jemlje preveč pristojnosti, kadar gre za dogajanja v krajevnih skupnostih. Kako se je o tem odločila statutarna komisija, bo znano na prihodnji seji občinskega sveta, ko je spet pričakovati kresanje dveh nasprotujočih si mnenj. D.Ž. lic Popravek Župan občine CerM Franc Čebulj nam v zve» z zapisom o napetih o&° sih med občino in brnis^1 letališčem sporoča: čina Cerklje Ima n«*^ odnose z Letalí^S Brnik. Letališče trdi, da J dolžno plačati sorazn»*111 f pa dela stroškov k »P^JJu janju stavbnega zcmU'sf?' Tako ie Letališče Br»»* vključno z Vlado RS **ie' lo izvajati pritisk, kar P» jim ni uspelo. Župan otr cine Cerklje je na osn«!* zakonite poti uspešno ojj bil pritisk, na podlagi **J pa Letališče Brnik x* 00 vaja sredstva na oso" zakonov/' l Velika izbira perila iz i angora volne za \ženske in moške. I Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Prekinjena seja občinskega sveta Medvode Najprej srečanje z županom Na seji v torek je v odnosih zadnje čase med občinskim svetom in županom nekaterim članom občinskega sveta prekipelo. prekipelo očitno zato, ker je ^up*0, umika v obvestil člane sveta, da )inoiZ°,' odloke o ustanovitvi javnih vzgoj»—..-j braževalnih zavodov. Umik je uterne J Medvode, 17. oktobra - "Predlagam, da se današnja seja prekine," je rekel član občinskega sveta Roman Tehov-nik. Slišati je bilo potem pripombo, da je neudeležba župana in članov uprave na sejah neke vrste cilj, da zadeve zablokirajo. "Morda je to res," se je strinjal Štefan Čebašek. "Vendar pa je predlog dober." In potem še Sandi Bartol: "Kar dobro bi bilo, da enkrat simbolno prekinemo sejo in skličemo izredno." Takšnim opombam, pripombam je po kritični razlagi predsednika občinskega sveta Mitje Ljubeljska sledila pavza. Po njej pa so se člani občinskega sveta odločili, da bo skupina, v kateri bodo vodje svetniških skupin, oba podpredsednika sveta in predsednik občinskega sveta obiskala župana in se skušala z njim dogovoriti, da v prihodnje tako pri pripravi gradiva kot delovanju sveta in uprave ter župana tvorno sodelujejo. Do konca leta jih namreč čaka v občini precej dela in nalog. Čeprav se v odnosih med županom in občinskim svetom oziroma predsednikom že nekaj časa zapleta, je tokrat ker na dnevni red niso bili predloženi > takšni obliki, kot jih je posredovaj-Nesprejetje odloka o ustanovitviij a vnf' ga zavoda glasbene šole Franca Sturraj po županovo pomeni odpravo edinef pravnega okvira, v katerem deluj podružnična glasbena šola v Medv° dah, in s tem posredno odpravo gla* bene šole, je v pismu sporočil Župan-Predsedniku sveta pa je tudi očital. « je posegel v pristojnost predlagatelja- Predsednik sveta pa je pojasnil, da Jjj dnevni red preobremenjen, ob tem da L želel uvrstiti tudi odlok o celostni poO°L in rebalansu proračuna. Pojasnil P3 I tudi, da je bil do zdaj pri vseh prizao vanjih za sodelovanje in usklajen delovanje z županom nemočen.A. Pe*ek, 18. oktobra 1996 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Stečajn e smučine bohinjske Koble Koblo bo pokopal in rešil umetni sneg nal^tJ se sliši malo čudno, pa je vendarle blizu resnice: Koblo je potisnila v stečajni postopek °zba v naprave za umetno zasneževanje, a Koblo bodo prav te naprave reševale v "zelenih zi Bohinjska Bistrica - Radovljiški Planum je najprej začel urejati sistem za umetno zasneževanje smučišč v skromnem obsegu in glede na finančne možnosti. Ker Pa se "zelene zime" kar vrstile, je pred tremi leti z IRP Alpinumom in TP Casino Bled sklenil pogodbo o naložbi 3.250.000 mark v sistem umetnega zasneževan-ja. Po tej pogodbi naj bi okoli 92 odstotkov denarja zagotovil Planum, dobrih šest odstotkov Casino, ostalo pa IRP Alpinum. Pogumno in pogubno zadolževanje Planum je za naložbo najemal posojila z neugodno obrestno mero in z zelo odplačilno dobo, , restno kratko 0lef /ega pa ge kratkoročna P, .^'aza ■ Jktrične P?S0Jilaza plačilo najemnine, Plače z dlani energije ter za aposlenim. Ko je pre- ««mi prišlo do blokade njegovega žiro računa in je Postalo jasno, da s prihodkom niti teoretično ne bo m°gel zagotoviti denarja za Plače delavcev in za odplačevanje posojila, je vse delavce smučarskega centra Kobla (ujema je bil le direktor) napotil na čakanje na delo. Y podjetju so predvidevali, da se bodo do začetka nove smučarske sezone uspešno dogovorili z upniki o odlogu plačila zapadlih obveznosti. Ker se to ni zgodilo, se je Planum začasno rešil tako, da je dal osnovna sredstva na razpolago podjetju Kobla TG (skupno podjetje Planuma in zaposlenih v smučarskem centru). Ko je lani jeseni že grozilo, da bo Kobla čez zimo mirovala, kar bi bila velika škoda za Bohinj in upnike, je bohinjski občinski svet pooblastil župana Franca Kramarja, da poskuša najti za Bohinj najboljšo možno rešitev. Župan jo je tudi našel. Planum, odbor Planumovih upnikov, Žičnice Vogel in Občina Bohinj so namreč ob koncu oktobra sklenili konzorcialno pogodbo, po kateri sta Planum in Kobla TG dala konzorciju na razpolago vse žičničarske naprave in poslovno stavbo na Ravnah, konzorcij pa je upravljanje smučišča zaupal Žičnicam Vogel, ki so za zagon dobile od občine deset milijonov tolarjev premostitvenega posojila. Upniki zahtevajo 360 milijonov tolarjev Največji Planumov upnik, to je SKB banka, je že junija lani predlagal kranjskemu sodišču uvedbo stečajnega postopka. Sodišče je februarja letos postopek začelo in za stečajnega upravitelja imenovalo Matija Kobleka, ki ima s tovrstnimi postopki že precej izkušenj. Na prvem naroku za preizkus terjatev je terjatve prijavilo 34 upnikov, med katerimi sta daleč največja SKB banka in republiški sklad za razvoj malega gospodarstva, med večjimi sta še Hidrotehnik - vodnogospodarsko podjetje Ljubljana in TP Alpinum Bohinjsko jezero, na spisku pa je tudi trinajst nekdanjih Planumovih delavcev, ki zahtevajo izplačilo obveznic, razliko do polne plače in pripadajoče obresti. Upniki so prijavili za 360 milijonov tolarjev terjatev (pogojno pa še za 197 milijonov). Stečajni upravitelj je večino terjatev priznal, o nekaterih pa se za zaradi pomanjkanja dokumentacije ni mogel izreči oz. jih je prerekal. Kobla bi lahko poslovala pozitivno Če bi Kobla med stečajnim postopkom mirovala, bi žičničarske naprave in oprema postale le "kup starega železa", od katerega ne bi imel koristi ne Bohinj in ne upniki. Ker premoženje Koble še ni velika zimah". ocenjeno, ni pa še tudi resnega zanimanja za nakup, stečajni upravitelj razmišlja o tem, da bi žičničarske naprave, snežne topove, tep-talce snega in vse, kar je potrebno za normalno obratovanje smučišča, oddal v najem novoustavljenemu podjetju Kobla - žičnice, turizem, gostinstvo, d.o.o., Ravne, ki ga sestavljajo nekdanji Planumovi delavci oz. delavci, ki so lani "vrteli" Koblo pod okriljem Žičnic Vogel. Če se le ne bo kaj zapletlo, bo stečajni upravitelj s tem podjetjem v kratkem podpisal najemno pogodbo, podjetje pa mora za zagon zagotoviti 40 milijonov tolarjev. V bohinjski občini takšno rešitev podpirajo, saj menijo, da mora podjetje živeti s krajem in da ga morajo voditi domači ljudje. Kobla je lani, ko se je "vrtela" pod okriljem Žičnic Vogel poslovala pozitivno in je v soglasju z upniki poravnala celo nekatere obveznosti. Stečajni upravitelj je prepričan, da bi ob ugodnem vremenu (sneg, nizke temperature) in ob pametnem vodenju lahko poslovala pozitivno tudi letos in v prihodnjih letih. C. Zaplotnik ^brekve odslej še bližje dolini Se prepirali se bodo, kdo bo pozimi plužil zado ^.°7en''a Cilka, žena Janeza Pegama, sicer svetnika v občinskem svetu občine Železniki, ki je bil te dni le eden od Žah/i VaJa,10v Zabrekev. Pozimi bo pluženje med Topoljami in Slemenom, kjer se cesta razcepi desno proti ekvam ali naravnost proti Mohorju, pravo veselje. V soboto so namreč uradno odprli 1700 metrov nove asfaltirane ceste. VraČajoV'e ",**?navadi slišim ali preberem, da se prebivalci spet na v«* oli,ne v lo m *° hribovsko vas, ampak ko pomislim n= ZRCALCE, ZRCALCE _ AV prav se piše Gora aV gora? Čeprav dvomov ni, pravdno se piše Kranjska Gora (Gora z veliko začetnico), imajo v kraju očitno probleme, da sledijo spreminjanju slovničnih pravil in da sproti prilagajajo napise na krajevnih tablah. Na razdalji manj kot en kilometer namreč še vedno stojita tabli z različnim napisom: na eni je gora napisana z malo začetnico, na drugi: z veliko. Zlobni jeziki traiio, da gre za "muzej na prostem" in da bodo Kranjskogorci tablo z napisom Kranjska Gora ohranili kot spomin na preteklost, ko se je gora pisala še z malo začetnico. GORENJSKE KORENINE Selsj^ d ,. rekve pod Mohorjem, hribom, ki se dviga nad vem> ^a °d tam ljudje pravzaprav sploh nikoli "'so od r !u Vem' tam 'JuoJe pravzaprav spiori letom vrt' N.asPr°tno vedno več jih je, saj je pred le 3i |et -fsetin nisah živelo 63 prebivalcev, povprečne í •a h»Jn ®Pa prištejemo še dva najmlajša iz zadnjega Štev~jj:ve P» prištejemo še dva najmlajša iz zadnjegi.---- ^ °ni h n,žja. "Veseli me, da te domačije živijo naprej, n0Va JJ?1! menil župan Železnikov Alojz Cufar. Prav zato je Likar in ji zaželel čim daljše ^'oniet 8 cesta' Pa ieprav bo kdo rekel, da je še za dva trajanje, predvsem pa, da na Ira ni, za ta hriboviti konec še toliko bolj pomembna, njej ne bi bilo nesreč, ki so v V kakim starosti leta,je Na uradni otvoritvi v soboto se je zbralo več kot 70 ljudi iz Zabrekev in Topolj, Drišel a je tudi župan Alojz čeme, je skupaj s Francetom Potočnikom prerezal slavnostni trak. Cesto je blagoslovil selški župnik Boštjan B bodo v Zabrekvah imeli podobni praznik še pred naslednjim sončnim mrkom. Igor K. Kočarjeva ata in mama Najlepše Je bilo, ko je oče ob nedeljah zaigral na klarinet, peli in plesali so in bili srečni, čeprav so Uveli skromno. H o lov lj a, oktobra - Lojzka in Franc Krmelj, Kočarjev ata in mama po domače, iz Hotovlje v Poljanski dolini te dni praznujeta 60-letnico skupnega življenja. Z biserno poroko so malce pohiteli, saj so jo pripravili že septembra, praznovala sta v krogu številne družine, saj imata poleg hčera in sinov že 28 vnukov in enajst pravnukov. Lepo je bilo, sta rekla oba, lepše kot takrat ko sva se vzela, saj za ohcet tedaj ni bilo denarja. Pred šestdesetimi leti sta šla k nedeljski popoldanski maši v Poljane, tiho in skromno sta se poročila, takšno je bilo tudi njuno skupno življenje, ki traja že polnih šestdeset let. Dočakala sta visoko starost, saj je oče Franc letos dopolnil 88 let, mama Lojzka pa 89 let. Čez pet let se dobimo na diamantni poroki, so zvenele želje. Mama se je nasmehnila in molčala, ata pa je počasi računal, čez pet let jih bom imel 93, ja, to bi pa še šlo, če zime ne bodo prehude. Biserno poroko so imeli v Poljanah, malce nervozna sta seveda bila, ko sta se pražnje oblačila, toda hčere so poskrbele, da je vse potekalo mirno. Atu so pripele rdeč nagelj, mami pa se je orosilo oko, ko ji je vnukinja Jerneja izročila čudovit šopek rol. Nemara se je spomnila, da takšnega pred šestdesetimi leti ni imela. K maši v poljansko cerkev je prišla le žlahta, tako sta želela, toda bilo jih je seveda veliko, več kot petdeset. Spominsko mašo je z lepim nagovorom pripravil župnik Miro Bonča, vsem je veliko pomenila, saj je Kočarjeva družina verna. Franc in Lojzka pravita, da jima je vera veliko pomagala v trdem življenje, so tudi uradno več kot 1700 g odsek ceste soboto odPrii nekaj metrov doli Jed Topoljami oziroma predelom vasi imenovanem "na Prtovč" in križiščem imenovanim "na slemenu" odkoder *e na desno loči cesta v ^abrekve, naravnost pa gre Proti Mohc-- 1 naravnost Jo om';nll0rJu- Rekonstrukci so *SJenega odseka ceste sicer , »mi načel0 Petito-^opraviii že pred ko je cestišče —«j takratno obilno de-Zevje, uredili so 20 propustov za vodo in nasuli kar 5000 m3 Peska. Ampak cesta je bila še JJdno makadamska. "V stan ?*ofjeloški občini so nam leta ?xleta obljubljali asfalt, pa mc. Drugače je v novi občini, n\VeUko dajo tudi na odroč-J3s kraJe, tako je lani cesto °°oila Golica, asfaltirali so v "avČi, letos pa smo na vrsto Pnsii mi« je poVedal Janez ,e$am in dodal, da se je v JJtoj/h dveh letih več nare-Qll° kot pa prej v osmih. .Investicija je stala 15 milijonov tolarja namenil občinski odbor za gospodarstvo, milijon so dodali v KS Selca, ostalih nekaj več kot 8 milijonov pa so si krajani razdelili z občino. V desetih hišah so za cesto dali po 205.000 tolarjev, po 50.000 pa so prispevali tisti, ki imajo tu vikend, zemljo, ali zaradi drugih razlogov pogosto obiskujejo Zabrekve. "Cesto smo začeli obnavljati sredi septembra, dela pa nam je uspelo dokončati v manj kot mesecu. Spodnji ustroj ceste ie uredilo podjetje Dolenc iz Škofje Loke, asfaltno prevleko so potegnili delavci SCT Ljubljana, gradbeni nadzor pa je bil v rokah škofjeloškega Lokainvesta," je povedal predsednik vaškega odbora France Potočnik: "Skoraj 500 ur, kakih osem nas je pet dni delalo po 10 ur dnevno, pa smo v cesto vložili sami. Poskrbeli smo za bankine, na zgornjo in spodnjo bankino smo skupno navozili okrog 230 m3 peska, podbetonirali pa smo tudi vse Jï»Üjone,JiaïIev· od te8a Je 4 *tako imenovane odtočne i0 °RroXnaulova demografs- glave." Cesta je široka 3,5 kni,a dria lh °bm°čij prima- metra, temu pa je potrebno °kviru *ava> 1,8 milijona je v prišteti še "muldo", tako da je razvoju !Xtev namenjenih skupna širina 4, na ovinkih pa višinskih območij celo 6 metrov. njei zadnjem času v Sloveniji žal tako pogost pojav. Vaški piknik v nadaljevanju sta s harmoniko začinila podžupan Železnikov Janez Božič in Francetov sin Marko Potočnik. Tudi zaplesalo se je, ob lepem vremenu pa krajanom tudi sončni mrk ni ušel. "Hvala županu Černetu, podžupanu Božiču, ter svetniku Blažu Pfajfarju, vsekakor pa moram omeniti tudi oba predsednika KS Selca, bivšega in sedanjega Cirila Marklja in Janeza Thalerja," se je za novo cesto še zahvalil Janez Pegam. Zabrekve so odslej zagotovo bližje dolini, kamor se vsak dan v osnovno oziroma srednjo šolo vozi 16 otrok, poleg tega pa v dolino pelje tudi delavski avtobus, najbolj pomembno je, da bo vožnja v dolino bolj varna, avtomobili bodo držali dlje, pa tudi pozimi bo pluženje veliko lažje. In kaj krajane Zabrekev čaka v prihodnje. Asfaltirati še dva kraka ceste, 800 metrov od križišča do vasi, ter prav toliko do Čemažarjeve domačije tik pod Mohorjem. Prav cesta je namreč tista, ki ima za te kraje še vedno največji pomen. Upajmo, da \STRO CONSULTING, d.o.o., C. svobod« 9, 4260 BLED objavlja za potrebe partnerskega podjetja P. Dussman storitve, d.o.o., Bled 1. REGIONALNEGA VODJO - KOMERCIALISTA Pogoji: - starost do 40 let • VI. stopnja izobrazbe - delovne izkušnje in izpit B kategorije - prilagoditev dejavnosti nudenja storitev - delovno področje Slovenije - delo na PC in znanje nemškega jezika Nudimo: * redni, primerni dohodek in delovno razmerje * stimulacija od prometa * osebni avto srednje kategorije * primerno in prijazno delovno okolje in ekipa 2. VODJO KUHINJE DRUŽBENE PREHRANE Pogoji: - V. stopnja izobrazbe, smer gostinski tehnik - znanje nemščine je zaželeno - potrebne delovne izkušnje - starost od 25 - 40 let - delona PC-ju Nudimo: * urejeno delovno razmerje in primeren dohodek in stimulacijo glede na uspeh * dodatna šolanja v tujini * možnost napredovanja a POMOŽNE DELAVCE AU DELAVKE ZA DELO V KUHINJI PREDVSEM Z OBMOČJA KRANJA Pogoji: - izobrazba IV. stopnje - starost do 45 let - veselje do dela v kuhinji Nudimo: * urejeno delovno okolje in OD po kolekt. pogodbi ter stimulacijo Podjetje P. DUSSMAN storitve, d.o.o., je v Evropi specializiran na področju nudenja storitev že 40 let. Prošnje naslovite na naslov: GASTRO CONSULTING BLED, d.o.o., C. Svobode 9, 4260 BLED, tel.: 741-641, fax: 741-388 do 5. 11. 1996 pedus service tudi otroke sta tako vzgojila. Po maši so imeli večerjo v gostilni na Vidmu, veselo in prijetno je bilo v krogu številne družine, prava radost je seveda kopica vnukov in pravnukov. Samo poglejte, koliko jih je "ratalo" iz dveh, se je pošalil ata. Skromno in trdo je bilo njuno življenje na kmetiji, ki ni velika. Drug za drugim so prijokali na svet štiri hčere in štirje sinovi, le eden od sinov je pokojni. Sedem glav živine sta imela v hlevu, dela veliko, dohodki so bili skromni. Ko-čarjevega ata mnogi poznajo po tem, da je vsa leta mlel pesek v kamnolomu, še zdaj, letos nekaj manj, lani še veliko. Saj ni nikoli brez dela, tudi pozimi ne poseda po hiši, temveč izdeluje brezove metle. Mama Lojzka še vedno gospodinji in pridno vrti kleklje, da pod njenimi prsti nastajajo čudovite čipke. Zdravje jima kar dobro služi, le zim se bojita. Toda, če pride bolezen, zanju poskrbi kar domači zdravnik, mamin nečak dr. Jože Debeljak. Kdove, če bi brez tega dočakala tako visoko starost. Kdaj je bilo najtežje? Med vojno, ko je bil ata na Koroškem in je mama trepetala, če se bo vrnil. Najprej je bil mobiliziran v partizane, vendar se je vrnil. Nato je za sosedovim fantom, ki jim je tedaj pomagal na kmetiji, šel na Koroško, bal se je zanj. Tako se je ob koncu vojne znašel v Vetrinjah, poslali so ga v Škofjo Loko, z drugimi ujetniki na grad, rešil ga je domačin, partizan Buh, ki je Kočarja dobro poznal in vedel, da ni napravil nič slabega. Tudi po vojni ni bilo lahko, družina je bila številna, kmetija ni bila velika, pestile so jih obvezne oddaje. Na bolje se je obrnilo, ko so otroci zrasli, končali šole in se zaposlili. Kdaj je bilo najlepše? Ko je ata ob nedeljskih popoldnevih zaigral na klarinet, pridružil se mu je harmonikar, peli in plesali smo in bili srečni, čeprav smo živeli skromno, pravi hči Minka. Ata je bil pravi vaški godec, skupaj s harmonikarjem in kontrabasis-tom so koledvali in igrali na različnih prireditvah. Kočar je s svojim klarinetom nastopil celo v filmu, v "Cvetju v jeseni", ki so ga po Tavčarjevi pripovedi posneli v Poljanski dolini. Zdaj sem že malo iz vaje, nimam več prave sape, pa prsti so postali trdi, pravi danes in z očmi poboža svoj klarinet, ki ga je igral od fantovskih let. M. Volčjak HYUnDfll AVTO KADIVEC Pipanova 46, Šenčur ©064/41-573 N ^ prodaja novih in rabljenih vozil staro za novo, ugoden kredit, leasing servis, kleparske in ličarske storitve OKTOBRSKO \ PRESENEČENJE H VSI KUPCI AVTOMOBILOV _ HYUNDAI DOBIJO 300L BENCINA V OBLIKI BONOV RABLJENA DEM BMW 316, 89.000 kml.88 9.900 SEAT IBIZA, 1,2 GUI.88 5.900 HY. P0NY 1.5 GLS.L90,5 vrat 8.200 HY.PONYl.3LS,l.90.SEDAN 8.200 R-5 Fl VEjL.94,30.000 km 9.900 HY. LANTRA 1.8 gls, 1.95, top-k 26.000 ZASTAVA 101, GT 55,1.85 790 ALFA 331.3S, 1.90 9.300 VOZILA ŠKODA FAVORIT t53IS,l.91,56.000km SKOf)Al20U.82 DAEWOO RACER 1.5 GLSi. I.95 K0MBI H-100.3SED., I.93 KO M BI MITSUBISH11.6,1.87 NISSAN MICRA1.0 LX, I.90 AXl.1 CABAN, 5V, 1.92 OEM 5.50Ü 500 15.400 .900 6.500 9.300 INF. PO TEL.: 064/41 -573 (8.00-i7.00), 41 -860(8.oo-20.oo) Edina zimska guma z LAMELAMI Y Na cesti: Nissan Primera Za evropski avtomobilski okus Japonski Nissan s prenovljeno limuzino primero predstavlja zadnji nov avtomobil, ki ga bo ta drugi največji japonski avtomobilski proizvajalec naredil do leta 2000. Hkrati je nova primera njihov prvi novinec razvit in izdelan v Evropi. Osnovne karoserijske poteze so na prvi pogled sicer zelo podobne prejšnji primeri, k razpoznavnosti novega modela pripomorejo predvsem bolj zaobljeni karoserijski zračni varnostni vreči za voznika in sopotnika, posebno pozornost pa so namenili še bočnim ogledalom, dobri preglednosti, žarometom in seveda trdnosti karoserije. Povsem spremenjena je notranjost, pri MICHELIN XM+S ALPIN V OKTOBRU VAM NUDIMO 10% POPUST ZA ZIMSKE AVTOPLAŠČE BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, St. Žagarja 58 c tel.:331-639, 331-662 kateri so se še posebej posvetili ergonomiji voznikovega delovnega prostora, udobju sedežev in učinkovitosti prezračevalnega sistema. Novo primero bodo izdelovali v Nissanovi britanski tovarni v Sunderlandu, v evropi pa so avtomobil tudi razvili in z njim opravili tudi različne preizkušnje, med drugim okoli 6000 testnih kilometrov na dirkališču Nuerburgring. Nissanov slovenski zastopn* podjetje Nissan Adria bo konca leta predvidoma za£° vil od 60 do 80 novih pn^J prihodnje leto pa računajo, jim bo v Sloveniji za najnovej Nissanov avto uspelo najti v* 300 kupcev. Dobra proda)" spodbuda bo tudi ugodna cen . saj bo osnovni model z l' litrskim motorjem na v0^°mj. slabih trideset tisočakov nem kih mark. • M.G. NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, Kiani, tel. 064 242 277 SERVIS IN PRODAJA MtCRA 1,0 16V airbag 16.690 OBM r#t1t ALMERA 1,4 16V airbag 22.990 OBM IjTTTjr PRIMERA 1,6 CX od 29.400 DEM bogata serijska oprema * garancija 3 leta ali 100.000 km robovi, nova maska hladilnika, ki skupaj z žarometi spominja na večjo maximo, zadaj pa nove luči, ki so primerljive z manjšo sestro almero. Tudi tokrat sta na voljo dve karoserijski različici in sicer štirivratna ali petv-ratna limuzina, v tovarni pa za prihodnje leto obljubljajo še petvratni kom-bi. Dva bencinska štirivaljnika (1,6 litra in 100 KM oziroma 2,0 litra in 130 KM), ki ju vgrajujejo v novo primero, sta že znana, novost pa je 2,0 litrski dizelski motor s turbinskim polnilnikom in zmogljivostjo 90 KM. Nova primera ima tudi več aktivne in pasivne varnosti, zato je na voljo tako zavorni protiblokirni sistem kot tudi Tal. : O64/36 1-S70 Fax. : 064/B6 1 -STO MIGA CENA MEGA KREDIT v mesecu oktobru za MEGANA Že od 1.990.000 SIT in T + 0% do 600.000 SIT in T + 7 % za nadaljnji 1.000.000 SIT kredita STARO ZA NOVO VOZILA V ZALOGI RENAULT C9) HONDA ŽIBERT l*CIV1C 3 vrata -1,4 is |*CIVlC4vrata-1,4 is; 1,5 ils; 1,6 vti •CMC 5 vrat-1,4 i ♦HONDA ACCORD SERVIS #/V VOZIL Tel/Fax:064 242167 m DAENMOO AVTOHIŠA STRIKOVlC uradni prodajalec servis zagotovljen možnost kredita leasing Ér p<Épvno pri «flí J že Ml6.190 D0 AVTOHIŠA STRIKOVIČ Koroška 53 d 4000 Kranj tel.: 064/222 626 223 626 KIA SEPHIA, CENEJŠA KOT KDAJK0LI DOSLEJ 1000 DEM -1600 DEM CENEJE Sephia Sedan GTX-ABS: prej 24.790 DEM, cena s popustom: 22.990 DEM Sephia H/B SLX: prej 20.690 DEM, -cena s popustom: 19.690 DEM Pooblaščeni serviserji in prodajalci na Gorenjskem: AVIüMtHANIKA M. AMHI((i/lf:, Bled. 064 741 .784 .• ČRESNIKdo.o.. Medvode.(Kil 612 250 • NASMEH d.o.o., Kranj. Ü64 223 «57 Garancija: 3 leta ali 100 000 KJE KÏA) KIA MOTORS 64 kBP ŠKOFJA LOKA, d.o.o. Kidričeva 57, 4220 ŠKOFJA LOKA TovaÇ£???'uSklePa *33- re$ne seJe Upravnega odbora raznK kJ°bukov "Sešir" Škofja Loka, d.o.o., ponovno opisuje delovno mesto DIREKTORJA doloSl ora, spolnjevati poleg splošnih pogojev, - da •zakonom še naslednje pogoje: - dnhrï P/'merno strokovno izobrazbo in a°bre reference ^obrae7hŽivlieniePisom ter Priloženimi dokazili o strokovni oblaki. ln.PridoblJenemu znanju pošljite v 8 dneh po KidriïL Pisa na naslov: Šešir Škofja Loka, d.o.o., direK3 5Zl 4220 škofJa Loka s pripisom "Za razpis kSdIa kNE ODPIRAJ"- uPravnega odbora0 'Zb'r' P'Sn° obvetiii v 30 dneh po sei' mimimmm C-E:NiTiRIR'A1NUE: 1,1 PtQBRWillJO ftROD'A'J'AIG.UJVI Miran MUROVEC s.p. Tel: 064 / 41 879 Strtmki pot 1,4200 ŽENČUR IZREDNA PONUDBA I 1 m*$eeu oktobru in novembru Vam nudimo 15% popust] *a zimske avtoplašče Sava Exact M+S Escimo i Junkers plinski ogrevalni kotli SUPRASTAR Najmodernejša tehnologija omogoča več udobja ^ opolno centralno ogrevanje za eno- ali večdružinske Se stanovanjske površine od 80 do 500 m2 ^sodobnejša gorilna in digitalna tehnika določata in ^f^o varčno delovanje z visokim izkoristkom najnižjimi emisijami škodljivih snovi TAC (Thermo Automatic Control) je popolno arnodejna digitalna regulacija ogrevanja V Pri 0 prava tople vode s posredno 8revanimi hranilniki (130 - 4501) Robert Bosch d.o.o.. ^^228.^,061/159 03 41 ^JUNKERS Bosch toplotna tehnika V nedeljo bo NAJ, NAJ, NAJ v dvorani društva Partizan Gorenja vas in Gorenjski glas z vami V okviru drugega srečanja z Gorenjskim glasom bo veselo v Gorenji vasi že jutri, ko bodo zvečer prišli v dvorani društva Partizan na svoj račun mladi s skupino Pop design. V nedeljo ob 15. uri pa bo kulturno zabavna prireditev Gorenja vas in Gorenjski glas, pokrovitelj pa bo Zavarovalnica Triglav, Območna enota Kranj. Najbrž se še spominjate, da je bila v začetku avgusta v Gorjah v Gorenji vasi tokrat tudi razpoloženje skrbel rudi an- pri Bledu kulturno zabavna prireditev Gorje in Gorenjski glas z Radio Žiri in njegova pre- sambel Sava z Jelko. NAj, Naj, Naj. Takrat so nas v Gorje povabili domači gasilci, dstavnica Saša Pivk bo tudi Vsega vam tokrat seveda domačim pa so se predstavili z najrazličnejšimi zanimivostmi, pomagala, da bo vse potekalo nismo razkrili. Povejmo le še Bilo je veselo z ansambloma Alpski kvintet in Blegoš in na svoj tako, da bo v nedeljo v enkrat, da bo veselo, in da v račun so prišli takrat vsi, ki imajo radi glasbo, petje, ples, zabavo, smeh. Že v Gorjah pa smo takrat dobili tudi povabilo za drugo srečanje Gorenjskega glasa z NAj, Naj, Naj. Potem ko so ljubitelji an- meh tudi Ivan Rupar z Andre-sambla Blegoš, ki je nastopil v ja nad Škofjo Loko. Gorjah, že takrat razmišljali, da bi se lahko podobno predstavili tudi domačini v Gorenji vasi v Poljanski dolini, so zamisel potem podprli v krajevni skupnosti Gorenja vas in nazadnje še v društvih. Pa tudi župan občine Gorenja vas-Poljane Jože Bogataj ni imel nič proti srečanju. In tako bodo ta konec tedna, v nedeljo popoldne, društva v Gorenji vasi (Rdeči križ, gasilci iz Gorenje vasi, Jamarji in društvo Partizan) poskrbela za prireditev, kjer se bo Gorenja vas z Gorenjskim glasom predstavila z najrazličnejšimi zanimivostmi. Že v soboto pa bodo mladi iz Gorenje vasi in od drugod v dvorani društva Partizan v Gorenji vasi imeli srečanje s skupino Pop design. In kaj se bo dogajalo v nedeljo popoldne. Zanimivosti, ki so na neki način Naj, Naj, Naj, v Gorenji vasi ne manjka. Imajo jamarja, ki se dobro znajde v hribih in ob vodi. Najstarejši gasilec je bil pismo-noša, sedanji pa tudi ni samo poštar. Med kaveljici in koreninami je poznan športnik, med posebnostmi rezbar, pa tudi obisk ta pravega mlinarja obeta biti zanimiv. Pevcev in zborov imajo v Gorenji vasi za celo dolino, bi lahko rekli, najnovejši pa je Tratarski zvon. Tudi brez ta pravega frajtonarja ne bomo. Pa šolarji obetajo, da bodo v programu presenetili z Naj, Naj, Naj. Tista o Veselih ventilčkih tudi ni iz trte izvita. Pa Romana Fortuno imajo v Gorenji vasi, brez njega pa ne bi bilo ansambla Blegoš in z njim obeta v nedeljo raztegniti Poleg društev iz Gorenje vasi bo z Gorenjskim glasom Gorenji vasi NAj, Naj, Naj. Z nami bo tudi Zavarovalnica Triglav, Območna enota Kranj. Tudi nagrade bomo žrebali. Že v programu, pred vsem pa po njem, ko se bomo tudi zavrteli, pa bo poleg ansambla Blegoš za veselo nedeljo popoldne ne gre zamuditi srečanja v dvorani društva Partizan. Začelo se bo ob treh popoldne in trajalo. Veselo pa bo po predstavljanju Naj, Naj, Naj, in žrebanju nagrad najmanj tja do devete ure zvečer. Gorenja vas je največja KS v občini S 24 vasmi in naselji, z nekaj več kot 700 gospodinjstvi na območju 57 kvadratnih kilometrov, kjer prevladuje kmetijstvo, je Gorenja vas največja krajevna skupnost v občini Gorenja vas - Poljane. V preteklosti so krajani ob podpori občine v krajevni skupnosti veliko naredili na urejanju komunalne infrastrukture. Zdaj, ugotavlja predsednik KS Ivo Petrovčič, ki je hkrati tudi predsednik društva Partizan, jih čaka kar nekaj zalogajev na Eodročju varstva okolja, otevajo se namreč gradnje čistilne naprave. Ob živahni aktivnosti različnih društev in organizacij je potrebno vsekakor posebej omeniti društvo Partizan, ki skrbi za vzdrževanje objektov, , kot so dom, balinišče, Boštjan KeberSek teniško igri§ae> smučišče. V okviru društva pa deluje tudi košarkarska sekcija. Odkar imajo svojo občino, društvo Med zelo številčnimi (okrog 400 članov) dobi nekaj več denarja, vendar pa morajo je organizacija Rdečega križa, predsednica Ana Justin bil župan Jože Bogataj, blagoslovil pa ga je župnik Alojzij Oražem. Trenutno pa je ob vseh preventivnih akcijah in aktivnostih glavna skrb pridobitev in ureditev prostorov. Med tistimi, ki bodo v nedeljo skupaj z nami pri organizaciji srečanja, so tudi člani Jamarskega društva Gorenja vas, njihov predsednik pa je Matjaž Sifrer. Jamarska sekcija kranjskega društva ie bila ustanovljena 1972. leta, samostojno pa je društvo trinajst let. Društvo ima 27 članov, njihov program in delo pa sta raziskava jam v Polhograjskih Dolomitih, na Jelovici, Pokljuki. Zdaj imajo v programu obisk jame pri Leski planini na Jelovici, ki je globoka 534 metrov, dolga pa pet kilometrov. še vedno sami z delom in prireditvami gospodariti tako, da vzdržujejo objekte. Največja investicija v zadnjem času pa je bila obnova strehe na domu. Sedem gasilskih društev je v občini, največje pa je poleg poljanskega Prostovoljno gasilsko društvo Gorenja vas. Tudi najstarejše v Gorenji vasi je, pravi predsednik Boštjan Reberšek. Letos so beležili 96-letnico, dobili pa so nov kombi. Boter je pa je četrto leto Ana Justin. Pravi, da glavno skrb med letom poleg krvodajalskih akcij posvečajo starejšim krajanom. Tako pripravljajo srečanja z njimi in organizirajo različne akcije. Konec maja so skupaj s Hotavljami imeli srečanje nad 75 let starih krajanov. Kar okrog petdeset jih prišlo starih med 85 in 80 let. Sicer pa so finančno odvisni od Območne organizacije RK Škofja Loka, kar pa, ugotavljajo, ni najboljše. • A. Žalar PRAKTIKUM d.o.o. TRGOVINA PRAKTIKUM s montažo vodovoda ln centralnih Instalacij Pokličite nas na M.: 064/681-220ali nas obiščite v Gorenji vasi. Delavni im: pon. - pet. od 8. do 19. ure; sobota od 7. do 12. ure AVTO ŠOLA PRAKTIKUM Pravi naslov, kjer boste lahko opravili vozniški izpit iz kategorij AB, C in £ Pokličite nas na M.: 064/681-220 in 681-405m potrudili se bomo, da vas v najkrajšem času uspešno pripravimo na izpitno vožnjo. AVTO ŠOLA PRAKTIKUM, USPEH ZAGOTOVLJEN! PESKAWXE DEIA NA VIŠINI ZVONE PETERLIN s.p. Gorenja vas 244 tel./fax:064/681-257 mobitel:0609/613-257 . 4224 Gorenja vas AVTOUCARSTVO IZTOK ŠTURM , Lajše 4, 4224 Gorenja vas i tel.: (064) 681 439 i K£R ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST OiMZ m C0 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, ii, OBMOČNA ENOTA KRANJ V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI! GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli Mestne občine Kranj je odprta prodajna razstava slik, ki so jih slovenski slikarji namenili projektu "Likovni umetniki za Prešernovo mesto". V galeriji Prešernove hiše je odprta galerijska razstava slik Janeza Kneza in Janeza Miša Kneza z naslovom Slike. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike slikar Boni Ceh. V galeriji Pungert je na ogled razstava slik - objektov akad. slikarja Marka luška v Mali galeriji likovnega društva Kranj so na ogled slike nastale v slikarski koloniji Turističnega društva Kranj: razstavljajo Branko Škofic, Nejc Slapar in Franc Bešter. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava fotografij slovenskih gora avtorja Jožeta Mihelica. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava akad. slikarke Karen Soklič. V Kulturnem domu na Javorniku razstavlja karikature Jože Drakskofler. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Fara je na ogled 4. bienalna razstava fotografij o konjih. V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava grafik italijanskega grafika Mimma Sarchia-poneja. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava otroških risb Grajske zgodbe. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Rado Dagarin - slike z naslovom Pozdrav poletju v mešani tehniki. TRŽIČ - V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. MENGEŠ - V galeriji Teater v Kulturnem domu razstavlja grafije akad. graf. spec. Črtomir Frellh. LJUBLJANA - V Mestni galeriji je na ogled razstava grafik iz grafične mape Slovenija - stičišča različnosti avtorjev Štefana Galiča, Klementine Golije, Jožeta Šubica, Janeza Boljke in Vladimirja Makuca. V Narodni galeriji je odprta razstava Biblije na Slovenskem. ZAČETEK KONCERTNE SEZOnF Kranj - V Glasbeni šoli Kranj se sredi oktobra začenja koncertna sezona. V ponedeljek, 21. oktobra, ob 19. uri bo v dvoranici Glasbene šole nastopila flavtistka Ana Kavčič, študentka Akademije za glasbo v razredu prof. Fedje Rupla. Ob spremljavi prof. Vlaste Doležal-Rus bo izvajala dela Maraisa, Bacha, Kreka, Martina in Borna. Kavčičeva je dobitnica mnogih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih in sodi med naše najobetavnejše flavtistke. • L.M. Skladateljeva stoletnica KONCERT OB JUBILEJU Šenčur - V Domu krajanov bo jutri, v soboto, ob 20. uri slovesen koncert ob 100-letnici rojstva skladatelja Danila Bučarja. Na prireditvi sodelujejo poznani gorenjski okteti, ki bodo na koncertu predstavili pretežno Bučarjeve pesmi. Organizator prireditve Oktet Voglje je povabil na slavnostni koncert pet gorenjskih oktetov: oktet LIP Bled pod vodstvom umetniškega vodje Matevža Fabijana, Tunjiški oktet pod umetniškim vodstvom Ane Štele, Trsteniški oktet, ki ga vodi Franc Urbane, Oktet bratov Pirnat z umetniškim vodjem Tonetom Juvanom ter seveda Oktet Voglje pod umetniškim vodstvom Franca Štera. Prireditev bodo okteti zaključili s skupnim nastopom. Koncert bo povezoval Roman Kuhar, pozdravni nagovor pa bo imel Franc Kern, župan občine Šenčur. • L.M. Izjemni likovni dogodek Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj Bernardo Gašpertlž, Metka Dulmini CEZ HRIBČEK V VRTEC 80bota,19. oktobra 1996, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA TELE-TV KRANJ Kranj ro U DAo L glas LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 tel.: 064 715-265, fax: 064 710-058 vas vabi v svoje prostore in k tečajem - slikanje na steklo - slikanje na svilo - oblikovanje iz gline - zavijanje in aranžiranje daril - spoznavanja osnov risanja - slikanja na les - šivanja in krojenja Vsakdanjost si lahko popestrite z ustvarjalnostjo. Informacije; 715-265 JAPONSKA GRAFIKA NA LOŠKEM GRADI) Škofja Loka - Jutri, v soboto, ob 17. uri bodo v prenovljeni galeriji Loškega gradu odprli razstavo sodobna japonske grafike. S po enim likovnim delom se prvikrat na skupinski razstavi tolikšnega obsega po drugi sveto vojni predstavlja sto najboljših likovnikov Združenja japonskih grafikov. Razstavo sta organizirala Umetna zadruga AGART Ljubljana in Občina Škofja Loka. V pogovoru za naš časopis je direktor Umetniške zadrug Bogdan Petric povedal nekaj zanimivih podrobnosti o tej razstavi. Japonska grafika je seveda cenjena tako v svetu kot tudi pri nas - če omenimo le Mednarodni grafični bienale. Kot organizator govorite o bližnjem odprtju razstave japonske grafike kot o eksklu-zivnem likovnem dogodku. Zakaj? "Japonski likovni umetniki, predvsem grafiki, so seveda znani v svetu. Vendar pa se po drugi svetovni vojni svetu na tako veliki skupinski razstavi še niso predstavljali. Izjemen je tudi izbor likovnih del v različnih grafičnih tehnikah (lesorez, globoki tisk, sitotisk, kombinirane tehnike), saj so za predstavitev v Sloveniji izbrali izključno dela stotih najboljših grafikov. Značilnost grafik na tej razstavi je, da dela temeljijo na japonski grafični tradiciji, ob tem pa je do največje mere uporabljen sodobni grafični izraz. Njihovo grafično združenje sicer obsega več kot trideset tisoč članov, v skupino tristotih izbranih pa je seveda mogoče vstopiti le po najvišjih kakovostnih kriterijih. Tretjina, torej sto likovnikov, tvori skupino stalnih dosmrtnih članov, ki imajo naziv heroj. Prav ta elita japonskih grafikov se ie odločila, da se predstavi prvikrat na skupinski razstavi. Eno večjih razstav so sicer pripravili že pred drugo svetovno vojno v Nemčiji, vendar pa na njej ni sodelovalo toliko umetnikov, kot jih bo na škofjeloški." Zakaj so za tako izjemno predstavitev svojega dela izbrali Slovenijo? "Pri tem ima vsekakor osebne zasluge akademski grafik Leon Zakrajšek, ki je enemu od članov direktorija v združenju slikarju Harumiju Sonoyami predlagal, naj bi razstavljali v Sloveniji. Dogovori so trajali kar nekaj let, saj se je za takšno razstavo že pred tem potegovalo kar nekaj velikih galerij v Italiji in drugod po svetu. Da so Bogdan Petric se japonski umetniki odločili prav za Škofjo Loko, so med drugim pripomogli tudi video-posnetki o tem tisočletnem mestu, pa tudi izjemen razstavni prostor Kašče, ki je bil prvotno predlagan za razstavo. Vendar pa je v zadnjem trenutku prišlo do spremembe in to zaradi več razlogov, med katerimi je bila težavna selitev sedanje stalne Miheličeve razstave vsekakor odločilna." Razstavo japonske grafike v Sloveniji spremlja tudi Številna umetniška delegacija. Na sobotni otvoritvi razstave bo tudi podpredsednik Združenja japonskih grafikov gospod Murino, ki zastopa predsednika Združenja Fumijakija Fukito, spremljalo pa ga bo kar številno zastopstvo šestnajstih japonskih umetnikov, med njimi kar sedem članov sicer devetčlanskega direktorija Združenja. Sicer pa bo v odsotnosti predsednika države razstavo odprl njegov pooblaščenec dr. Ivan Kristan. V grajski kapeli bo tudi krajši koncert komornega zbora Loka. Ob razstavi bo izšel tudi obsežen katalog." Razstavo japonske grafike bodo spremljale še dodatne prireditve. Katere? "Predvsem bi rad opozoril na predstavitev tehnike izdelave japonske grafike z več stoletno tradicijo; predstavili jo bodo za šolske skupine pa tudi na otvoritvi, po potrebi tudi kasneje za obiskovalce razstave." Bo kakšna posebna razlika glede načrtovanega razstavnega prostora? "Sploh ne. Kot organizatorji smo nadvse zadovoljni, da bo razstava postavljena v enem prostoru, v Kašči bi jo morali deliti v dva nadstropja. Galerijo na Loškem gradu so pred tem obnovili in uredili tudi grajsko dvorišče." gradu obeta v naslednjih & tudi kar nekaj organiziranj obiska ljubiteljev umetno* tudi iz zamejstva. Pri ^fl Kompas so namreč prejel«1 okoli petsto prijav za oWJ' prepičan pša sem, da ne * ostalo le pri tej številki/*^ Na predlog Umetniške Jj druge AGART je ZdruW japonskih grafikov razstavi no grafiko Fumijakija Fwjíz sicer predsednika direktorf Združenju, podarilo v dob' delne namene. Grafiko b°a prodali na dražbi preko eti pisa Nedelo. ___x Bo razstava potovala Še k"* drugam? u 'Za sedaj še ni nič d©*jj povsem mogoče' je, da nega, za razstavo pa se1ZI cj; zanimajo zamejski SJ°v^j0 Grafika Harumi Sonoyame na razstavi na Loškem gradu Razstava bo najbrž imela svoj odmev v slovenskem prostoru; kaj pa izven meja? "Seveda smo se organizatorji zavedali, kakšno pomembno razstavo bomo imeli do konca leta; če bo zanimanje, pa jo bo mogoče celo podaljšati. O tej razstavi smo obvestili tudi vse galerije v prostoru Alpe Jadran, tako da se Loškemu del škofjeloške razstave šlo, pomagala so nam nek*?1. ^ večja slovenska podjetja,*j navedena v katalogu. PfJ . čun te pomembne lik°vc| prireditve je namreč dogf. 92.000 DM. Škofjeloški ' monografija o Brezjah I go. • Lea Mencinger AMI PRILOGA GORJŠl^ršlO^ Gorenjski kandidati Liberalne demokracije # ^ lili -je mojjocc iiresiTicm uresničSi, je dejal na sredini W#^jgg£S* ' Kranj, 18. oktobra - Ni razlogov, da ne bi bila LDS še naprej najmočnejša stranka na Gorenjskem, je dejal v pozdravu predsednik kranjskega odbora LDS Janez Osojnik. LDS gre na te volitve kot izkušena stranka, saj je dobra štiri leta vladna stranka in gre zato med yolivce drugače. Mi imamo izkušnje in vemo, kaj se bo dalo uresničiti. Drugi obljubljajo stvari, ki jih ne bo mogoče uresničiti, je povedal predsednik LDS dr. Janez Drnovšek in nanizal uspehe svoje vladavine (trden finančni sistem, trdna valuta, enoštevilčna inflacija, — ' sedanja." Viktorija Gorjup: Pokrit proračun, vključevanje Stanislav Bobnar, Bojana KalisniK Goren;skega je prišla v Evropsko unijo in Nato, Del kandidatov LDS. Od j^^T^rj* LavTinc, Pavle Gantar, dr. 1 Wsko Jaz pa uspešni 'dogovori Jz Italijo) ter . SušniK Zoran ^«f^/S - Bebler. p^eko Gorenjske pri- dejal, da je njegova stranka janez Drnovšek, Jelko Kacin m uu j nesla nekaj te trme v Ljubl- sprejemljiva za večino Sloven- davnemu mora biti v Sloveniji doij Maksimilijan Lavrinc: cev, da ie stranka izkušenj, «ft" "^J^H pW Kj^J^ znanja in kadrov, ki noče zboru je trebat vrani us pali Gorenjsko. Stanislav Bobnar Dvoje obljubim: da bom redno hodil na seje in da nikdar ne bom zahteval, da gredo poslanci s 25 leti delovne dobe v pokoj. Bojana Kališnik - Sušnik: Leta 1990 sem kot zdravnica prisegla, da bom vedno dostopna vsem ljudem. Tega se bom držala. Zoran Thaler Slovenija mora dobiti vlado zmernih in racionalnih ljudi, ki jo bo vodil dr. Janez Drnovšek, ne pa do vlade populističnih sil. Pavle Gantar Dr. Drnovšek mora sestaviti tako ali še boljšo vlado, kot je počenjati eksperimentov in tVegati tako kot večina Slovencev ne. Kandidati so se na "atko predstavili. Darja Lav- bi ga moral uživati. Pomembno je, da si osebno pošten. Jože Resman: Bohinjci morajo imeti od Bohinja več, Gorenjska pa PmoraGospodarstvo se mora razvija- SlovenSa pa bolj evropska. V ti. Zaradi politične kratkovid- državT zPbor LrajS priti «J*^$fL» ljudje, ki bodo dostojno zasto- niso bili sprejeti. • J. Košnjek Koalicija SFf ZZG in ZZP "Smo koalicija prihodnosti" Ljubljana, 14. oktobra - Slovenski forum (SF), Zveza za Gorenjsko (ZZG) in Zveza *a Primorsko (ZZP) so zdrave, demokratične stranke, ki so demokratične, usmerjene v prihodnost, povezovalne in odprte, je na konvenciji koalicije omenjenih strank dejal predsednik £ZG Emil Milan Pintar. "Dilema - Evropa, da ali ne? - je lažna. Mi v Evropi srno, vprašanje je le, kako razviti bomo v njej. Ker se tega zavedamo, smo koalicija Prihodnosti," je nadaljeval Pintar. Na volilni konvenciji v modrem salonu hotela Union v Ljubljani so spregovorili tudi predsednica SF Ljerka Bizilj, predsednik ZZP Luci-jan Vuga in nekateri kandidati s koalicijske liste. Govorniki so med drugim zatrdili, da je Slovenija lahko uspešna in razvijajoča se le kot država dežel. Na listi koalicije S F, ZZG in ZZP bodo kandidirali: Jesenice - Silvester Raztresen; Radovljica - Matjaž Gmajnar in Damjan Hafner; Kranj - Iztok Purič in Iztok Krašovec; Tržič - Anton Gros; Škofja Loka - Blaž Kujundžič in Emil Milan Pintar; Kamnik - dr. Aleksander Doplihar; Idrija - Vanda Kranjc; Tolmin - Pavle Gregorčič; Ljubi- . jana - Šiška - Janko Uratnik ^^^^,^m*m 11 " ' ■ --™..... - in Ljerka Bizilj; ter Domžale - Koalicija Slovenskega foruma in Zvez za Primorsko in Leon Kavčič. • S. Šubic Gorenjsko. PREDVOULN^^ f!!) %mr[)n T'V d fl*5 d Mirnim tellf t0rek smo 218 naklJučno izbranih l0nskih naročnikov v Vodicah, Mengšu, Šen?JSki Gori» na Jesenicah, na Bledu, v Certr13"' V Žireh> Gorenjski vasi, Kranju, Ran Kamniku, Škofji Loki, Medvodah, vDr ï$lci' Naklem, Tržiču in Preddvoru naih i ' komu od institucij slovenske države noh • zauPaJ°- 30 vprašanih ne zaupa lik?"1' naJveč (81) pa predsedniku repub-*e m bankam (43). Sledijo državni zbor, slavno sodišče in državni svet. • J.K. Kateri od naštetih institucij slovenske države najbolj zaupate? -""H državnemu zboru 5 državnemu svetu ustavnemu sodišču bankam predsedniku republike Končan rok za vlaganje kandidatur Vloženih 20 list Včeraj popoldne se je sestala volilna komisija prve enote in pregledala vložene kandidature. V sredo opolnoči je potekel rok za vlaganje kandidatur za drtavnozborske volitve 10. novembra. Na sedežu volilne komisije prve enote, ki ima sedež v Kranju, so povedali, da jke bilo v zakonitem roku vloženih 20 kandidatur. Kandidatne liste so vložili Demokratska stranka - Demokrati Slovenije, Dragomir Ficko in skupina volivcev (samostojni kandidat), Slovenska nacionalna desnica, Liberalna stranka, Republikanska zveza Slovenije - Republikanci Slovenije, DESUS - Demokratična stranka upokojencev, Nacionalna stranka dela, Liberalna demokracija Slovenije, Zeleni Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Združena lista socialnih demokratov, Krščanskosocialna unija (KSU), Slovenski krščanski demokrati, Socialdemokratska stranka Slovenije, Domoljubna enotna upokojenska stranka - Liga za Slovenijo, Slovenska nacionalna stranka, Zelena alternativa, Slovenska obrtnopodjetniška stranka -Stranka centra, Komunistična partija Slovenije in Slovenski forum z Zvezo za Primorsko in Zvezo za Gorenjsko. Volilna komisija bo sedaj kandidature preverila, včeraj popoldne pa je bila tudi temu namenjena seja komisije. • J.Košnjek Socialdemokratska stranka 7\miww HTkninr?jn forumu Opoldne na Jesenicah, popoldne v Tržiču in zvečer v Radovljici se bodo predstavili tudi kandidati za poslance dr. Božidar Brudar, Pavel Rupar in Zvone Prezelj. Kranj, 18. oktobra - Jutri, 19. oktobra, ob 11. uri se bo v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah začel prvi kongres sindikalnega foruma Socialdemokratske stranke. Slavnostni govornik bo predsednik stranke Janez Janša, na kongresu pa se bo predstavil tudi kandidat stranke za državnozborskega poslanca dr. Božidar Brudar. Popoldne pa se bo predstavil tržiški kandidat za poslanca Pavel Rupar. Na predstavitvi bo sodeloval predsednik stranke Janez Janša. Ob 17.15 bo sprejem pred trgovino Peko na Deteljici. Sledil bo ogled trgovine z možnostjo nakupa obutve kot pomoč tovarni Peko, ogled mesta in ob 18. uri prireditev v dvorani kina Tržič s kulturnim programom. Ob 20. uri pa se bo pred hotelom Grajski dvor v Radovljici predstavil kandidat Zvone Prezelj skupaj s predsednikom stranke Janezom Janšo. • J.K. Pojoči poslanci Na kandidatnih listah za državnozborske volitve najdemo ljudi različnih poklicev (največ je zdravnikov, ne manjka pa tudi novinarjev), tudi pevce. V državnem zboru nameravata peti Alenka Pinterič in Dejvi Hrušovar, resno pa se jima hoče pridružiti Pavel Rupar, ki poklicno ni pevec, ampak tržiški župan. Na konvenciji socialdemokratov je ob spremljavi Čukov zapel Avsenikov Slovenijo in požel buren aplavz. • J.K. Darilo osnovni šoli Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kranj se je odločil, da bo del denarja, namenjenega za volilno kampanjo, uporabil za koristnejše stvari: osnovni šoli Predoslje bodo kupili fax in plačali novo telefonsko linijo. Darilo bodo izročili danes ob 19.30 v dvorani Kulturnega doma v Prcdosljah. Izročil ga bo dr. Janez Remškar, direktor jeseniške bolnišnice in kandidat za poslanca. • J.K. Slovenska nacionalna desnica Kandidati v vseh enotah Slovenska nacionalna desnica je vložila kandidature v vseh osmih volilnih enotah oziroma 88 okrajih. Kandidati so bili izvoljeni 4. oktobra, osrednja strankina konvencija pa bo v soboto v Velenju. V prvi volilni enoti kandidirajo Sašo Lap (Jesenice, Kranjska Gora), Rastislav Rastko Tepina (Kranj), Peter Klofutar (Radovljica, Tržič), Srečko Debenc (Radovljica, Kamnik), Jaka Peternel (Škofja Loka, Idrija) in Kilijan Vizjak (Škofja Loka, Kranj). V tretji in četrti volilni enoti, ki tudi segata na območje Gorenjske, pa kandidirajo Tomaž Hrabar, Silvester Hojan, Ivan Vojteh Bogataj, Robi Pintarič, Ivana Marija Smole, Bojan Mikolič, Gašper Zelenko, Stanislav Žmitek, Alojz Žemljic, Erna Verzolak, Vanja Poznič in Adolf Flojhar. • J.K. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD Slovenski krščanski demokrati smo ljudska stranka, ker smo odprti za vse Naše politično delo izhaja iz krščanskih vrednot, cilj pa je politična, imamo bogate izkušnje z delom v vladi in to na različnih področjih: kultura, znanost, šolstvo, Slovenci po svetu, zdravstvo, družina. in da se ne bomo lotevali poskusov. GOSPODARSTVO SKD ima v programu socialno tržno gospodarstvo, ki ima osnovo v krščanskem socialnem nauku. To zahteva spoštovanje tržnih zakonitosti in načel dobrega gospodarja, spoštuje človekovo osebno odgovornost, država pa mora poskrbeti za človeka, ko si sam ne more zagotoviti potrebne varnosti. Smo za pošten gospodarski red. Zavzemamo se za razbremenitev gospodarstva in povečanje konkurenčne sposobnosti Slovenije. Samo pozitivna gospodarska rast bo bistveno vplivala na zmanjšanje nezaposlenosti. JOŽE ZUPANČIČ Rojen 1943 gradbeni tehnik poročen, oče dveh otrok Gozd Martuljek, Naselje na bregu 7 1. VOLILNI OKRAJ - OBČINI JESENICE IN KRANJSKA GORA Volivci iz 1. volilnega okraja ga lahko pokličejo na telef. štev. 880-108, vsak dan po 20. uri, razen sobote in nedelje. ŠPORT SKD posebej poudarja pomen športa, kot tistega dejavnika, ki bistveno pripomore k vrednotenju zdravega načina življenja državljanov. Vrhunski športniki morajo biti prosti vsakega političnega pritiska, razni nacionalni športni odbori in sveti pa pluralno sestavljeni. 77/ '(H ]~' ^ ^ i*] ,r'f'7/P' ANDREJ ŠTER Rojen 1958 dipl. pravnik poročen, oče dveh otrok Kranj, Sitarska pot 5 5. VOLILNI OKRAJ - OBČINA KRANJ (naslednje KS: Kranj, Huje, Planina, Kranj - Zlato polje, Kranj - Struževo, Kranj - Gorenja Sava, Besnica, Podblica, Kranj - Stražišče, Jošt, Bitnje, Žabnica, Kranj - Orehek, Drulovka in Mavčiče) 6. VOLILNI OKRAJ - OBČINE NAKLO, PREDDVOR, CERKLJE IN ŠENČUR Volivci iz 5. in 6. volilnega okraja, ki želijo odgovore na svoja vprašanja, lahko pokličejo tel. štev. 224-543, vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 21. ure. EVROPA Cena za podpis evropskega sporazuma je bila krepko višja, kot jo je predvideval Oglejski sporazum, da se doseže eden glavnih zunanjepolitičnih ciljev - Evropska zveza. Ob vstopanju v Evropo bomo zahtevali, da je potrebno ob sprejemanju zakona o lastninskih pravicah tujcev sprejeti tudi zaščitne zakone. S tem dokazujemo, da smo stranka z evropskim profilom in slovenskimi koreninami. Na koncu koncev pa bo vse odvisno od zavesti vsakega od nas: koliko nam bo lastna nacionalna zavest (na katero se tako pridušamo) pustila prodati tujcem. Narodno zavest imajo lahko le državljani, država je ne more imeti namesto njih. Z razglasitvijo določenih območij za narodni park, zemljišč posebnega kmetijskega, ekološkega, obrambnega ali kulturnega pomena ter z določitvijo obmejnega pasu bomo zaščitili slovenski interese pred vstopom v Evropsko skupnost. SAMOUPRAVA SKD se je in se bo najodločneje zavzela za razvoj lokalne samouprave, da bi zaživela temeljne demokracije, da bi se hitreje razživela razvojne pobude. Zato bomo še naprej podpirali ljudsko voljo za ustanovitev novih občin. DELAVCI Zagovarjamo delavsko soodločanje, zagovarjamo socialno parnterstvo. Zavzemali se bomo za organiziranje vzajemne blagajne za primer brezposelnosti. S tem se olajša delovanje podjetij, ki so v krizi in poveča varnost delavcev. Zavzemali se bomo za uveljavitev možnosti izbire polovičnega delovnega časa s polnim štetjem pokojninske dobe za starše, ki ob otroku ostane do treh let starosti. Spodbujali bomo rast novih delovnih mest in srednjih podjetij, obrti, storitvene dejavnosti, družinske kmetije, dopolnilne dejavnosti na kmetih, kmečko in obrtniško zadružništvo, turizem, delo na domu in možnost polovične zaposlitve. Omogočiti moramo davčne spodbude pri ustvarjanju novih delovnih mest. IGOR DRAKSLER ~" Rojen 1960 dipl. ing. gradbeništva poročen, oče treh otrok Škofja Loka, Kidričeva 76 8. VOLILNI OKRAJ -OBČINA ŠKOFJA LOKA Volivcem iz 8. volilnega okraja je dosegljiv vsako sredo od 18. do 20. ure na telef. štev. 624-403. ŠOLSTVO Slovenski krščanski demokrati se zavedamo odgovornosti in pravice staršev za vzgojo svojih otrok. Menimo, da mora šola mladega človeka ne samo izobraževati, temveč tudi vzgajati in to skladno z željami in moralnimi vrednotami njegove družine, Iz tega vrednostnega izhodišča se v šoli utemeljujeta osebnostna in državljanska vzgoja. ZAPOSLOVANJE Program zaposlovanja bomo okrepili s posebnimi izobraževalnimi in finančnimi programi, ki bi spodbudili podjetništvo in ustvarjalnost mladih. Posebno pozornost moramo posvetiti iskalcem prve zaposlitve. JANEZ dr. REMŠKAR Rojen 1947 doktor medicine - primarij poročen, oče enega otroka Kranj, Planina 6 4. VOLILNI OKRAJ -OBČINA KRANJ Naslednje KS: Kranj - Center, Kranj - Primskovo, Kranj - Vodovodni stolp, Kranj - Bratov Smuk, Kranj - čirče, Britof, Predoslje in Kokrica Volivci iz 4. volilnega okraja, ki želijo odgovore na svoja vprašanja lahko pokličejo tel. štev. 224-543 vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 21. ure. ZDRAVSTVO KAJ POUDARJAMO SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI V ZVEZI Z ZDRAVSTVOM, ZDRAVJEM OBČANOV IN ZDRAVSTVENO POLITIKO? - skrb za lastno zdravje, - poskus privatizacije manjših bolnišnic, - normativi - na področju kadrov in normativov - individualne koncesije tudi zaposlenim v državni službi - mreža zdravniških mest v državi, - sofinanciranje države za vrhunske - terciarne storitve, - kontrola kakovosti storitev - podpreti konkurenco na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, - večje število obravnav bolnikov v dnevnih hospitalih, - skrajševanje ležalne dobe, - destimulacija negativnih specialističnih izvodov, - v vseh slovenskih bolnišnicah dograditev kapelic za bogoslužne namene, - uskladitev celotne zdravstvene zakonodaje z zakonodajo Evropske zveze oziroma WHO, - postopno dvigati odstotek zasebnega dela, predvsem na področju zobozdravstva in osnovnega zdravstva, - uskladitev kadrovskih normativov z evropskimi, večja izkoriščenost delovnega časa, - večji poudarek financiranju socialnih programov (zdravljenje narkomanije v komunah), - uvedba mreže negovalnih bolnišnic. Naša predstava je svobodno zdravstvo. Pod tem smo ip še vedno podrazumevamo depolitizacijo zdravstva >n konkurenco. Leta 1991 - 1992 je Peterletova vlada pripravite spremembo prejšnje zdravstvene zakonodaje in sPre' jela tri za zdravstvo najpomembnejše zakone: Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravstvenem zavarovanju in Zakon o lekarniški dejavnosti. Objavo predstavitve naročajo občinski odbori SKD naslednjih občin: Kranjska gora, Jesenice, Radovljica, Bled Bohinj, Tržič, Kranj, Naklo, Preddvor, Cerklje, Šenčur, Vodice, Medvode, škofja Loka, Železniki, gorenja vas in žiri Ï^ÍÇk, 18. oktobra 1996 PRED VOLITVAMI 11. STRAN » GORENJSKI GLAS ZA GORENJSKO IN SLOVENIJO Pavijane in vse sloje, za verne in neverne, s posebno pozornostjo do manjšin. 9ospodarska, socialna in kulturna prenova Slovenije. gospodarstvo, zunanja politika, notranje zadeve, kmetijstvo, promet in zveze, £ato se nam lahko verjame, da ne dajemo volilnih obljub na pamet amo edina varna alternativa! SKD PRAVNI RED Najprej moramo ustvariti pravni red z jasnimi pravili, ki jih je potrebno nemudoma sprejeti - zakone in druge predpise za delovanje državnih organov, hitre upravne in sodne postopke, zaščito upnikov ter urejene delovne predpise. Skratka, hočemo prožno in preprosto zakonodajo. Miroslav mozetič Rojen 1950 d'P'- pravnik Poročen, oče štirih otrok Medvode, Vaše 5d J- VOLILNA ENOTA '••VOLILNI OKRAJ - OBČINE MEDVODE IN VODICE ter del MESTNE OBČINE LJUBLJANA Volivci iz 11. volilnega okraja ga lahko pokličejo na telef. štev. 061 613-714, kjer lahko preko avto-tske telef. tajnice posredujejo vprašanje. Kandidat jih bo poklical in jim odgovoril na vprašanja. llvJIA \ SLOVENIJI ta w Fmmmiim mifisim. ® © ®m®È3W« m cd mm yiNCENCIJ DEMŠAR R°jen 1941 Prof- zgodovine P^očen, oče štirih otrok bk°fja Loka, Kopališka 22 \XS&$ OKRAJ - POLJANSKA ™ SELŠKA DOLINA IN ŽIRI lahï?' iz 9- volilnega okraja ga C pokličeJ° na telef- fttau T2:744 ali na telef. štev. iwv• faxa) 624-403, vsako sredo 00 '5. do 18. ure KMETIJSTVO Slovenskim kmetom moramo zagotoviti ne le preživetje, temveč dolgoročno perspektivo. Nekateri podatki o gibanjih v našem kmetijstvu so kar ugodni. Gibanja so pravilno usmerjena. Zaradi številnih težav, ki so v precejšnji meri posledica razmerja do kmetijstva v preteklih desetletjih - premajhnega deleža kmetijstva v proračunu, malo časa, ki ga imamo, da ujamemo korak z razvitimi ter sočasno omogočimo kmetijstvu, da opravi za državo in narod pomembne naloge; katere lahko opravi te kmetijstvo - bomo morali v prihodnjih letih še veliko narediti. Čimprej moramo dobiti sodobne zakone: o kmetijstvu, o kmetijskih zemljiščih, o vinu, o živinoreji itd. Največja težava slovenskega kmetijstva je slaba organiziranost kmetov. Da bi pospešili njihovo boljše organiziranje, pripravljamo zakon o kmetijsko-gozdarskih zbornicah. Upamo, da bodo ta zakon in nekatere druge spodbude prepričale kmete, da se morajo bolj in bolje organizirati in se dejavneje vključiti v vodenje zadrug in soodločanje v živilsko-predelovalnih obratih. ŽRTVE Še naprej se bomo zavzemali za hitrejše popravljanje krivic, ki so bile storjene mobilizirancem in vsem drugim žrtvam vojnega nasilja s strani okupatorja in bivše države. Pri tem mislimo na zaščito invalidov, priznanje rent in drugo. Odločno bomo zahtevali hitrejše izvrševanje denacionalizacije in se zoperstavili vsem oblikam divjega lastninjenja. MLADINA Še več pozornosti bomo posvetili mladim, še posebej mladim družinam pri reševanju njihovih problemov, zato predlagamo sprejetje: - nacionalnega stanovanjskega programa, ki naj zagotovi dovolj velik stanovanjski sklad, ki bo vsaki mladi družini omogočil pridobiti ugodno posojilo za primerno stanovanje; večje ugodnoststi naj veljajo za številčnejše družine - nacionalnega štipendijskega programa, obenem pa nameravamo podpreti razvoj kreditnega sistema študija JANEZ dr. POKLUKAR Rojen 1960 doktor biotehničnih znanosti iz področja agronomije poročen, oče dveh otrok Križe, Senično 27 7. VOLILNI OKRAJ - OBČINA TRŽIČ Volivci iz 7. volilnega okraja ga lahko pokličejo na telef. štev. 58 - 875 vsak dan (razen sobote in nedelje) od 17. do 20. ure. Objavo JANEZ dr. RESMAN Rojen 1952 doktor medicine -specialist internist kardiolog poročen, oče treh otrok Radovljica, Cesta Svobode 13 2. VOLILNI OKRAJ -OBČINI BLED IN BOHINJ 3. VOLILNI OKRAJ -OBČINA RADOVLJICA Volivci iz 2. in 3. volilnega okraja, ki želijo odgovore na svoja vprašanja, ga lahko pokličejo vsak torek in četrtek med 17. in 19. uro na tel. št. 714-590. UPOKOJENCI Zagotoviti hočemo pokojnine sadanji in prihodnji generaciji. To pomeni jamčiti socialno varnost vsem generacijam: sedanjim in tistim, ki šele prihajajo in bodo upokojenci čez nekaj let. Naš cilj je zagotoviti nemoteno uživanje zasluženih pokojnin, s katerimi bo moč živeti po srednjeevropskih standardih. KULTURA Za uspešno delo na področju kulture je nujno sprejetje nacionalnega programa kulture. Ne želimo rušiti tega, kar je bilo pozitivno narejenega, potrebno pa je, da se jasneje dorečejo nacionalne prioritete na področju kulture, poenotijo metodologija in kriteriji javnega financiranja kulture in uvede nacionalna koordinacija udeležbe v mednarodnem kulturnem dogajanju. Zavzemamo se tudi za davčne olajšave oz. stimulacije posameznikom, ki so lastniki kulturnih dobrin. Kot posebnega pomena ocenjujemo tudi Zakon o rabi slovenščine, ki je sedaj v parlamentarni proceduri. WQDMm P® SVOJI VESTI, Predstavitve naročajo občinski odbori SKD naslednjih občin: Kranjska gora, Jesenice, Radovljica, Bled Bohinj, Tržič, Kranj, Naklo, Preddvor, Cerklje, Šenčur, Vodice. Medvode, Škofja Loka, Železniki, gorenja vas In Žiri Liberalna stranka Tudi nacionalna lista Liberalna stranka je predstavila kandidatne liste za volitve v državni zbor. Stranka se je odločila za nacionalno listo s 15 imeni, na prvih petih mestih pa so Vitomir Gros, Danijel Otto Malenšek, Peter Smuk, Franc Golija in Marija Bahovec Verdel. V prvi volilni enoti pa kandidirajo Tonček Čebulj (Jesenice), Bernarda Podlipnik in Primož Vladimir Senčar (Radovljica), Vitomir Gros in dr. Ivan Kejžar (oba Kranj), Peter Smuk (Tržič), Peter Hawlina (Škofja Loka), Alojz Mihelič (Kamnik) in Jože Rastislav Reven (Idrija). V Tolminu kandidira Franc Golija, v ljubljanskih okrajih Jana Debeljak, Anton Senčar, Danijel Otto Malenšek in Matija Kavčič, v Domžalah pa Janez Mihelič in Darinka Rakovec. Slnvc Pa še o plakatih mM Iv tj T)tv% nnm Imn rov Občinska uprava Mestne občine Kranj je posameznim političnim strankam že dodelila številko njihovega panoja na Slovenskem trgu, naknadno pa zahtevala odstranitev le-teh* Kandidatka v Selendolu Občinski odbor Liberalne demokracije Tržič organizira predstavitev kandidatke stranke za poslanko v državnem zboru dr. Bojane Kališnik - Sušnik. Predstavitev bo danes, 18. oktobra, med 17. in 19. uro v dvorani gasilskega doma v Jelendolu. Kranj - Še zadnji konec tedna je kazalo, da bodo Kranjčani tudi ob letošnjih volitvah najmočnejše predvolilne plakatne propagande deležni Çrav na Slovenskem trgu. am so bili običajno prav v ta namen postavljeni dodatni panoji. Ponedeljkova slika na trgu je bila drugačna. Panoji so bili že v fazi podiranja. Kot je bilo zapisano v 6. točki Pogojev za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest, ki so jih konec septembra posamezne gorenjske občine objavile v Gorenjskem glasu (Mestna občina Kranj pa v Slovencu), Mestna občina Kranj sprejema vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določi enako število plakatnih mest. Morebitna preostala plakatna mesta se razdelijo organizatorjem, ki so zainteresirani za večje število plakatnih mest. V javnem podjetju Komunala Kranj so prejeli vloge 14 strank, ki so po besedah Aleša Vovka, ki v času predvolilne kampanje s strani JP Komunala kontaktira s strankami, zakupile več plakatnega prostora, kot jim ga v novonastalih razmerah lahko ponudijo. JP Komunala na območju kranjske občine sicer razpolaga s 192 m2 plakatnih površin, s tem, da je v predvolilnem Času ena tretjina namenjena tekočemu plakatiranju, dve tretjini, to je 126 m2, pa so namenili zgolj strankam. Na zahtevo občinske uprave so na Slovenskem trgu, kot je praksa v zadnjih letih, postavili dodatnih 18 panojev s skupno površino 200 m2. Na podlagi vlog posameznih strank so v Mestni občini Kranj celo določili številke, panojev, na katerih naj bi le-te plakatirale, vendar je naknadno iz taiste občinske hiše prišla zahteva po odstranitvi panojev na Slovenskem trgu- . V Zakonu o volilni kampanji v drugem odstavku 8. člena sicer piše, da občina lah''0 določi tudi dodatna plakatna mesta. Lahko pa seveda ne pomeni mora. Ampak, g»e"e na dosedanje predvolilne plakatne izkušnje v kranjski občini je tokratna odločitev občinske uprave tako men strankami, kot pri izvajalcu izzvala neprijetno presenečenje. V tolažbo ostane W vprašanje - se bodo v občinski upravi še pred 10. novembrorn mogoče le premislili? • Igot K« Bližajo se parlamentarne volitve. Te so tudi za upokojensko generacijo izredno pomembne. Vsa dosedanja prizadevanja za Eošteno reševanje upokojens-ih zadev, niso obrodila želenih rezultatov, predvsem zaradi stališč nekaterih strank, ki niso podpirale upravičenih zahtev upokojencev in zahtev vseh organov Zveze društev upokojencev Slovenije. Upokojenci smo bili v zadnjih letih že večkrat opeharjeni, samo letos že za 25 odstotkov mesečne pokojnine. Upokojenci, čeprav nestrankarsko opredeljeni, smo dolžni, da se aktivno vključimo v predvoli-na dogajanja in damo podporo strankam in njihovim kandidatom, ki so nas do sedaj v popolnosti podpirali in jim zato tudi zaupamo. V nov Državni zbor volimo ljudi, ki nam bodo zagotavljali mirnejšo jesen našega življenja. Tudi upokojence moramo imeti v Državnem zboru, sicer bomo težko zagotavljali oziroma branili naše pravice. Za dosedanjo podporo tistim strankam in posamezni- kom, ki so nas nesebično podpirali pri ohranjanju z delom zasluženih pravic, se dostojno oddolžimo tako, da jih bomo na volitvah podprli in jim dali svoj glas. To bo tudi porok za lepši jutrišnji dan. Zveza društev upokojencev Slovenije Demokrati Slovenije Naredimo korak skupaj Kranj, 18. oktobra - Demokrati Slovenije vabijo danes, 18. oktobra, ob 18. uri v banketno dvorano Hotela Creina v Kranju na pogovor na temo: Demokracija, pogovor moških in žensk. Pod geslom Naredimo korak skupaj bodo sodelovali kandidati za poslance v državnem zboru Danica Simšič, Mateja Svet, Mojca Zaplotnik, Roman Končar, Katarina Lavš, Zvonka Košir, Andrej Klinar, Blaž Hrastnik, Gordana Višnar, Stane Mihelič in Milan Cvelbar. Beblerjeva in Dragonja tta Javornifcu Javornik, 18. oktobra - Na Javorniku je Liberalna demokracija Slovenije Jesenice in Kranjska Gora priredila javno tribuno, na kateri je bil govor o gospodarskem razvoju Jesenic in Zgornjesavske doline do leta 2000. Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je predstavil zamisli vlade in LDS o tem, kako naj bi država pomagala Jesenicam pri iskanju izhoda iz sedanjih neugodnih gospodarskih razmer. Povedal je, da se vlada dogovarja z italijanskim partnerjem za proizvodnjo visokokakovostnega stekla na Jesenicah, vlada pa tudi pripravlja sveženj ukrepov, ki naj bi sprostili pogoje za drobno gospodarstvo in obrt. Opozoril pa je tudi na vrsto možnosti, ki jih Jesenicam nudi ugodna lokacija na prometnem stičišču ob meji z obema gospodarsko bolje razvitima sosedoma. V zvezi z vrsto pripomb, da se je v novih občinah razbohotila preštevilna birokracija, in da je jeseniški župan, ne glede na pripombe in nasprotna mnenja članov občinskega sveta, v občinski upravi zaposlil Eretirano visoko število uradnikov, je Darja avtižar • Bebler, kandidatka Liberalne demokracije Slovenije za državnozborske volitve v volilnem okraju na območju občin Kranjska Gora in Jesenice, poudarila, da to nikakor ni bil smoter reforme lokalne samouprave. Zato je obljubila, da se bo v novem Državnem zboru zavzela za zaostritev splošnih kriterijev, koliko občinskih uradnikov je dopustno zaposliti glede na pristojnosti občin in glede na število prebivalcev v konkretni občini. Darja Lavtižar - Bebler je tudi poudarila, da bi morala nova občina pomeniti nov izziv za občine in gospodarske subjekte na njenem območju in da bi morala sama občina v večji meri kot doslej prevzeti gospodarsko pobudo. V Sloveniji je vse preveč pričakovanja, da bo to namesto občine storila država. Minister Metod Dra- Sonja, Darja Lavtižar - Bebler in Jože 'esnian so si tudi ogledali ta čas nekoliko omejeno proizvodnjo v Acroniju. KRANJ, Mladinska ui. 2, tel.: 064/222-455 je v sodelovanju z dobavitelji za vas pripravila 1. ZIMSKI HIŠNI SEJEM OD 16. 10. DO 22. 10. NA STOJNICAH PRED BLAGOVNICO IN V NJEJ TUDI V SOBOTO iN NEDELJO OD 9. DO 18. URE 30% POPUST 30 %, za posamezne artikle tudi do 50 % velja za aktualno zimsko garderobo, predvsem so to ŽENSKE, MOŠKE in OTROŠKE BUNDE, PARKE, PUHOVKE, JAKNE, TRENIRKE in OSTALO BLAGO, KI BO RAZSTAVLJENO V PONUDBI NA SEJEMSKIH STOJNICAH PRED BLAGOVNICO GORENC IN NA LOČENEM ODDELKU V BLAGOVNICI, KJER SMO PRIPRAVILI POSEBNO UGODNE SEJEMSKE CENE. ŽENSKA PARKA. m kapuco, MICROFIBER, 4 barv* x^oe^sTr 7.950,00 SIT MOŠKE BUNDE IN PUHOVKE sjvuKrtsn 6.900,00 SIT ŽENSKE BUNDE 9j*»&rsiï 6.900,00 SIT DEKLIŠKE PARKE, OTROŠKE BUNDE ss&wfsvï 3.900,00 SIT NUDBA BLAGOVNICE GORENC NA VEČ KOT 400 m2 prodajne površine nudimo NOVO - JESENSKO ZIMSKO KOLEKCIJO OBLAČIL VSEH PRIZNANIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. IZDELKI LABODA, KROJA, Gorenjskih oblačil, KORSA, MIKA, ELKROJA, TRIKONA, RIA, Triglav konfekcije, ALMIRE, SENSA in drugih vas vabijo. KUPUJETE ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ? V Blagovnici GORENC je izbira največja na Gorenjskem.VEČ KOT 400 najrazličnejših ženskih plaščev in tudi jaken, najkvalitetnejših proizvajalcev, kot so KROJ, LABOD, GORENJSKA OBLAČILA, VAS VABI, DA JIH OBLEČETE. NAJPOGOSTEJŠE CENE ŽE OD 30.000 DO 40.000 SIT. Kartica Club GORENC Kartica CLUB GORENC Kartica CLUB GORENC Ob prvem večjem nakupu pri nas boste prejeli KARTICO CLUB GORENC in z njo plačali vaš plašč, kostim, jakno, obleko, suknjič že z ugodnostjo, ki jo nudimo vsem članom. DODATNI 1 O % POPUST Pri vseh bodočih nakupih v naši hiši bo vaša zvestoba nagrajena ob predložitvi kartice z 10 % popustom za vse blago v naši blagovnici GORENC. Vse imetnike kartice pa vabimo, da izkoristijo naštete ugodnosti. Teh nekaj artiklov in cen je iz širokega izbora oblačil sejemske posebne ponudbe. Zagotovljena kvaliteta in najnižja možna cena velja samo v času sejemske prodaje na 1. hišnem sejmu. NE ODLAŠAJTE Z OBISKOM V SOBOTO IN NEDELJO, 20.10. - V ČASU HIŠNEGA SEJMA JE I BLAGOVNICA GORENC ODPRTA D019. URE. J !*• oktobra 1996 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje Domači certifikati enakovredni tujim SIQ je letos postal polnopravni član mednarodne mreže EQNET, kar pomeni, da so njegovi certifikati enakovredni angleškim, nemškim, japonskim itd. Kr*nj, okt. - Slovenski inštitut za kakovost v Ljubljani (SIQ) se ukvarja s Preskušanjem in certificiranjem izdelkov, 1 ocenjevanjem in certificiranjem sistemov kakovost in z metrologijo. Najbolj oomevno je v zadnjem času certificiranje Po mednarodnih standardih ISO 9000, jjoslej so certificirali približno petdeset Podjetij, na tem področju je zelo pomembna vključitev SIQ v mednarodno fertifikacijsko mrežo EQNET. Pred kratim so promovirali polnopravno članstvo i a l mreži' certificiranih podjetjem so «üali posebno izjavo in poslej lahko "Porabljajo EQNET-ov znak. Pogovarjali smo se z IGORJEM LIKARJEM, Jirektorjem Slovenskega inštituta za Novost in meroslovje. "Koliko časa že deluje SIQ?" Več kot trideset let se ukvarjamo s preskušanjem in certificiranjem izdelkov n z ,metrologijo. Ves čas kot neodvisna, pristranska institucija, na začetku zno-JjSj Jskre. Leta 1964 je v tej stavbi na ttaški 2 v Ljubljani nastal zavod za ,q^matizacijo, začetki pa segajo v leto *«J. Osnovni namen ie bil znotraj Iskre SSffiï ne°dvisno službo za ocenjevanje jelkov in metrološke storitve. Leta 1987 Je izstopil iz Iskre, v SIQ pa smo se Preimenovali leta 1992, ko smo se začeli Ujučevati v tujini, v razne mednarodne neme za medsebojno priznavanje rezul-atov in preskusov. Na tujem nam je bilo Veíïee tCŽk0 razložiti' kako sm° znotraJ ra ^rme ianko neodvisni, saj niso šumeli našega zakona o združenem i; Iu-Tako smo postali zavod in poskuša- aefinirati naše lastnike." "Kdo so lastniki?" . To je zgodba, ki še ni končana, cfttno ima še vedn0 največJi delež ružbeni kapital, ki na skladu za razvoj »lea na rešitev. Solastniki pa so Gospo-SJJJka zbornica Slovenije, Zavarovalnica Jjjtav, Iskra, Gorenje itd. Po zakonu o la«°dih uPravljanjanje ni povezano z "siništvom, po veljavnih standardih za kakršna je naša, mora biti upravl-J3e izvedeno tako, da je vključena j Jnteresirana javnost. Upravni odbor 1^°. sestavljajo tudi drugi, ne samo Ven-1 ' demmo Zveza potrošnikov Slo-SmniJe> Univerza, Elektro Slovenije, saj elèït včasin specialisti na področju tr , tr°tehnike. Pn certificiranju in mena Je elektrotehnika res naša osnov-n*dejavnost." ia l\S,oveniji se s certificiranjem ukvar- J*(y*č hiš?« Í2dÍ?uakrat P° tri hiše- s certificiranjem eleVt se PoleB nas ukvarja fakulteta za niih ïehmko ln Gorenje, res je obseg PreTÍ Poobiastl1 zelo ozek> v glavnem ukva • 8osPodinJske aparate. Mi se Ce ar].arno tudi z atestiranjem izdelkov, začel- nJe sistemov kakovosti smo leti t J^vijati na začetku devetdesetih triil , 1 na tem smo področju v Sloveniji Bi TfTv* igralci, poleg nas je to BVQI »mat* Bavern, to sta tuji instituciji, ki Štet? Pn nas podružnici, tako kot v J»mh drugih državah." Kako lahko nastopate konkurenčno?" 4?edvsem je treba biti d°ber" Hosti?Je Že kdo Prito'il Mradi nePristra' Paneí- ?ri tem smo bolj papeški od ne S. Izhodišča vseh naših dejavnosti fjtno.?dvisnost. nepristranost, tudi nepro-itiedn n|or°zno jih urejamo v skladu z nas t odnimi standardi, ki veljajo za zclai !° So standardi serije EN 45000, ^nastali že slovenski SIST EN status'«« 0 Pravoverno smo uredili svoj S?!* s°istpŠen de,ei ima Pri vas certificir-íasu no!kn!?v kakovosti, ki je v zadnjem "Pribi *J od™evno?" ti- OdmL 0 15 odstotkov naše dejavnos-5r°rnow° Je' ker Podjetja to hočejo ÜPbiü 'ratl» javnosti pokazati, da so ,Certificir -,flkat kakovosti ISO 900. katere i Je ttdelk<>v pa je nujnost, brez nJeno nr! moreJ0 izvažati, zato ni name- , ° Promociji." c^niu,kí?n tržni de«ež imate pri certifi-'Dosi mov kakovosti?« deset DQJH.Sm? certificirali približno pet-p aJetij, na seznamu jih je sicer Igor Likar, direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje. nekaj več, vendar so vmes podjetja, ki so spremenila svoj status in so se denimo preoblikovala v delniške družbe, zato smo morali preklicati stari in izdati nov certifikat. S tem se ukvarjamo šest let in mislim, da nam je kar dobro uspelo, saj so tujci prišli k nam z izdelano ponudbo, prek predstavništva na Dunaju pa so bili v Sloveniji prisotni že deset, petnajst let. Naš tržni delež je približno 30-odstoten, BVQI ima 50-odstotnega, TUV Bayern pa 20-odstotnega. Gre za približne številke, saj je posredno prisotnih še nekaj tujcev, ki pa nimajo velikega deleža." "Se v čem razlikujete od tujcev?" "Odločili smo se za rahlo drugačno politiko kot institucije, ki imajo izpostave v številnih državah. Gradimo nacionalno certifikacijsko hišo za sisteme kakovosti in se kot taki vključujemo v mrežo tovrstnih institucij po svetu. Zato smo že od leta 1992 pridruženi člani mreže EQNET, letos smo poslali polnopravni člani. Mreža postaja vse boli svetovna, saj so se letos polnopravno vključili Japonska, Nova Zelandija, Avstralija, Izrael in mreža ima zdaj enaindvajset članic." "Kakšne so koristi vključenosti?" "Izmenjujemo izkušnje, medsebojno usklajujemo merila, delujemo po istih principih, način dela je enak, kar je za naše stranke zelo pomembno, saj je storitev prav taka, kot bi jo dobili pri drugih institucijah. Naša vključitev ni bila težavna, saj smo to dejavnost na novo postavili, že od prvega dne po principih mreže. Moram reči, da smo imeli veliko podporo članic mreže, dostop do vseh njihovih informacij, izobraževanja, sestankov, dokumentov delovanja, pravil igre itd. Zato se nam ni bilo treba ukvarjati s prilagajanjem, temveč smo organiziranost postavili po principih mreže. Sodelovanje nam je zelo veliko pomenilo, saj smo se tako naučili funkcionirati, naše stranke pa dobijo certifikat kakovosti, ki je identičen tistemu, ki ga dobijo v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Japonskem. Skratka delujejo po enakih principih, kot denimo angleški BS1QA, ki je izdal doslej daleč največ certifikatov kakovosti na svetu, več deset tisoč." "Kako močno je to gibanje v svetu?" "Standardi ISO 9000 so najširše uporabljen standard v svetu, v največ podjetjih ga prakticirajo, v največ državah je vključen. Noben drug standard ni širše uporabljen." "Koliko ljudi se na vašem inštitutu ukvarja s tem?" "Štiri imamo stalno zaposlene ter približno petdeset zunanjih presojevalcev, da lanko pokrivamo različne veje gospodarstva in drugod." "Je zanimanje tudi izven gospodarstva?" "Vse več. Hotel Ribno je bil prvi primer na področju storitev, zdaj jih je vse več, Hermes plus in IBM Slovenija sta čista trgovca." "Kaj pa državna uprava?" "Pogovarjamo se o uvajanju sistemov kakovosti v lokalne skupnosti, seveda ne morem povedati s katerimi, dokler certi-fikacijski postopek ni končan. Ko je certifikat izdan, je to javna listina in imamo delo dolžnost to objaviti. Tako kot nam je zaradi vključenosti v mednarodne sheme prepovedano svetovanje in se s tem ne ukvarjamo, kar je tudi razlika z drugimi, ki se pojavljajo na našem trgu." "Se občine sploh zanimajo za certifikat kakovosti?" "Prizadevamo si, da bi občine uvedle sisteme kakovosti, razvijamo ocenjevanje lokalnih skupnosti, da bi znale urediti in nato pokazati, kako skrbijo za svoje občane. Eden dobrih mehanizmov je ureditev občinske uprave, v mariskateri občini bi lahko izredno izboljšali storitve. Ena ključnih stvari pri vzpostavljanju sistemov kakovosti je namreč proces stalnih izboljšav, kar pomeni, da moraš uvesti aktivnosti za spremljanje odnosa do strank in da merjenje izvajaš tako, da se stvari izboljšujejo. S pomočjo objektivnih pokazateljev namreč ugotavljaš pritožbe in načrt imaš za njihovo zmanjšanje, nadzira pa te nekdo drug, da nisi zadovoljen sam s sabo. Občasno pride pogledat, kako si izboljšal svojo organiziranost in storitve oziroma zavajaš samega sebe ali ne. V občinah bi s tem res lahko veliko storili." "Motiva še nimajo?" "Motiv bo, ko se bo pojavil prvi junak in bodo ljudje tja raje prihajali. Tako bo ustvarjen pritisk javnosti." "Gorenjska podjetja imajo približno petino vseh v Sloveniji izdanih certifikatov kakovosti, čeprav je delež gorenjskega gospodarstva v slovenskem približno desetodstoten, s čim si (o razlagate?" "Nimam izdelanega mnenja. Morda zato, ker je izvozno usmerjeno in je bil pritisk na certificiranje večji." "Gospodarska zbornica govori o odličnosti?" "Slovenska nagrada za kakovost funkcionira po enakih principih kot evropska, gre za model poslovne odličnosti, ki je nekakšno nadaljevanje prizadevanj za urejeno organizacijo. Priznanje za kakovost je bistveno širše kot sistem ISO 9000, ki v glavnem pokriva procese. Težo namreč daje tudi zadovoljstvu kupca, poslovnim rezultatom, zadovoljstvu zaposlenih, voditeljstvu v svoji dejavnosti itd. Pri certifikatu ISO 9000 poslovni rezultati denimo niso v igri, lahko ga dobi tudi firma, ki slabo posluje, lahko se celo zgodi, da gre v stečaj, pomembno je le, da primerno organizirana. Zato je neke vrste logično nadaljevanje sistema ISO 9000, eden od možnih naslednjih korakov je tudi certifikat po ISO 14000, ki se nanaša na varovanje okolja." "Kako ocenjujete kranjsko gibanje za kakovost?" "Vsekakor je legitimno, le veliko napako delajo, da je za podeljevanjem njihovih znakov premalo strokovnih podlag. Hoteli so podeljevati certifikate, ki to niso bili, izdelke izbirajo tik pred sejmom, med letom pa se ne dogaja nič. Znak podelilijo po razgovoru, pri nas izdelek preskušamo mesec dni. Zato se je težko primerjati, nič nimamo seveda proti, da kranjski sejem podeljuje znake, vendar bi moralo biti jasno, da so to le sejemski znaki in ne slovenski certifikati." "Še vprašanje, delati samo doma ali nemara tudi za tujce?" "Vse dejavnosti imamo ustrezno akreditirane, nekatere samo doma, druge tudi v tujini, saj smo med razvojne cilje zapisali tudi preskušanje in certificiranje izdelkov tujih izdelovalcev, nastop na bližnjih trgih, pri certificiranju izdelkov predvsem v državah, ki so zanimive za slovensko gospodarstvo itd. Ker slovenska akredita-cija v tujini še ni tako uveljavljena, iščemo tudi tuje, tako smo se odločili za švedsko akreditacijo na področju certificiranja kakovosti, meroslovje pa smo akreditirali na Nizozemskem. • M. Volčjak Tretji mednarodni oglaševalski festival Zlati boben Revoz slovenski oglaševalec leta Nekdaj so po deželi hodili (vladarjevi) glasniki in s pomočjo bobnov ljudem sporočali, kar so pač imeli sporočiti. Glasniki (pa ne le vladarjevi) obveščajo ljudi še danes, boben pa... No ja, časi se spreminjajo. Portorož, od 8. do 11. okto- festivala ob podpori slovens-bra - Oglaševanje tudi pri kih državnih institucij. Festi-nas v zadnjih nekaj letih vse val je bil predstavljen na bolj postaja nujno dejstvo, sedmih podobnih festivalih, V slovenskem (medijskem) in neposredno na 9000 različ-prostoru se je v zadnjih nih z oglaševanjem povezanih nekaj letih pojavilo precej subjektih. Zlati boben velja agencij, ki skušajo tako ah za eno najbolj promoviranih drugačno občinstvo prepn- slovenskih prireditev, ki pa čati, da je tisto, kar nudijo njihovi naročniki tisto pravo. Pravega recepta za uspešne akcije skorajda ni. Obstaja le množica napotkov. In tistim, ki najdejo najboljšo kombinacijo takih napotkov gre čast, da se Eredstavijo na oglaševals-em festivalu Zlati boben. Oglaševalski festival Zlati boben ima svoje korenine v dolgoletni portoroški tradiciji najboljšemu delu v oglaševalskih festivalov. Pred £osamezni kategoriji znotraj dobrimi dvajsetimi leti je bil £ in Zlate b^ SQ rf ' mne^u žirije, za televizija ob svojem poslanstvu iz leta v leto poskrbi še za promocijo naše države. Tekmovalni del festivala poteka v treh skupinah: v prvo sodijo televizijski oglasi, v drugo tiskani oglasi in plakati ter v tretjo promocijske publikacije in embalaža. Najboljše delo v vsaki skupini prejme nagrado zlati boben, nagrado zlata palčka ki festival, ki se je kasneje sicer selil iz kraja v kraj, a se je zaradi najboljših tehničnih možnosti ponovno vrnil v svoi rojstni kraj. Od tistih-mal so se v Portorožu srečevali vsi, ki so kaj pomenili na področju tržnih komunikacij. oglas prislužili v češki agenciji DMB & B iz Prage, le ta je z njim promovirala tablete proti diareji ter ljubljanska Futura s samopromocijskim koledarjem valčkom. Slednji agenciji je žirija prisodila tudi laskav naslov agencije leta. Festival je pred tremi leti Letošnja novost je Zlata prerasel okvire slovenskega lučka, prejela pa jo je ruska oglaševanja in se obrnil v Evropo, točneje v njen srednji in vzhodni del. Na letošnjem festivalu je predstavljenih 982 del iz 20 držav, kar v primerjavi z agencija Segodonya za tiskane plakate zoper Aids. Prvi dan festivala, v torek, se je dogajal tako imenovani Slovenski dan, njegov vrhunec pa je bila razglasitev lanskim letom predstavlja oglaševalca leta. Letos so si kar štiridesetodstotno pove- pot v finale utrli trije oglaše- čanje. Povečanje gre pre- valci - Telekom, Loterija dvsem na račun intenzivne Slovenije in Revoz, ki mu je promocijske aktivnosti, ki jo ob koncu pripadla zlata vrtni- je izvajal organizacijski odbor ca. • U. Spehar Javno podjetje KOMUNALA Kranj p.o., Mirka Vadnova 1, Kranj objavlja naslednji JAVNI RAZPIS u izbiro izvajalca za izvajanje del 1. Pluženje snega na mestnih ulicah v Kranju 2. Posipanje poledice na mestnih ulicah v Kranju 3. Pluženje snega na pokopališču v Bitnjah 4. Pluženje lokalnih cest v mestni občini Kranj 5. Posipanje lokalnih cest v mestni občini Kranj 1.1. Pluženje snega na naslednjih mestnih ulicah: - Struževo do Železniškega mostu, Zlato polje, Krona do odcepa na avtocesto, Šorlijeva, Mandeijčeva, Vidmarjeva, Rotarjeva, Jurčičeva, - cirče, Planina, Tatjane Odrove, Na Skalici, Orehek, Drulovka - Šmarjetna gora - Kranj - Kalinškova, Jezerska c. odcepi, Štirnova, Luznarjeva, Reševa, Toma-žičeva, Kajuhova, Žanova, Oprešni-kova, C. na Klanec, trije odcepi Draga Brezarja, odcepi c. Talcev - Puškama - Bitnje, Ješetova, Tomin-čeva, Pot na Jošta, Sempeterska, Trojarjeva, zgornji del Benedikove, Pševska, Gasilska, Skokova, Bavd-kova, Hafnarjeva pot, Križnarjeva, Seljakovo naselje, Pot v Bitnje - Ješetova - odcepi, Pot na Jošta -odcepi, Šiškovo naselje, Zlatnarjeva, Sitarska, Škofjeloška - odcepi, Me-detova, Krajevna pot, šolska, Stra-žiška, Trojarjeva - spodnji del, Bičkova, Kocjanova, ŽeŽkova, Nart-nikova, peš pot proti Laboram 2.1. Posipanje poledice na naslednjih mestnih ulicah: - šmarjetna gora - Kranj 3.1. Pluženje snega na pokopališču v Bitnjah - glavne poti in stranske odcepe. 4. 1. Pluženje snega na naslednjih lokalnih cestah v mestni občini Kranj: - Lavtarski vrti - Stražišče, Javornik -Jošt - Zabukovje - Rakovcia - križišče Jamnik - Podblica - Njivica - občinska meja - Gorice - Trstenik - Povlje, Trstenik - čadovlje - Zabije - Babni vrt - do občinske meje, Gorice - Zalog -Svarje 5. 1. Posipanje poledice na naslednjih lokalnih cestah v mestni občini Kranj: - Lavtarski vrh - Stražišče, Javornik -Jošt - Zabukovje - Rakovica - Njivica - občinska meja 6. Orientacijska cena ure - traktorja z delavcem (priključek plug oz. posipalec je last Javnega podjetja Komunala Kranj p.o.) je 2.340,00 SIT na uro. - traktorja z delavcem in priključkom plugom ali posipalcem je 2.830,00 SIT na uro. 7. Pogodba za izvajanje del navedenih v 1., 2., 3., 4. in 5. točki tega razpisa se bo sklenila za čas od 15. 11. 1996 dO 15. 3. 1997. 8. Ponudba naj vsebuje: - ceno - znamka traktorja in letnik izdelave - podatek o opremljenosti traktorja z mehanizmom za priključitev pluga oz. posipalca - podatek o lastništvu pluga oz. posipalca 9. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: - cena - opremljenost traktorja z mehanizmom za priključitev pluga oz. posipalca - opremljenost, ki zagotavlja kvalitetno in zanesljivo izvedbo del 10. Ponudbe morajo biti poslane priporočeno na naslov Javno podjetje Komunala Kranj, p.o., Mirka vadnova 1, 4000 Kranj, ali oddane osebno v tajništvu podjetja. Ponudbe morajo prispeti na navedeni naslov do 4.11.1996 do 12. ure. Ponudba mora biti oddana v zaprti ovojnici z navedbo naslova ponudnika in z oznako "Ne odpiraj - ponudba pluženje, posipanje". 11. Javno odpiranje ponudb bo 5.11. 1996 ob 10. uri v prostorih podjetja Mirka Vadnova 1, v pisarni tehničnega vodje EE Komunala. 12. Ponudniki bodo obveščeni o izidu najkasneje v roku 8 dni od dneva odpiranja ponudb. Javno podjetje Komunala Kranj, p.o. Popravek Pri objavi lestvice najhitreje rastočih podjetij na Gorenjskem, ki nam jo je prijazno sestavil Gospodarski vestnik, je zagodel tiskarski škrat. Pri prepisovanju seznama je preskočil vrstico, zato so bili za dobro polovico gorenjskih gazel podatki o prihodku v letu 1995 napačni in zanje ponovno objavljamo prave podatke. Vrstni red seveda ostaja enak, saj so bili indeksi rasti pravi. Za neljubo napako se opravičujemo. prihodek 1995 v tisoč SIT 165. SAM, d.o.o., DOMŽALE 1.698.844 166. RODEX, d.o.o., RADOMLJE 1.509.117 167. SPORTINA, d.o.o., BLED 529.960 182. NOMINER, d.o.o., JESENICE 244.101 183. DOMTRADE, d.o.o., ŽABNICA 565.469 186. ŠIBO, d.o.o., ŠKOFJA LOKA 217.868 192. LESTROJ, d.o.o., KOMENDA 536.032 207. SPEKTER - FOKUS, d.o.o., KRANJ 324.442 237. KONTAKT P, d.o.o., TRŽIČ 262.088 239. AUTOSERVIS GREGORC, d.o.o., MENGEŠ 193.816 244. BAKRA, d.o.o., KRANJ 204.222 254. 4N, d.o.o., CERKLJE 268.408 260. CHEMIE NPK, d.o.o., KRANJ 238.154 265. HELIOS, d.o.o., DOMŽALE 429.873 269. SOPOTNIK TRADE, d.o.o., MENGEŠ 489.703 280. TUTI FRUTI, d.o.o., NAKLO 201.664 285. ELTRON, d.o.o., KRANJ 409.654 286. ZALOKER & ZALOKER, d.o.o., MENGEŠ 189.945 287. STARMAN, d.o.o., ŠKOFJA LOKA 362.013 290. TEMPO, d.o.o., KRANJ 279.099 291. MAPIS, d.o.o., DOMŽALE 729.483 297. KALCER, d.o.o., MENGEŠ 568.194 316. DIFA, d.o.o., ŠKOFJA LOKA 161.474 340. NORICA, d.o.o., RADOVLJICA 160.009 354. MAJA, d.o.o., GOLNIK 502.755 359. PNEUMÀTIC CENTER, d.o.o., KAMNIK 326.036 364. SGP GRADITELJ, p.o., KAMNIK 1.795.545 381. UNITECH - LTH, d.o.o., ŠKOFJA LOKA 1.975.055 388. IKA, d.o.o., ŽIRI 952.996 403. EL-TEC MULEJ, d.o.o., BLED 269.590 404. TECHNOPLAST, d.o.o., BLED 194.263 415. RZ, d.d., DOMŽALE 1.026.284 429. ZARJA - KONIS, d.d., KAMNIK 157.985 437. EUROCOM, d.o.o., KRANJ 799.234 439. ROMA-TEX, d.o.o., TRŽIČ 445.815 441. INTEGRAL JESENICE 1.283.162 453. ALPLES LESNI PROGRAM, do.o., ŽELEZNIKI 1.482.297 458. TORUS, d.o.o., BLEJSKA DOBRAVA 361.156 479. ALFA - SP, d.o.o., BRNIK - AERODROM 159.484 455. KRISMA, d.o.o., ŠKOFJA LOKA 145.946 MarinšeK Naklo na Gorenjskem Tel.: 064/48-220 GOSTILNA - PIVNICA vabi na DNEVE MEHIŠKE KUHINJE od 18. oktobra 1 996 dalje IN DOMAČE PIVO Petek in soboto ples ob živi glasbi. Poslovna srečanja, praznovanja poročne zabave in večje skupine PEUGEOT Avtohisa KAVČIČ, d.o.o., MILJE 45, VISOKO pri Kranju, tel.: 43-142 PRODAJA IN 8ERVIS OB NAKUPU VOZILA P406 iz zaloge DARILO v vrednosti 100.000 SIT. V zalogi tudi TOVORNA in KOMBINIRANA vozila. --—__ FIAT MAREA FIAT MAREA WEEKEND ! NÜUO NA TRGU i OO 16*10 DAUE U PRODAJI I OD 16. DO 20. OKTOBRA 1 I *DNEVI ODPRTIH VRAT "TESTNE VOŽNJE I »NAGRADNO ŽREBANJE AVTOÜNE KRANJ POOBLAŠČENI PRODAJALEC 4000 KRANJ, BLEIWEISOVA 10 TEL:064/216563, 064/211 553, SERVIS:064/224 244 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Na Brdu podelili diplome Kranj, okt. - V Centru Brdu so 11. oktobra podelili diplome trinajsti generaciji seminaristov "Vodenja poslovnih procesov". Diplome je prejelo triintrideset slušateljev iz sedmih držav, saj je izobraževanje managerjev na Brdu vse bolj mednarodno. Seminar "Vodenje poslovnih procesov" traja pet tednov in poteka v angleščini, pokriva pa teme iz splošnega manage-menta. Poleg slovenskih managerjev na srednji in višji ravni so prišli iz Hrvaške, Romunije in Rusije, študij pa so končali prvi udeleženci iz Azije in sicer iz Singapurja, Malezije in Indonezije. Največ jih je prišlo iz industrijskih podjetij, kot vsako leto največ iz Leka, povprečno so stari 35 let. Dva je letos poslala tudi slovenska vlada, med njima je bil državni sekretar. MESETAR Odkupne cene živine V kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj odkupno živino za Mesnine dežele Kranjske po ceniku, ki velja od' oktobra dalje. Odkupne cene so višje le za bike, stare do ov let, za ostalo živino pa so ostale enake. Cene so preračunane kilogram mesa (v sit/kg). Priznanje za Alples Pohištvo Kranj, okt. - Alples Pohištvo iz Železnikov je na zagrebškem sejmu Ambienta prejelo bronasto plaketo. Sejem Ambienta je v Zagrebu potekal od 9. do 13. oktobra, poleg hrvaških je je sodelovalo tudi nekaj slovenskih podjetij. Med njimi je bilo tudi podjetje Alples Pohištvo iz Železnikov, ki se je predstavilo tudi z mladinsko sobo Bolero, ki je bila nagrajena z bronasto plaketo. Ocenjevalni in Biki do Telice, krave prvcsni«* plačilni razred 2 let in junci do 30 mesecev I. E2,E3 508,10 477,61 II. E1,E4,U2,U3 463,95 436,11 III. E5,U1,U4,R2,R3 441,85 415,34 IV. U5,Rl,R4,02,03 375,60 353,05 V. R5,01,04 331,40 311,50 VI. 05,P1,P2,P3,P4,P5 265,10 249,21 Ocenjevalni in Krave od 30 mes. do 5 let Krave nad plačilni razred Biki nad 24 mesecev 5 let Voh nad 30 mesecev I. E2,E3 352,56 264,42 II. E1,E4,U2,U3 321,89 241,43 III. E5,U1,U4,R3,R3 306,57 229,93 IV. U5,R1,R4,02,03 260,57 195,44 V. R5,01,04 229,93 172,43 VI. 05,P1,P2,P3,P4,P5 183,94 137,94 Gostinsko turistični zbor Bled, okt. • Letošnje že 43. strokovno in družabno srečanje gostinskih in turističnih delavcev bo 6. in 7. novembra potekalo na Bledu. V znanju in spretnosti se bodo poleg prekaljenih gostincev in turističnih delavcev pomerili tudi učenci srednjih gostinsko-turističnih šol vseh smeri in gospodinje s turističnih kmetij. Na posebnih razstavnih prostorih se bodo z novostmi na področju prehrambene industrije, opreme, čistil, dekorativnih predmetov in z drugimi za stroko pomembnimi izdelki predstavili tudi številni samostojni izdelovalci in posredniki. S posebno kulinarično ponudbo se bodo na otvoritveni slovesnosti slovenski gostilničarji. Posebej zanimiva bo predstavitev kuharskih in slaščičarskih izdelkov slovenskih udeležencev na letošnji kulinarični olimpiadi v Berlinu. Udeležbo na zboru so napovedali tudi Madžari in Hrvati. ZA SONCEM V SOLA.RU trpin« A HCVtH Č> minut ORATIS J T* 064/46-569 Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v kilogram): * belo grozdje 120 - 180 * hruške * jagode 600 - 650 * bučke * čebula 35 - 50 * hren * korenje 90-110 * krompir * ohrovt 100 * peteršilj * črno grozdje 130 - 180 * jabolka * cvetača 120 - 150 * česen * kumare 160 - 220 * koleraba * brstični ohrovt 250 - 350 * por * paprika 220 - 350 * črna redkev * rdeča pesa 50 * ljublj. ledenka, * ljublj. ledenka, uvoz 200 * špinača * zelje, glave 20-35 * kislo zelje * zelena 180 - 220 * radič * kisla repa 100 - 120 * šampinjoni Pri $fl tolarjih *8 90.15J 190 -220 1 400 180-25 55-75 150-2" iS-* K4RIN Koroška 35, Kranj Tel.: 064/221-164,360-750 FOTOKOPIRNI STROJI O MINOLTA EP 70 1480 OBM EP 2130 1680 OBM EP 1050 3150 OBM POSEBNA PONUDBA DO KONCA LETA matični tiskalnik NECP2X samo29.999SIT laserski tiskalnik NECLCRS660 samo 59.999sit IH OSTALA IBM RAČUNALNIŠKA OPREMA. MOŽNOST PLAČILA HA 3 OBROKE. HYunoni SALON JAVORNIK Za vsa kupljena vozila HYUNDAI v mesecu oktobru prejmejo kupci darilni bon za gorivo v vrednosti 300 litrov. Prodaja novih in rabljenih vozil - kredit - leasing Janeza Finigarja 5 (Javornik) SI-4270 Jesenice tel./fax: 064/83-389 almircft d.o.o- alpska modna industrija 4240 Radovljica Jalnova cesta 2 cilmira VAM V SVOJIH Jfe PRODAJALNAH f^l IN PRODAJALNAH SIROM PO SLOVENIJI PONUJA VO KOLCKCIJO CSCN - ZIMA. PLETENINE SO SPLFlWÇ V MEHKE PULOVERJE ÏN JÒPICB IZ NARAVNIH MATERIALOV IN V MODNIH BARVAH. Petek, 18. oktobra 1996 VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo pretežno oblačno vreme, padavine naj bi postopoma Ponehale, Jutri bo sicer še vedno oblačno, a povečini suho. V nedeljo se bo delno zjasnilo in ohladilo. LUNINE SPREMEMBE Jutri, u soboto, bo ob 19.09 nastopil prvi krajec. To nam po Herschlovem vremenskem ključu napouedufe dež ob jugu ali zahodniku. 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Alons enfants de la patne... 2H moosav t)»s« ZA KULTURO OH /A]VEZ DULAR »ijM.-rai sew se odpravila na sam kulturni vrh. ObisL·la sem vahii$ra 20 kulturo dr. Janeza Dularja, ki se je prijazno odzval ™" na glasbeno zaslišanje. za m u 7X1 ^turo mora *meti posluh v najširšem pomenu besede, tudi himn • VS6h mo8očin oblik *«'*wre. Gospod Dular pravi, da bi bik za 'mam m!1!strstva najprimernejša slovenska narodna Se, še en krajcarček ftinktS^ ^ zmno> da denarja za kulturo vedno primanjkuje. In komu bi je Venymen^ zadnji krajcar? Mariborskemu gledališču. Gospod Dular teara tte^ klasične glasbe, dvakrat v življenju jé bil celo v diskoteki, Ceh/Sïen ZabaV€ ne odobrava- plati e sPoznati kulturnega ministra predvsem z glasbene nenr- mu Prisluhnte v oddaji Glasba je življenje, kjer ga bomo ^zanesljivo zaslišali... ^KDOTA TEDNA - GLASBENI KRITIK Nek n*° Vurnik je bil nekaj časa glasbeni kritik pri "Jutru". unJ^a ■dne, bi moral napisati dva prispevka: oceno operne pevk°ritVe in KritiK0 koncerta pevke Pavle Lovšetove. Odlične Večer*6 sPos°bnosti je poznal, zato je šel v opero in nato še isti je j zapisal obe kritiki. Ko je prišel drugo jutro v uredništvo, da SL· Vladimir Knaflič nahrulil: UrednikT kislišilrav° rasti!' ... le jour de Glorie est arivee... pa tako naprej se poje v Marsel-jezi, komadu francoske revolucije in komadu, ki je še vedno francoska himna. Že vnaprej se opravičujem, če je kakšna beseda napisana fovš, moram reči, da sem že kar nekaj časa totalno out iz francoščine, no razen naročanja pijače, in fast food hrane v Parizu ali Bruslju, kar mi je letos šlo kar dobro od rok. Baje, da imamo tokrat bolj malo placa, slišim, zato le še razmišljanje ob tistem, kar je napisala Mojca o onostranstvu (saj sem vas pozval, da kaj na to temo napišete ali ne), namreč da verjame v onostranstvo, Mojca pravi, da tam bržkone ljudje Živijo, tako kot mi tukaj, da živijo pač svoje življenje naprej, le da so v onostranstvu... Moram reči, da prav fino razmišljaš o tem... Aja plac, pa dajmo požre-bat. Nagrado tokrat prejme Damjan Demšar, Frankovo n. 68, 4220 Škofja Loka. Čestitam, pride dopis, pol pa le zvizz k Aligatorju v Kran. NOVOSTI Takole bo. Domači logi: Agro- pop - Dobra tička, Pop Design Zatreskan sem vate, Raf - Poglej me v oči; malo manj domači logovi: Električni Orgazam -Unplugged (dost dobro), Brego-vičeva muzika iz filmov Čas ciganov (gor je tudi original Džurdževdan) in Kuduz, tuji logi, ne logovi mi je bolj všeč: Phill Collins, fenomenalno ploščo je napravil tudi Joe Cocker, tu je še kompilacija The Doors in pa Heaven 17 - Bigger Than Amer-ica.Vstopnice za Dog Eat Dog , 12. 11. v Ljubljani so, cena pa je draga Katarina 2150, s tem, da je za Katarine posebna cena. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 235: Jap, nekaj mi pišete, da je včasih vprašanje preveč lahko. Bo pa tokrat težje. Popdizaj-nerji so izdali nov album, ki se mu reče Zatreskan sem vate. Recimo, da jaz ne zastopim, kaj pomeni beseda zatreskan (a gre za kakšna drva pri tem?). Prosim razlago. Dopisnice pričakujem na Gorenjski glas, Zoisova 1, do srede, 23. oktobra, pripis Jodlgator. Toliko za danes. Čav. oie pa ne, ki snsi travo rasni Upniki so prisluhnili, Knaflič pa je nadaljeval: Danes je v "Jutru" zelo ugodna kritika o koncertu pevke Pavle ^ošetove. Koncerta pa sploh ni bilo, ker je bil zaradi njene Mezni odpovedan." ^s/uia/c/ oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni s'°9an za naravno mineralno vodo "EDINA". ^rokana sobotna noč, _ - v nede//o mi EDINA je v pomoč. VASOVANJE S PO DO K NIČ A R J £ M N/\ RADIU KRANJ 9^,3 FIVI 1. ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTJE - ZA PRAZNIKE DOMOV 2. GAŠPERJI - VETER NOSI PESEM MOJO 3. VINKO CVRLE - SLOVENSKIM DRUŽINAM 4. ALEKSANDER MEŽEK - TO BO TISTI DAN 5. SLAK - KO ZASLISIM ZNANO MELODIJO 6. BRACO KOREN - OB MENI ZASPI 7. HELENA BLAGNE - BREZ TEBE MENE NI 8. GORENJSKI MUZIKANTJE - POTRPLJENJE JE BOŽJA MAST 9. ROSA - POROČNI DAN 10. POLJANSKI - VSE SOBOTE IN NEDELJE 11. EKART- ZAPOJMO PRIJATELJI 12. NAPOLEON - NAPOLEON Oddaja je bila na sporedu 27. 9. 1996 v nočnem programu Radia Kranj. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj - Vasovanje s Podokničarjevm. Izžrebali bomo lepe nagrade. Oddaja bo na sporedu v petek, 25. 10., ob 19.30 uri. ia+f - ŠKODA K0P0N • VASOVANJE S P0D0KNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: Matik Na u v JANZEVKA m še vrs « voijo imamo tudi različna zdravilna mazila ^r°gram za urejanje prebave ZELIŠČNA LEKARNA MATIK Smrekarjeva 3, Ljubljana - Šiška tel.: 061159-3269 OBIŠČITE NAS v prenovljeni zeliščni lekarni MATIK na Smrekarjevi 3 v Šiški. Postregli vam bomo z raznimi zdravilnimi zeliščnimi čaji, kot so ŽAJBEL, PUUCNIK, PRESLICA, BALDRIJAN, GLOG, ŠENT-JAN2EVKA in še vrsta drugih. - program za hujšanje - program naravne kozmetike GRACIJA VIT je nizkokalorična naravna hrana majhne energijske vrednosti in je odličen vir balastnih snovi, potrebnih za dobor prebavo. GRACIJA VIT dietna hrana in GRACIJA VIT dietni čaj vam bosta omagala izgubiti telesno težo. Dietna hrana in čajpovzročata naravno čiščenje telesa, učinkovito odstranjujeta celulit ter pripomoreta k vašemu zdravju in lepšemu videzu. NOVOST NA TRŽIŠČU BODY PROGRAM - PROGRAM ZA ŠPORTNIKE (to so naravni, neškodljivi izdelki, namenjeni aktivnim amaterskim športnikom kakor tudi vsem vrstam rekreativcem. VAŠE TELO JE ČUDEŽ NARAVE, ZAToT^U^AJTE NAWOLJ§È: BODY PROGRAM. zdravfe In vttka linija s nvnet* . z« h»»ro tn «Jr»vo hujsaftj« . za čiifceni« oraortfcrma . za pomiritev pri hujèanju iDrta ob delavnikih od 8. do 20. ure. Zeliščna lekarna MATIK je oapna oo rin„tavimo tudi na dom Obiščite nas ali pokličite - vaše naročilo vam d OD 21. 10. - 26. 10. 1996 LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. MR. PRESIDENT -1 GIVE YOU MY HEART 2. DJ BOBO - PRAY 3. GIMME 5 - DO YOU WANNA FUNK 4. 2 ALIVE - NEKJE DALEČ STRAN 5. SLO DANCE PROJECT- MED ZVEZDAMI 6. TORI AMOR - PROFESSIONAL WIDOW 7. SCOOTER - l'M RAVING 8. DOMINIK KOZARIČ - SPOMNI SE NAME (remix) 9. ICE MC - MUSIC FOR MONEY 10. NEW/NOMANSLAND - 7 SECONDS 11. MR. DYNAMITE - WAKE UP! 12. CAPTAIN JACK - LITTLE BOY 13. DC PROJECT FEAT ALEXIA - MARY'S PRAYER 14. NEW/CULTURE BEAT - WALK THE SAME UNE 15. BEAT SYSTEM - REGGAE NIGHT 16. MZ HEKTOR - DANES JE MASIMALNO DOBER DAN 17. LOFT- MALLORCA 18. NEW/HYSTERIC EGO - WANT LOVE 19. MR. DYNAMITE - WAKE UP 20. TWENTY 4 SEVEN - WE'RE THE WORLD 21. IMPERIO - ATLANTIS 22. THE M. EXPERIENCE - ROCK YOUR BODY 23. NEW/OBESSION - OBESSION 24. ALEX PARTY - READ MY UPS 25. DJ BALOON - WHERE IS MY F... BALOON 26. LUKONE - Cl GIRA IN GIRO 27. KLUBBHEADS - THE MAGNET 28. IRENE CARA - ALL MY HEART 29. CHIMIRA - YOU'RE SO VAIN 30. ELLA - IZA PONOČI LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. EROS RAMAZOTTI - STE LLA GEMELLA 2. BORIS NOVKOVIČ - SVE MIJENJA SE 3. OMC - HOW BIZARRE 4. SPICE GIRLS - WANNA BE 5. BAYSIDE BOYS - CALIENTE6. 3 T FEAT M. J. - WHY 7. D.A.Z. - ŽENSKA MOJIH SANJ 8. POP DESIGN - ZATRESKAN SEM VATE 9. TINATURNER - MISSING YOU 10. NEW/MICHAEL JACKSON - STRANGER IN MOSCOW 11. WORLD'S APPART - JE TE DENNE 12. NEW/LAURA PALSINI - IN CANCELLA BILE 13. FUGEES - READY OR NOT 14. NEW/LOUISE - UNDIVIDED LOVE 15. KELLY FAMILY -1 CANT HELP TRŽIŠKI HIT ... . . — — ___nn t vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav iz Tržiške dolin'ce, pravzaprav iz studia, kjer z vašo pomočjo tvonmo lestvico na; glasbo Radia Triič. Kot vidite, Je tudi danes polna novih predlogov, tako da Imate kar pestro izbiro za glasovanje. Venameva pa vam, da je med vsemi spodaj navedenimi "štikli", res težko izbrati dva najboljša. Misliva pa, da to ne bi smel biti velik problem, zato le izrazite kupon, nanj napišite glasova in seveda predlog, ki ga želite uvrstiti v lestvico in vse skupaj pošljite. Saj veste kam! Midva se bova potrudila za prijetno nagrado, ki jo bova v imenu pokrovitelja podelila enemu izmed vas. Prejšnji teden sva to storila Živi Sajnič iz Tržiča. Prejela bo nagrado našega pokrovitelja PROFIL iz škofje Loke. Se to vam zaupava, da gre za dobro firmo. ČESTITAM) Lepo se imejte, pišite, glasujte, predlagajte. In na svidenje čez en teden. ČAO! Vesna in Dušan Lestvica: 1.1 can't help my self - THE KELLY FAMILY (3) 2. Zatreskan sem vate - POP DESIGN (4) 3. Življenje je kot Igra - NAJ RUPEL (2) 4. Wannabe - SPICE GIRLS (novo) 5. Little boy - CAPTAIN JACK (novo) 6. Qult playin games (with my heart) - BACKSTREET BOYS (6) 7. Gimme good sex - E-ROTÍC (novo) 8. Pray - D.J. BOBO (5) 9. Gvantaramera - YOU KNOW WHO (1) 10. It's all coming back to me - CELINE DION (novo) 11. Fade to grey - MARK OH (9) 12. Reggae night - BEAT SYSTEM (14) 13. In the summer tirne - MUNGO JERRY remix 96 (13) 14. The rain - SAMIRA (11 15. Break my stride - UNIQUE 2 (10) i|juiimo ^wr'".....9— i---* KUPON Glasujem za skladbi: št. in št. M n Moj predlog: r\nU v Moj naslov: GREMO V LIFE V DOMŽALE RADIO KRANJ SREDA, 23. oktobra, ob 17. uri Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter Živjo, živjo! Če se nas poslušali v zadnji oddaji, potem veste, da je Slavko ugotavljal vaše želje o gostih v LIFU. Tisti, ki ste želeli slišati in videti Borisa Novkoviča, pridite v LIFE danes (18.10.) zvečer, čez teden dni v petek, 25. oktobra, pa bodo v LIFU simpatični in šanmantni možje ansambla RITMO LOCO. Kaj se bo še dogajalo v LIFU, kaj v novi oddaji Stojana Auerja, pa nagradna vprašanja, nagrade, dobra glasba... in še marsikaj - pa vas čaka v sredo, 23. oktobra, ob 17. uri na valovih RADIA KRANJ. Nagrade poklanjajo: JEANS CLUB PETRIČ iz Kranja, PIZZERIJA BOTANA iz Lahovč, GORENJSKI GLAS in DISCOTEKA LIFE iz Domžal ~r~—~~\ KUPON V diskoteki Life bi rad videl gosta : Moj naslov. Kupone posilite na Radio Ziri, Trg svobode 2, 4226 Žiri SOBOTA, 19. OKTOBRA 1996 TVS 1 8.00 Vldeostrani 8.30 Otroški program 8.30 Radovedni Taček: Promet 8.55 Jakec in čarobna lučka 9.05 Male sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz Školjke 10.20 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 10.35 Koncert za tenor In lutnjo 11.00 Glasba na vodi, balet 11.10 Svet dinozavrov, ponovitev ameriške poljudnoznanstvene serije 11.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Hugo, TV igrica, ponovitev 14.20 Reka upanja, francoska nadaljevanka 15.15 'Kinoteka - človek - zver, francoski film (čb) 17.00 TV dnevnik 17.10 Svetovi zemlje, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Na vrtu 18.30 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 20.00 Res je! 21.35 Za TV kamero 21.40 National geographic, dokumentarna serija 22.40 TV dnevnik 3, Vreme 23.10 Sova 23.10 Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.55 Večni sanjač, ameriška nanizanka 0.20 Strah ima mrzlo roko, nemški film TVS 2 9.00 Euronews 10.00 Tedenski izbor 10.00 Planet In 11.30 Mostovi 16.35 Skrivnostni svet A. Clarka, ponovitev 7. epizode angleške dokumentarne nanizanke 17.00 Zgodovinska kitajska mesta, ameriška dokumentarna serija 17.55 PEP v rokometu: Celje -Pivovarna Laško - Topolcany, prenos Iz Celja 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Čarovnice iz Eastwicka, ameriški film; Jack Nicholson, Cher, Susan Sarandon, Mlchelle Pfeiffer 21.55 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 22.25 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Kapitan Planet 10.30 Daktarl, ameriška nanizanka 11.30 Oddaja o stilu, ponovitev 12.00 Glasbena oddaja 12.30 TV prodaja 12.50 Predstavitev izdelkov 13.15 vldeostrani 15.25 Spot tedna 15.30 Ljudje na položajih, ponovitev 16.15 Zatemnitev, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.25 Domovi, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Otroški kotiček: Mala morska deklica, ponovitev; Račje zgodbe, ponovitev ameriške risane serije 19.00 D.J. Bobo 20.00 Hawkins, ameirška nanizanka 21.15 Božji mlini na veter, ameriški barvni film 23.00 Dežurna lekarna, španska humoris-tična nanizanka 23.30 S kamero na potepu 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev 1.00 Spot tedna POPTV 8.00 Mož pajek, risana serija 8.30 Junak akcije, mladinska serija 9.00 Zvezdne steze, risana serija 9.30 Kje je Wally, risana serija 10.00 Max Glick, mladinska serija 10.30 Kenny Rogers, mini serija 11.30 Avtodrom 12.00 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, nanizanka 13.00 Neresnična zgodba, ameriški barvni film; Morgan Falrchild, Dylan Cannon 14.30 Rodili bomo, mini serija 15.30 Grand Prix magazin 16.00 Svet športa 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beverly Hills 90210, ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev nadaljevanke 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Zloba, ameriški barvni film; Alec Baldwin, Nicole Kidman, Bili Pulman 22.00 Teksaški mož postave, nanizanka 23.30 Pri pujsu 3, kanadski barvni film 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 11.00 A..ab...abcčih, otroški in m.adinski program 12.00 Kino TV3: Valovi presenečenja, ponovitev 13.25 TV noč: Vdihni globoko, ponovitev 14.25 Kino TV3: Van. ponovitev 16.00 Videoboom 17.00 Šolska košarkarska liga 18.00 Ta nora leta, mladinska oddaja 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/Videostranl 20.00 Kino TV3: Oko za oko, ameriški barvni film 21.35 TV noč: Križanka 22.35 TV dnevnik 22.40 Kino TV3: Ponos Jesse Halluma 0.30 TV prodajaA/ideos-trani 1.00 Video kolaž HTV 1 13.40 Poročevalci sveta 14.25 Zgodba vetra: Lovčeva kri, kanadsko-francoski film 15.55 Filipovi otroci 16.30 Poročila 16.35 Televizija o televiziji 17.20 usode: človek na tirnicah 18.05 Govorilnica 18.50 Zakaj je bilo to nenavadno? 19.05 Na zečetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Policaj v vrtcu, ameriški barvni film; Arnold Schwarzeneger 22.10 kdo je ona? 22.15 Opazovalnice 22.45 Dubliners 23.45 Polnočna premiera: Sijaj, ameriška nadaljevanka HTV 2 15.35 TV Koledar 15.45 S knjigo po glavi 16.30 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanaizanka 17.15 Mladi Indiana Jones II, ameriška nadaljevanka 18.00 Alpe -Donava - Jadran 18.30 Bela vročica, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Triler 21.15 Neskončna potovanja 22.15 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.15 Holllywoods-ki mojstri akcije, ameriška dokumentarna serija AVSTRIJA 1 13.35 Čudovita leta 14.00 Blossom 14.25 Princ z Bel Aira 14.50 Nick Foley 15.35 Seaquest DSV 16.30 Beverly Hills, 90210 17.15 Melrose Plače 18.00 Šport: Nogomet 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Crocodile Dundee 2, ameriško-avstralska pustolovska komedija 22.05 Odpuščeni, ameriška komedija 23.50 Nevarno priznanje, ameriška kriminalka; Robert de Niro, Robert Duvall 1.30 Hard Target -Sam proti vsem, ponovitev ameriškega akcijskega filma 3.05 Odpuščeni, ponovitev ameriške komedije 4.55 Beverly Hills, 90210, ponovitev AVSTRIJA 2 11.15 James Bond: Dr. No, angleški akcijski film 13.00 Čas v sliki 13.10 Moški, o katerem se govori, avstrijska komedija 14.35 Vozniki na poti, avstrijska koemdija 16.00 Nabodeno v Avstriji 16.30 Dežela in ljudje 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Lamorte, avstrijska TV drama 21.45 Čas v sliki 21.55 Pogledi od strani: Model of the jear '96, posebna oddaja 22.10 Zakaj se smejete? 22.55 Vse je komedija: Povej resnico, veseloigra 0.20 čas v sliki 0.25 Truplo kot dokaz, ameriška psihološka srhljivka 1.55 Pogledi od strani 2.00 Nogomet, ponovitev 3.30 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Vldeostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.40 TV prodaja 19.45 Utrip Kranja (ponovitev) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 330. (ponovitev) 20.25 Duhovna misel - 20. oddaja 20.35 Glasbeni spot 20.40 Volitve 96 - politične stranke se predstavljajo: Demokratska stranka Slovenije (ponovitev) 21.10 Brendi In mladi korenjaki 22.15 EPP blok - 3 22.20 Odprti ekran (ponovitev) 22.30 Kamera presenečenja: Marijan Smode v Puštalu 22.45 Sodobna elektronika 96: Log, d.o.o. 23.00 Glasbeni spot 23.05 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe), 112. oddaja 23.55 Glasbeni spot 00.00 Z vami smo bili... nasvi-denje 00.01 Odpovedni spot progra-ma TELE-TV Kranj 00.02 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program 1.32 Vldeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKA TV .. Vldeostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob «iasbeni podlagi Radia Žirl; VI-EOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Šolski utrinki - informativna oddaja 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 19.03 Risanke 19.20 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA ... Vldeostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno KINO medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.25 Top spot 19.30 Kronika, ponovitev 19.50 TV prodaja 19.55 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Eko minute 20.50 Video boom 40: Glasbena lestvica slovenskih izvajalcev 21.50 Kitaro na ramo, ponovitev 22.40 Film, ponovitev; Magični kristal 00.10 Top spot 00.15 TV prodaja 00.20 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 9.50 EPP 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC, osmrtnice 12.15 Glasbeni gostje 13.00 Glase je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 Novice 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica: 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.30 Oddaja o kulturi 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 19.30 Rick dees - ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mix disco žur 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna Inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše Coslušalce 20.35 Klic dobrote oz. uč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program 'VZH'CtlKi ZASONCIMVSOLARU rnplmc PRVIH & minut GRATIS Ituna 4: Golnik CENTER amer. akcij, film ALCATRAZ ob 16., 18.30 in 21. uri, predprem. amer. znan. fant. spekt. DAN NEODVISNOSTI ob 23.30 uri ST0RŽIČ amer. rom. gangst. drama NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV ob 16. in 20. uri, amer. drama GOLO MESTO bo 18. uri ŽELEZAR amer. ris. TRNULJČICA ob 16. uri, amer. kom. ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, spekt. TWISTER ob 20. uri BLED amer. melodr. MESEČINA IN VALENTINO ob 18. uri, amer. kom. PERISKOPE DOL ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film TAJNI AGENT 000 ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. akcij, film BARB WIRE ob 20. url NEDELJA, 20. OKTOBRA 1996 TVS 1 8.00 Videostrani 8.35 Živ žav, otroški program 9.25 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Kanala ob Soči 11.00 Vsi smo ena družina, japonsko- kanadska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Evromuzika na Azorih, 3. del 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja Tv Koper - Capodistria 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Zvočni zid, angleški čb film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.50 Po domače 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom, razvedrilna oddaja 21.10 Moški ženske 22.15 EPP 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 športni pregled TVS 2 8.00 Euronews 10.30 Fant, ki ni mogel spati, francoski barvni film 12.00 Videošpon, ponovitev 12.30 Na vrtu, ponovitev 13.00 Lahkih nog naokrog, ponovitev 13.45 Trend, oddaja o modi 14.25 Sova; Kvantni skok, ameriška nanizanka 15.10 Dlan v dlani 15.30 Rokomet za pokal EHF: Gorenje - Elektromotors, prenos 17.00 Odprto prvenstvo Slovenije v badmintonu, prenos iz Ljubljane 18.00 Kros Dela, reportaža iz Velenja; Motociklizem, posnetek VN Avstralije 13.10 Športna nedelja 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Don Kihot, zadnji del španske nadaljevanke 21.00 Ciklus filmov J. Jarmuscha: Onstran zakona, ameriški film 22.45 Novice iz sveta razvedrila 23.10 EuronewsTV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 9.00 Muppet Show 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Kapitan Planet, risanka 11.00 Svet športa, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Video strani 14.45 Spot tedna 14.50 Božji mlini na veter, ponovitev ameriškega filma 16.30 Muppet show, ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Račje zgodbe, sinhroni-zirana risana serija 18.00 Avto ljubezni (Herbie), 4. del barvnega filma 19.00 S kamero na potepu, ponovitev 19.30 Popotni vodič, ponovitev 20.00 Lucan, ameriška nanizanka 21.00 Jessie, ameriška nanizanka 22.00 Karma, oddaja na meji 23.05 Spot tedna 23.10 TV prodaja 23.30 Video strani POPTV 8.30 Pink panter, risanka 9.00 Kapitan Zed, risanka 9.30 Kimba beli levček, risanka 10.00 Reboot, risana serija 10.30 Detektiva in pol, nanizanka 11.00 Radovedna Nancy, nanizanka 11.30 Kuharske mojstrovine, kulinarična oddaja 12.00 Razprtije, nanizanka 13.00 Svet športa, ponovitev 14.00 Pregled sezone formule 1 15.30 Teksaški mož postave, ponovitev nanizanke 17.00 Ljubezen na Donavi, nadaljevanka 18.00 Pozna ljubezen, film 19.30 24 ur 20.00 Nedeljski film: Na zlatem ribniku, ameriški barvni film; Katherine Hep-burn; Henry Fonda, Jane Fonda 22.00 Na sever, nanizanka 23.00 Pregled sezone formule 1, ponovitev 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 10.00 Otroški in mladinski program 11.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Kino TV3: Križišče na Kubi, ameriški barvni film 14.30 Družinski studio 16.30 Nasveti iz salona zdravja MO-GY 17.30 Materija IV, dokumentarec 18.30 Izviri 19.00 TV Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/Videostrani 20.00 Braco Show 21.30 TV noč: Prizori iz družinskega življenja 22.30 Kino TV3: Svoboda, ameriški barvni film 0.10 TV prodaja/Videostrani 0.40 Video kolaž HTV 1 9.25 Poročila 9.30 Živalski svet, dokumentarna serija 10.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.45 Videosmešnice 15.20 Kontakt 15.50 Spametuj se, ameriški barvni film 17.20 Poročila 17.25 Skrita kamera 17.45 Gettsburg, ameriška nadaljevanka 18.40 Otok z zakladom, risana serija 19.05 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.15 V vrtincu, ameriški barvni film; Vivien Leign, Clark Gable 23.55 Dnevnik 0.25 Vodič dobrega seksa, angleška do- kumentarna serija 0.50 Poročila HTV 2 10.50 TV koledar 11.00 Maša 12.45 Sijaj, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.45 Dosjeji X, ponovitev ameriške nanizanke 16.35 Neskončna potovanja, ponovitev 17.35 Moskovski komorni zbor 18.20 Poslednji stroj, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarni film 21.20 Top šport, športna oddaja 22.25 Vidikon 23.10 Poročen... z otroki AVSTRIJA 1 12.00 Box, mladinski magazin s pregledom dogodkov 12.25 Euro-days 12.45 Športno popoldne13.20 Moj veliki brat Chip, ameriška komedija 14.50 Crocodile Dundee 2, ponovitev avstralsko-ameriškega filma 16.35 Buddy tepe Lukasa, italijanska akcijska komedija; Bud Spencer 18.00 Srček 18.30 Kuharski mojster 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 šport 20.15 Vse moje hčere, nemška serija 21.05 Naš učitelj dr. Specht, nemška serija 21.50 Čas v sliki 22.00 K stvari 23.15 Vizije 23.20 Apropo film, novosti v filmskem svetu 23.50 Nagrada Josepha Rotha, mednarodno publicistično tekmovanje 0.15 Proces, nemško-francosko-italijans-ka filmska ekranizacija 2.10 nevarna izpoved, ponovitev ameriške krimi-nalke 3.50 Krvava skrivnost Llzzie Borden, ponovitev ameriške TV drame 5.30 Živalski raj AVSTRIJA 2 10.30 Teden kulture 11.00 Evropski studio 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.20 Wildlife 14.45 Lovčeva kri, nemški film 16.15 Igra življenja 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.00 Joanna H. - kupljiva Lolita, ameriška TV srhljivka; Torí Spel -ling 21.45 Columbo: Umor v lastni režiji, ameriška TV kriminalka 23.30 čas v sliki 23.35 Krvava skrivnost Lizzie Borden, ameriška TV drama 1.10 Pogledi od strani 1.20 Teden kulture 1.45 Dober dan, Koroška 2.15 Dober dan, Hrvati, program za hrvaško manjšino 2.50 Domovina, tuja domovina, ponovitev 3.20 Videonoč TELE-TV KRANJ 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Top spot 9.10 Miha Pavliha (ponovitev) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Downhil Jošt 96 10.30 Glasbene novosti: Lidija Kožar 10.45 Top spot 10.50 TV kažipot 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 330. (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 20. oddaja 11.25 Občina Jesenice in novi projekti 12.05 EPP blok - 3 12.10 Videoboom 40. slovenska video lestvica zabavne glasbe) -112. oddaja 13.10 Z vami smo bili... nasvidenje 13.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.12 Vldeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov (informativna oddaja) 20.30 EPP blok... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žirl. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Srečanje turističnih društev Gorenjske Bled 96 ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.22 Kronika tedna 18.55 Risanke 19.15 Vldeostrani 21.00 Satelitski program Detusche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA Videostrani 14.50 Napoved spor- eda 15.00 Telemarket 15.05 3 GREMO, zabavno glasbena 2,1 oddaji" (jhciviu, zaDavno giaauouc — ponovitev 16.30 Nora nedelja: vm no nedeljsko popoldne 18/0 w , 19.00 Telemarket 19.10 Napo* sporeda za ponedeljek 19.15 Via trani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV pwj 19.05 Otroški program: Ura L 19.25 Top spot 19.30 TV P«*J 19.35 Spored 20.00 Glasbe« JA. 20.30 Iz izmenjave: Aktualno - ^. nobil 21.05 Potovanja: Sal -J^V« galska - Lisbona 21.25 Eko rn% ponovitev 21.40 Video boom ponovitev; Glasbena lestvica , venskih izvajalcev 22.40 Top !£j 22.45 TV prodaja 22.50 Video sir* RA KRANJ 5.30 Začetek programa. uvo*j napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 'J Radio Slovenija - Druga i^Z kronika 7.40 Pregled dnevnega jj* 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 H* ne znam domov 8.50 EPP 9.50 er 10.50 EPP 11.00 Po domač« » kranjskem radiu 11.50 EPP 1Z,£ Brezplačni mali oglasi 12.30 OsJ* niče, zahvale 12.40 Kmetijska oàfl 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 WL 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 'K Prelepa Gorenjska - Primskovo C* gita) 16.50 EPP 17.20 Hitro, d*5 visoko 17.50 EPP 18.20 Nag«^ kviz Kina Kranj 18.50 EPP }K Večerni program - Glasba po Urše Mravlje 24.00 Zaključek prw" ma Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 1&30 UKV stereo 88,9 Mhz. R TRIGLAV L00MÏÏ 7.00 Druga jutranja kronika 8.0V "fò vrtiljak 11.00 Mali oglasijo Osmrtnice, BBC, voščila 13.00 ^ deljska tema 14.00 Voščila iftg Dogodki in odmevi 16.00 vo^ 17.00 Nedeljski klepet 18.00 M»* za ljubitelje resne glasbe 19°° Amerike RŽIRI 8.00 Napoved programa B-*0^ zgodovinski spomin 9.00 Sooc% kandidatov 9. vol. okraja I. vo. eLino 11.00 Škofjeloški tednik H^SjO 12.00 Nedeljska duhovna misel "Zj Čestitke 13.30 Nedeljsko poP°, -16.00 Igra besed 17.30 NçH srečanje 19.30 Odpoved prog"*1 R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: MHz-LJUBLJANA: 105,1 MH* jno 7.00 Dobro jutro z glasbeno Ijjrnp 7.30 Kaličopkova druščina 3-3" efn poldne z RGL 9.00 Naj, naj P®!, v tedna 9.15 Novice 9.30 Kam ofi' Ljubljani 10.00 Horoskop H^-fli hovna misel - Rudi Koncllija^-BBC - novice 13.00 Nedeljska ^pl-taža 13.25 Pasji radio 14.00 P°> Janje ladjic 15.00 Vodeni pr°»d ■ 15.15 Novice 17.15 HollyW°°*i oddaja o filmu 18.15 Vreme vv>s 18.45 Športni pregled 19.20 rr%. žrebanja LOTO 20.00 Srečanje vllke z Ines Kokalj 21.00 Vede*«*' z Danilom Furianom 22.30 Sate"1 R OGNJIŠČE it 5.30 - 8.30 Jutranji prograrn » Duhovna misel, svetnik dneva te Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos maše 10.00 Reportaža 12.15 0*Rjt in pozdravi naših poslušalcev \ ^ Slovencem po svetu In dom°y $ misijonska oddaja 18.30 oddaja 19.40 Za najmlajše Jg» šalce 19.50 Verska oddaja k^ postaj 20.15 Radio Vatikan ^ Naši svetniški kandidati ralna glasba 22.00 - 5.30 r« glasbeni program KINO CENTER amer. akcij, film ALCATRAZ ob 16., 18.30 in 21. url fT°S^ amer. mlad. film WILLY 2 ob 16. uri, amer. rom. gangst. draff«> „ ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV ob 18. uri, amer. drama GOLO Mt&'i>. 20. in 22. uri ŽELEZAR amer. ris. TRNULJČICA ob 16. uri, amf-ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akdj. 0r\, TWISTER ob 18. in 20. uri BLED amer. kom. PERISKOPE DOL <* ^tf-amer. melodr. MESEČINA IN VALENTINO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA * ^. film TAJNI AGENT 000 ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. rorn. m? 20 LJUBEZEN V CVETJU ob 19. uri ŽIRI amer. drama GOLO MESTO «y uri DOVJE amer. akcij, trill. MANEKENKA IN DETEKTIV ob 19.30 up Odprte strani- Dr. France Arhar STRAN 18 Največja čestitka je zaupanje tolarju Ob peti obletnici stabilnega tolarja smo se pogovarjali z guvernerjem Banke Slovenije dr. Francetom Arharjem, ki ima brez dvoma največ zaslug, da vse bolj zaupamo domačemu denarju. &ne Kordel STRAN 19 ni noben greh, <* ne plačaš Plačilna nedisciplina je velik problem našega gospodarstva, različne predloge slišimo, kako naj bi ga razrešili Zanimalo nas je, kaj pravi Bine Kordel, finančni direktor kranjskega Merkurja, ki je pred kratkim prav o tem govoril slovenskim manage-rjem v Portorožu. POGLEDI GORENJSKEGA JUGA z Avgušti-ter Marjeta, mlajša otroci rajnkega Jurija Lenart Feichtinger, Marjeta, njegova s*rejŠa sestra, ki je bila omolena v ^0renji Bistrici na Koroškem n°m Zenegkhen-om, estra, vsi trije otroci rajnkega junju eiehtingerja, meščana in trgovca v Loki, ™nvaljujejo se Filipu pl. Sigeszdorff-u zu ^szwinkhlern, knezofreisinškemu imet-o!5? l,oSkeSa gospostva, ker jim je pošteno Wel svoto> ktero so jim ukradli Jurij larman in drugi tatje. Dobili so namreč 2ZQi ?19 navadnih zlatih cekinov, 96 ^cefcinov, 21 krilastih cekinov, 1143 Dniafnih zlatih kr°n> 12 dvokron, 20 t°,kron> za 90 gld. 34 kr. in 1 penez LarJev in drugega denarja, 8 levjih ^:^rXlse%^ SajJeMiKkoLdolar "zn°vrstnega denarja. - Podpisala in Avla sta tetino Lenart Feichtinger in jmin Zenekhen." (Kos, Doneski, št. 42.) £ Povzetka listine, spisane dne 11. februarja 1584 v Loki je obtnt0' kolikšn° mnoštvo ^Učnega àenarja je büo teiUtjv tnkk °Ziroma velJavL Pre)inP°Zneje S° 56 " "o, kratT?l ^ bila 6n drugače imenovani denarji. Dr. Pavle Blaznik piše, da ^enarjev s^dnjem veku najbolj v uporabi marka, ki je štela 160 Prevlcidai ^° Sta Pr^a so^d m goldinar. Ta je po 1600 povsem Prevladal 'zí Ve^ vse do konca Avstrije, čeprav je na koncu en tak iP a,ona. Občasno se v virih pojavlja tudi "državni tolar"; Po goid nirno' leta 1702 vel)al "] 8ld- 46 krc- 2 denariča". dety lnarjuje prišel dinar. Tedaj se je v tistem delu slovenskih Orisu Zg S? Prišle pod Jugoslavijo, izvršil pravi rop stoletja. V sP^al dr°\4Vine slovencev v stari Jugoslaviji (1965), knjigi, ki jo je S°Se> dab ^ku^> beremo, kako se je to zgodilo. Dogovorili V razmeri i° krone> ^ so Jm najprej žigosali, zamenjali za dinarje ^Pravév P°tem pa je vlada v Beogradu kar čez noč, brez dinar Za * Parlamentu, ki takrat ni zasedal, sklenila, da zamenja en Zb°rovanjlrin0ne! V LÍublÍaniÍe bih 18. januarja 1920 protestno Je. Dr. Ivan Tavčar je tedaj izjavil, med drugim: "Mi sami smo predvsem krivi, ker smo kričali, da je krona zanič... Slovenske pokrajine so vredne toliko kot Makedonija. Za krono stoji gospodarska energija našega naroda... Relacija 4:1 poje smrtno pesem!" - A ni seveda nič pomagalo. Beograjski finačniki, mojstri "nadmudrivanja" so Slovencem elegantno ukradli tri četrtine premoženja, kolikor so ga imeli v papirnem denarju. Tega je bilo, po podatku iz istega vira, v obtoku za okoli tri milijarde kron. Koliko znesejo tri četrtine od tega, se hitro zračuna. Hudičevo zanimivo, kajne! Kdo danes še ve za te reči? Ponekod so ostale v družinskem spominu. Moj stari oče, denimo, je bil v tistih letih dvojno udarjen. Tik pred prvo svetovno vojno se je vrnil iz Amerike s prihranki, ki bi'zadostovali za nakup poštenega grunta. Vendar je v naglici, ko je moral na vojsko, kupil le bajto. In si mislil: ko pridem nazaj, bom pa še kaj drugega. A vrnil se je šele čez dobra štiri leta. Del prihrankov je medtem pobrala inflacija, dotlej neznan pojav, drugo je vzela beograjska čaršija. Tudi zaradi takih krutih skušenj in spominov se mi je pred petimi leti, ko se je rodil slovenski tolar, dobro zdelo, da se je - ker imamo Slovenci odtlej svoj denar, kakršen že je. Po petih letih lahko z gotovostjo zapišemo, da ni slab. To je dejstvo, ki ga izkazujejo uradni podatki Banke Slovenije, izraža se v menjalniških tečajih, potrjujejo ga raziskave javnega mnenja, občuti ga navsezadnje vsak sam, ko mu ni treba takoj, ko kaj zasluži, tega zamenjat v marke. Da imamo trden denar, se kaže tudi v tem, da ga je vse manj. Je že tako. Zdaj je vprašanje, ali bo (vsaj) pri tem ostalo? Se res ni bati, da bi se morali ob vključitvi v Evropsko unijo, ki je tudi denarna, lastni valuti in lastnim vzvodom za določanje denarne politike prekmalu odpovedati. Ne gre mi za to, da bi črnogledil in strašil, kako bodo v Bruslju zamenjali tolar za euro po oderuškem tečaju. Saj je naš tolar boljši kot dolar. Ali bo tak tudi ostal, pa je odvisno tudi in predvsem od nas samih. Miha Naglic Pet let slovenskega tolarja 8. oktobra 1991 smo dobili slovenski tolar, star je torej pet let. V tem času je marsikatero stvar postavil na pravo mesto, saj lahko rečemo, da so bile prej postavljene na glavo. Kar spomnite se, kako smo kupovali marke, da smo z njihovo pomočjo obvarovali svoje prihranke, kako smo s polnimi denarnicami jugo dinarjev stali v vrstah za blago... Danes je naš denar nekaj vreden, blaga je dovolj in kupite lahko vse, če imate seveda denar, marke dobite v najbližji menjalnici. Slovenski tolar je vsekakor ena najpomembnejših pridobitev slovenske osamosvojitve, deležen je vse večjega zaupanja, kar potrjuje tudi najnovejša Raziskava slovenskega javnega mnenja. Pokazala je, da državljani tolarju zaupajo 54-odstotno, bankam 44-odstotno, predsedniku republike 4- odstotno, vladi 29-odstotno, sodiščem 24-odstotno, sindikatom 11-odstotno, državnemu zboru 11-odstotno, političnim strankam 4-odstotno. Prav zanimivo, kakršna je razlika med zaupanjem tolarju in bankam na eni in politiki na drugi strani. Ob uvedbi tolarja je bila marka uradno vredna 32 tolarjev, danes približno 90 tolarjev, v menjalnicah pa zanjo odšte-jete dobrih 91 tolarjev. Slišimo sicer lahko napovedi, da bo konec leta vredna 95 tolarjev, toda brez dvoma izražajo tudi Željo, da bi bilo temu res tako, predvsem tistih, ki izvažajo. Že vseh pet let se izvozniki bolj ali manj glasno pritožujejo, da je marka prepoceni. Le kdo si bi pred leti, ko smo jo kupovali po vsakršni ceni, da smo jo le dobili, lahko zamislil kaj takega. M. Volčjak Gorenjsko meja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha NagTiČ, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik HRANILNICA LON d.d. Bleiweisova 2, Kranj tel.:223-777 NAJBOLJŠE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VEZAVE IN VEZAVE Z DEVIZNO KLAVZULO LARIE N R V U dr. France Arhar Največja čestitka je zaupanje tolarju Ob peti obletnici stabilnega tolarja smo se pogovarjali z guvernerjem Banke Slovenije dr. Francetom Arharjem, ki ima brez dvoffl6 največ zaslug, da vse bolj zaupamo domačemu denarju. "Gospod guverner, ste ob peti obletnici stabilnega tolarja dobili veliko čestitk?" "Videl sem jo na prvi strani Slovenca, sem ni prišla nobena. Največja čestitka je raziskava javnega mnenja, kjer je tolar zelo visoko, takšna stvar nas najbolj razveseli, saj je centralna banka varuh valute." "Zdi, da ljudje veliko bolj cenijo stabilnen tolar kot podjetja?" "Slovenski človek je imel dolgo slab domač denar, skrbelo ga je, kako bo ohranil prigarano vrednost in nemška marka je bila vedno rezervna valuta. V zadnjih petindvajsetih letih je 38-odstotno izgubila na vrednosti, manj kot vse druge valute, s švicarskim frankom vred. Tudi statistično je torej dokazano, da so Slovenci ravnali prav. V slovenskem deviznem varčevanju ima marka še danes 75-odstotni delež. Nemška centralna banka je lani umaknila iz obtoka zadnji stari bankovec in ugotovila, da je izven njenih meja slaba polovica mark. Prekaša jo le ameriški tolar, saj jih je izven ZDA skoraj tri četrtine. Slovenija namerava v evropsko monetarno unijo, praktično pa jo imamo že pred sabo. Ko bo leta 1999 rojen evro in bo marka najkasneje do leta 2002 izginila, se bo Slovencem, ki imajo devizne prihranke, zastavilo vprašanje, v katero valuto jih bodo spremenili. Bodo zaupali novorojenemu evru ali se bodo odločili za švicarski frank, ameriški dolar ali japonski jen? Odločiti se bodo morali ne glede na to, ali bo Slovenija uradno članica ali ne. Takšna je naša posebnost, saj se na deviznih računih nahaja 3,8 milijarde nemških mark, tega v drugih tranzicijskih državah ni. Ljudje so s stabilnim tolarjem seveda zadovoljni, kar je normalno. V podjetju pa se morajo prilagajati, gledati na rezultat in nenehno iskati odgovor, kdo bo zanje kaj storil, pri denarju seveda lahko kaj stori centralna banka. Pošteni priznavajo, kaj jim stabilni tolar pomeni pri uvozu." "Vendar o tem ne govorijo, pritožujejo se izvozniki?" "Ne povedo, da se je uvozni trg razširil, da ponudba znižuje cene, da lahko plačujejo z gotovino, prej so odpirali akreditive, kar je povečevalo stroške. Danes slišimo samo parolo, dajte nam tečaj, ki bo drsel z inflacijo, da bomo imeli boljše rezultate. Zelo jasno je treba povedati, da je naš cilj stabilna valuta in evropska inflacija, za tako majhno in odprto ekonomijo druge izbire ni. Če bi sledili željam izvoznikov, kje bi bila naša inflacija? Popolnoma jasno je, da centralna banka izdaja nov denar, kadar na trgu kupuje marke. Vse to pelje k inflaciji. Količina denarja v obtoku ne sme povzročati inflacijskih pritiskov, v božjem trikotniku količina denarjaf-tečaj-obrestna mera nam preostaneta le druga dva kraka, tečaj in posredno obresti, vendar le, če je prvi cilj zadovoljen. Tega bi se morali zavedati vsi gospodarstveniki. Včasih so bile razmere drugačne, jugoslovansko gospodarstvo ni bilo tako odprto, ob kmetijstvu in izvozu je vsak najprej pomislil na centralno banko, cenejši denar, subvencije. Prvega je obvladovala Vojvodina, drugega Slovenija, tu so nastajale zamere. Danes imamo namesto velikih množico podjetij, trg se je razslojil, dejansko je celoten v službi mednarodne menjave, zato je največja napaka trkanje na prsi: mi izvozniki. Pomembno je razmerje med vložkom in izdelkom, cene, tisti, ki je lani izvažal v markah in kupoval v dolarjih, je veliko zaslužil. Zdaj nenehno ponavljajo, cene bencina, cene bencina. Kdo pa je lani govoril o tem, ko je dolar padel na 1,36 marke? V centralni banki nismo nič rekli, ker računamo, da so podjetniki toliko pošteni in vedo, da nastajajo različna razmerja, zato je pomembno, kako je valutno pokrit izvoz in kako uvoz. Pri zadolževanju v tujini marsikdo pozablja, v kakšni valuti ima izvoz, in da ima v sebi naboj tečajnega tveganja. Na splošno govoriti, da tečaj zaostaja, je premalo in je v duhu stare filofozije." "V gospodarstvu izražajo tudi pričakovanja, da se bodo sanirali s tečajem, saj so se banke z javnim dolgom?" "Kdor to govori, ne pozna delovanja centralne banke. Kljub vsem govoricam bodite brez skrbi, centralna banka si nikdar ni sama želela razvrednotenja tolarja. Sicer pa so banke v tranziciji v dosti težjem položaju, veliki konglomerati razpadajo, nastajajo nova podjetja v majhnim kapitalom, ki ne tvegajo veliko, če propadejo. Tudi pri posojih ljudem so se razmere spremenile, saj delovno mesto ni več zagotovljeno. V bankah se kopičijo slaba posojila, obrestne mere so tudi zaradi njih visoke, saj morajo banke ustvarjati rezervacije. Tudi v svetu ugotavljajo, da dobra klientela banke zapušča in gre sama na trg z razpisom obveznic." "Zakaj tega pri nas še ni?" "Bančni depoziti imajo garancijo, obrestna mera je konkurenčna, pasivne so še vedno visoke. Za delnice je težko najti tako propulzivno panogo, da bi bili čisti donosi na kapital višji od klasične obrestne mere. Obveznice kot zadolžnice pa bodo podjetja izdajala, ko se bo trg profiliral, oblikovala vodstva, ki jih bodo ljudje zaupali. Za dobrim projektom mora stati zaupanja vreden človek, pomemben je njegov značaj, poštenost, njegova poslovna drža. Pri nas na to še vedno pozabljamo, ker je bilo v preteklosti drugače, kredite si dobil ne glede na vodilno ekipo. Danes se že sprašujejo celo, je vrh dovolj razvejan, če eden pade, če pride bolezen, nesreča, kdo ga bo nasledil." "Na Gorenjskem ljudje tako govorijo o Gorenjski banki, pravijo, da bodo denar takoj dvignili, če se direktorju Kavčiču kaj zgodi?" "Natančno tako razmišljalo v tujini." "Kako ocenjujete konflikt Gorenjske banke s Pekom?" "Konflikti seveda nikdar niso dobri, posebej, če so razsežnosti velike, iskanje modusa vivendi je vsekakor boljše. Vendar je to treba dokazovati tudi z dejanji, ne samo s črko na jeziku, ker zgledi vlečejo, ne besede. Če nekdo izkazuje pripravljenost, dela pa drugače, ustanavlja vzporedna podjetja itd, želi novo posojilo, stari dolg pa ga ne zanima, oprostite, to ni poslovno.» "Še vedno je veliko pričakovanj, saj bo banka dala, saj tovarna ne more stati?" "Seveda. Toda v bankah so že novi lastniki. Treba pa je priznati tudi t.i. moralni hazard, ki v bankah vedno obstaja, saj razpolagajo z najvišjimi zneski izposojenega denarja. Ker ima od fizičnih oseb izposojeni državno garancijo, to dodatno govori o moralnem hazardiranju. Kdor pa ima pri nas opravka z državo, naj bo to garancija, poroštvo ali kaj drugega, tako ali tako pričakuje, da ne bo vrnil nič. Tudi do bank odnos Še ni partnerski, jemati bi jih morali tako kot dobavitelje, ne pa podcenjevalo, češ da so prisiljene pomagati." "Kako zdrave so naše banke?" "Tako kot pri človeku merimo pritisk, levkocite v krvi, temperaturo, je tudi pri bankah nekaj pomembnih pokazateljev zdravja. Od odstotka slabih kreditov do kapitalske ustreznosti, ki pove, kolikšen odstotek jamstvenega kapitala imajo v primerjavi z rizično tehtano aktivo, kakor se temu učeno reče. Pri nas zakon predpisuje 8-odstotnega, vendar imajo slovenske banke v povprečju 20-odstotnega." "Zakaj je polom Komercialne banke Triglav sprožil toliko nezaupanja?" "Poseben problem je likvidnost, ki še nima prave teže. Pri premoženju se namreč vedno zastavi vprašanje, po kakšni ceni ga lahko spraviš v likvidno obliko." "Karje povezano z borzo, kjer ni moč veliko prodati?" "Likvidnost pomeni varnost, ta pa nekaj stane. Tudi slovenska centralna banka objavlja, katere vrednostne papirje zamenja za gotovino, to so seveda državni in lastni papirji, pa dobri komercialni, tudi dobro menico z dvema dobrima podpisoma kupimo. Pri teh papirjih je donos seveda manjši, vendar jih lahko spremeniš v likvidnost na Šalterju." "Kaj bo prinesla tuja bančna konkurenca?" "S prihodom tujih bank se bodo pogoji zaostrili, kar pa bo zelo odvisno od tega, kakšen sistem zavarovanja depozitov bo Slovenija imela v prihodnje. V parlamentu je nov model, ki zasleduje priporočila EU o zavarovanju 20 tisoč ekujev pri eni banki. Nemci ga ne sprejemajo in se tožijo v Strasbourgu, nemški sistem zavarovanja je najboljši, saj je tretjina jamstvenega kapitala bank naslov za vse depozit, fizičnih in pravnih oseb Nemške banke tako zdaj v Sredozemlju osvajajo nove trge." "Banke je zdaj več kot trideset, koliko jih bo ostalo?" "V evropskih državah ima nekaj bank dominatno vlogo. Po podatkih mednarodne banke za poravnave v Baslu obvladuje v ZDA prvih pet bank 13 odstotkov trga, na Japonskem 27 odstotkov, v Nemčiji 17 odstotkov, v Franciji 47 odstotkov, v Belgiji 60 odstotkov, na Finskem 74 odstotkov, na Nizozemskem 81 odstotkov, na Švedskem 86 odstotkov. V Sloveniji prvih sedem bank obvladuje 72 odstotkov trga." "Je potemtakem preveč manjših bank?" "Vprašanje je, ali bo pri nas dovolj belega kruha za vse. Saj povsod bančni sistem deluje čez množico, vprašanje pa je, ali kapilarna mreža deluje dobro, s tradicijo. Problem je v tem, da je pri nas kup novih, pri novincih pa nikoli ne veš, kako kvalitetni so. Poglejte, kaj se je zgodilo na Češkem, na hitro je šlo v stečaj enajst bank, same nove banke, s slabim vodstvom, nepravilnostmi itd. V bankah se stvari hitro spreminjajo, posle spletajo vsak dan, čez dan se lahko marsikaj spremeni111 težko je z gotovostjo reči, ta je pa dobra- "V centralni banki imate torej td£ posel?" "Zato obstaja v novejšem času bolj teofljj kot praksa, da ni nobene kontrole, centralna banka da roke proč od bank. * zagovarja novozelandski guverner. Pravi- n se ljudje sami odločijo, komu bodo zaüp denar." "Pri nas je glede na dosedanje gfegl? zbiranju denarja to težko pričakqvo^> "Saj je iluzija." "Ob polomu KBTste rekli, dajojŽ nas banke druga drugi volk, kasn^3 podpisale sporazum o sodelovanju^. "Saj obstaja bančno združenje, toda. katera pride v stisko, je pod zelo kriti drobnogledom konkurence. Če težave doživ popolno nezaupanje, če jih razkrije in cc rezultat višje sile, doživi pomilovanje.' "Zaradi slovenske nevoščljiv ostj^l "Ne vem, če ravno zaradi nevoščlji^'1, GORENJSKI GLAS / \% stran / Kranj, 18. oktobra 19% Vem, cc líiniu caiaui unwwr ..v Slovenija je majhna, kar je dodatni fak kontrole in težko je zadržati posloy tajnost." "Politične obtožbe, da se je Slo^ letos preveč zadolžila, so hitroj^^ tele?" "Mislim, da je vsakemu Slovencu zna^ zakaj. Po treh letih nam je končno uspe. urediti stare jugoslovanske dolgove, &° 'nove obveznice. Ta dolg je stara hip°te^ odplačan bo v desetih letih, zato ne .(, bistveno vplival na razvoj Slovenije. D're {j na zadolžitev države z obveznicami avgu ,{ letos v višini 325 milijonov dolarjev P* l namenjena odplačilu slabih posojil, ki Slovenija najela v prvi fazi. To dr*2^ zadolževanje zaenkrat ne predstavlja bene nevarnosti ali kakršnekoli vzpored11 z zadolževanjem v stari Jugoslaviji.." "Kakšno je realno pričakovaJiiiJ^i razdelitvi jugoslovanskega premqž^0>^ "Iz Basla pričakujemo odgovor 8^. skupnega sestanka, za katerega smo zaP ^ li, v Bruslju poteka sestanek sukceso^ skupin, težko je reči, da bo kaj novega. »K. Srbija spremenila svoje stališče. Ž aK ^ bomo nadaljevali in si prizadevali, da , baselska banka postopek končala tako, ga je začela, se pravi po modelu ozir° ključu mednarodnega denarnega sklada- "V pripravi je reforma planit sistema, menda ste v nekaj bar^H^^ naredili preskus, ki se ni najh^ obnesel?" - g3 "Nič ne vem, da bi ga, ker no ^ plačilnega sistema enostavno Še ni- ^ .f-bo, iskreno rečeno, v odvisnosti od k0°Lt, ativnosti bank in agencije za plačilni pr0, „ pri kateri zdaj deluje svet in pričakuj večjo pripravljenost. Oblikovana je delovna skupina, stvar mora biti Prl? ^ jene lege artis, kar pomeni strokovno, va j do potankosti, da ne bo dodatnih tvegaj udeležencih ali da bi do zapetljajev P ^ zaradi sistemskih tveganj. Jasno smo P ^ dali, da mora vsak korak spremljati ustr poročilo." ( "Sprememba torej ne bo takoJj!l^f "Tako hitra zanesljivo ne, stvari je jj^jj napraviti brez tveganja in poceniti ce ^ sistem. Zdaj je naša prva skrb, da v dobimo račune bank, saj jih ima Še ^ agencija, intenzivno se posvečamo Pr e ii :aterim nai bi raču.-o cent'31 obvezne rezerve bank prenesli v banko." N T R V U Bine Kordež noben greh Bine Kordež, finančni direktor kranjskega Merkurja, ki je pred kratkim prav o tem guvu "Kako velik ie pri nas problem plačilne nediscipline?" "Mislim, da je to eden glavnih problemov gospodarstva, makroekonomsko verjetno ne, Posebej v podjetjih, ki prodajajo pretežno na domaČem trgu, pa je to vsekakor eden večjih Problemov." I^Uga je moč izraziti s številkami?" "V bistvu sta dva problema plačilne nediscipline. Prvi je dohodkovnega značaja, gre za riziko odpisa, koliko torej izgubiš, ker ti kupci sploh ne plačajo. Drugi je likvidnost-nega, koliko finančnih virov moraš pridobiti, da lahko kupce financiraš. Kar zadeva dohodkovni vidik, težko rečem, vsak za sv°Jo firmo ve, koliko odstotkov mu to predstavlja, verjetno se giblje do dveh, treh odstotkov realizacije." '^Kolikšen je odstotek drugod po svetu?^ "Po informacijah, ki jih imam, je manjši. Vsekakor pa je zelo različen po državah. V Nemčiji je plačilna disciplina precej boljša, v Italiji dosti slabša, na italijanskem jugu sploh čredno slaba, tam je veliko zamikov plačil, stečajev. Dohodkovni riziko vsak skuša vkalkulirati v svojo ceno, kolikor mu to seveda uspe. Pri likvidnostnem problemu nna podjetje dve možnosti, svojim dobaviteljem ne plača v roku in se veriga potegne ali pa najame bančno posojilo in financira rečem, zakaj se niso uspeli dogovoriti. Banko zelo identificirajo z direktorjem Kavčičem, kakor da bi dajal svoj denar, toda vodstvo banke vendar skrbi za svoje upnike in lastnike in ne morejo kar gledati, kako se njihov denar izgublja." "Odnos ljudi do denarja se je precej spremenil, odprti telefon na kranjskem radiu je pokazal, da so se ljudje spraševali, zakaj pa bi moral Kavčič dati denar, navsezadnje je naš, saj imamo tam prihranke. V slabih podjetjih pa pričakujejo, da bodo banke še kar dajale kot nekoč, kar seveda ne gre več. Prezadolženim podjetjem torej preostane propada?" "Mislim, da se lahko sanirajo le s pravo lastninsko strukturo, ki je žal še ni, saj notranji lastniki verjetno niso tisti, ki bi reševali firmo v težavnem položaju, ker nimajo niti moči niti denarja. Šele tisti, ki bo v podjetje res vložil ali odkupil večji delež, bo imel pravi interes in bo poskrbel, da se ohrani in poveča to vrednost ter seveda poskrbel, da bo firma normalno poslovala. Poglejte, naši firmi - v tujini jih imamo -nikakor ne morem dopustiti, da bi najemala kredite pod dragimi pogoji, ampak vskočim kot lastnik, zagotovim garancijo, da najame posojilo pod čimbolj ugodnimi pogoji, da lahko normalno posluje, ker so sicer propadla in bom kot lastnik največ izgubil." "Le bo ti lahko rešilo Peko?" kupce, kar je lahko nevarno '^Kakšni so pri nas predpisi na tem področju?" "Vsi postopki na sodiščih se odvijajo zelo Pogasi, običajno trajajo dve do tri leta. Vmes gre lahko slabo podjetje v stečaj, zato je treba Prej poskusiti vse drugo. S podjetji, ki so dobra in samo zamujajo s plačili, se običajno *e v času postopka dogovorimo o plačilu." '^Koliko je kompenzacij?* "Veliko. Ne bom rekel, da jih je pri prodaji na domačem trgu v povprečju polovica, Verjetno pa jih je vsaj četrtina. Kompenza-c,je načeloma niso problem plačilne nediscipline, saj so samo tehnika, s katero se plačilo nekoliko pospeši. Kompenzacije niso vzrok, °-a nekdo ne more poravnavati svojih obveznosti ali izplačati plač, pravi vzrok so luknje v bilanci." '^Kompenzacije si torej lahko privoš-Q°jdrave firme?" "Tudi slabe. Breme so, če svojim dobaviteljem ne želijo plačati in tako res povzročijo Plačilno nedisciplino. Nisem proti kompenzacijam, čeprav pri njih tisti, ki meni plača, nekoliko izbira, komu bom jaz plačal. Vzrok Plačilne nediscipline so podjetja, ki imajo !uknje v svoji bilanci, ki kupujejo več, kot so sposobna plačati, ki imajo izgubo ali ne naJarnejo kreditov. Tam se veriga začne." Üjfajço je to rešljivo?" Vsekakor ne s tem, da bi dali v sistem več denarja. Če imajo firme luknje, jih je treba sposobiti, da lahko poravnajo obveznosti. ~e je še zdrava, bi morali lastniki poskrbeti, a bo spodobna najeti posojila." 'SIržiški Peko je tipičen primer, saj ne %°!*dobiti več bančnih posojil?" 'Seveda, ker dela z izgubo, kdo bo pa taki lrmi še dajal. Kritizirali so Gorenjsko banko, endar naj se vsak postavi v njeno vlogo. Prašanje je, kaj bi govorili, če bi imeli v eku deset ali stotisoč mark svojega denarja, 1 res pustili, da mu vse skupaj propade? anka je morala ukrepati, težko pa seveda "Tisti, ki bi danes Peko kupil za 10 milijonov mark, bi naredil vse, da bo iz njih nastalo 20 milijonov mark. Zato bi v proizvodnji potegnil potrebne poteze, da bi postala produktivna in zagotovil denar prek kreditnih virov za normalno poslovanje. Lastninska struktura je eden temeljnih vzrokov, seveda pa bo to proces. Poleg lukenj v bilancah je vzrok plačilne nediscipline tudi razvada, saj ni noben greh, če ne plačaš." Avstriji se praviloma zamudne obresti ne zaračunavajo, le izjemoma. Običajno prodajalec pritiska na kupca, da plača, če oceni, da je zamuda predolga, mu preneha prodajati." "Stvari bi se torej uredile, če takšnim ne bi več prodajali?" "Seveda, toda kot sem dejal, vedno si pred dilemo, prodati z rizikom ali ne. Zato se plačilna nedisciplina tako vztrajno drži." "Naj država predpiše plačilni rok, tako kot včasih?" "Morda bi to plačilno disciplino spravilo v neke okvire, ne morem pa reči, da bi nam to ustrezalo. Tega ni nikjer v svetu, temveč je plačevanje prepuščeno strankam v poslu. Čeprav imamo dobre izkušnje iz tistega obdobja, vendar je to administriranje, mislim, da če nekdo ne more ali noče plačati, ga v to težko prisiliš." "Kaj pa bonitetni podatki?" "Na agenciji za plačilni promet lahko dobiš celotno bilanco vsake firme za preteklo leto, ki jih nekateri ljubosumno skrivajo, vendar so po zakonu javen podatek. Agencija je zelo ažurna, praktično jo dobiš še isti dan, kar stane le 1.103 tolarje. Seveda pa to ni nobena garancija, da boš plačilo dobil, saj se medtem lahko marsikaj spremeni." "Je vzporednih podjetij veliko?" "Ne bi rekel, čeprav ]§ veliko slabih firm in zaradi velike blokade utegnejo ustanoviti vzporedna podjetja." "V podjetjih se bojite reforme plačilnega sistema, saj ste z agencijo za plačilni promet zadovoljni?" "Vsekakor bo moral plačilni promet tako kot drugod teči prek bank, do tega bo nedvomno prišlo. Res sedanji sistem gospodarstvu ustreza, ker je zelo hiter, hitrejši kot drugod po svetu in zato tudi poceni. Provizija je nižja kot enodnevna obrestna mera, če bo potemtakem po novem zastonj, ne bo cenejši. Zato bi morali napraviti vse, da bi ohranili sedanje prednosti in celotnega postopka ne bi prepustili bankam, njihovemu medsebojnemu dogovarjanju. Agencija za plačilni promet namreč nima nikakršnega interesa, da naloge zadržuje, banke ga nedvomno imajo, ker tako lahko uravnavajo svojo likvidnost in to na zahodu tudi delajo. Banki Slovenije in poslovnim bankam bi sprememba torej ustrezala. Mislim, da bi agencija za plačilni promet morala obdržati klirinško hišo. Seveda pa bo padel kvazi sistem zavarovanja z akceptnimi nalogi, saj bodo firme lahko imele več računov. Vzporedno pa nihče nič ne pripravlja, vsekakor to ni stvar plačilnega prometa, nekaj pa bi morali. Sicer pa zdaj vse kaže, da bo prehod mehkejši." "V kolikšnem času se zdaj v povprečju plačuje, kdaj pade zastavica?" "Pri nas plačamo najkasneje v enem mesecu po zapadlosti. Mislim, da so zamude v povprečju med enim in dvema mesecema. Zelo malo je firm, ki plačujejo v roku, tudi takšne so, ki plačujejo v petih mesecih." "Kaj pa zamudne obresti?" "Kritiki neplačevanja ne priznavajo, da so veliko tudi sami krivi, ker to pri svojih kupcih tolerirajo. Za večino firm se ve, kako bodo plačale, saj je večina kupcev stalnih, izvzeti so seveda občasni, pri katerih včasih res pride do kriminalnih potez. Zaradi tolerance sami prispevamo k nedisciplini, seveda pa smo v to prisiljeni, ker ponavadi boljših kupcev ni, tudi to je rakasta rana plačilne discipline. Bolj ko je težko prodajati, bolj prodajaš tudi slabšim kupcem, na splošno bi dejal, da je šlo v zadnjih letih vendarle nekoliko na bolje." "Se zamudne obresti sploh zaračunavajo?" 'Nekateri v strahu, da ne bi izgubili kupca, tega ne delajo. To je zelo draga stvar in dosti ceneje je v banki najeti posojilo, veliko pa jih tudi tega ne naredi, temveč jih prisilno financirajo dobavitelji. Moram pa reči, da ti v Sloveniji nihče ne šteje v slabo, če zamudne obresti zaračunaš in ne prav posebej, če ga tožiš. Pri tem smo celo na boljšem kot v Italiji, kjer je zamudna obrestna mera izredno nizka in se praviloma v poslovnih odnosih ne zaračunava. Tudi v Nemčiji, "Država naj torej posreduje le prek sodišč?" "Povsod po svetu država nastopa le prek sodišč, poskrbeti pa bi morali, da bi prek sodišča lahko hitreje posegli v premoženje upnika." "Se je operativnost sodišč že kaj izboljšala?" "Premika ne občutimo. Vendar pa je treba reči, da tudi drugod po svetu sodišča delajo počasi. Kdor ima izkušnje s tujimi podjetji, ki niso plačala in so jih tožili, vam bodo povedali, da zadeva ni bila nič hitrejša, pa še odvetniki so zelo dragi. Zato krepko premisliš, preden tožiš tujo firmo, nekaj izkušenj in moram reči, da so kar žalostne. Zato smo pri poslovanju s tujino veliko bolj previdni, zahtevamo akreditive, če kupca ne poznamo, v Sloveniji tega ni. Zaenkrat imamo vsaj akceptne naloge kot kvazigar-ancijo, pred blokade žiro računa, to je mehka oblika, ki firmo prisili, da plača. Večina se vsaj enkrat na mesec deblokira, ko izplačajo plače, tedaj poženejo vse aktivnosti, da so obveznosti plačane, posebej pri prispevkih ni smiselna, ker morajo plačati zamudne obrer-sti. Pri firmah, ki so povsem pod vodo in ustanove vzporedno podjetje, tudi to ne pomaga." "Obstajajo črni seznami?" "Vsak ima svojo tehniko, splošnega ni, tudi izmenjujemo si jih ne. Morda je to zanimivo za manjše zasebne firme, ki namenoma goljufajo, vendar to tako hitro narede, da si s tem ne moreš pomagati." "V tujini se dobre firme financirajo same, bank sploh ne potrebujejo, saj izdajajo vrednostne papirje. Zakaj pri nas tega še ni?" "Financiranja z izdajo vrednostnih papirjev v Sloveniji še ni, kar nekateri štejejo kot napako financarjev. Toda pri tem se pozablja, da finančni trg v Sloveniji ni razvit, da praktično ni institucionalnih investitorjev, ki bi imeli presežke denarja. Tisti, ki jih imajo, vlagajo v bolj donosne oblike, to so predvsem delnice, ki v procesu lastninjenja prihajajo na trg, po sorazmerno nizkih cenah, zato se varčevanje seli v te donosne oblike, saj ste videli, kako je narasla cena Lekovih delnic. Prepričan sem, da bi bilo zato malo interesa za nakup obveznic podjetij, nekaj so jih izdale banke, praviloma so uspele, plasma pa ni bil preprost. In to pri bankah, ki imajo običajno višji rating kot podjetja. Podjetniške obveznice morajo praviloma zagotavljati višje donose kot bančne." "Vsaj 10-odstotne?" "Verjetno, to pa je zelo drago. Trenutno kreditiranje prek bančnih virov ni nič dražje in lažje izvedljivo. Žal ni trga, izkušnje bank niso ravno najboljše." ÍORENTSKI GLAS / 19. sira« / Kranj, M. oktobra 1996 "Kdaj bo pri nas borza polno zaživela?" "Ko bo dosti kapitala, ko bomo k nam spustili tujce. Saj ne more, dokler bomo delali v okviru Slovenije, pri sedanjem obsegu varčevanja. Vemo, da je večji del varčevanja v bankah deviznega, banke pa jih morajo plasirati v tujino in niso namenjene domačemu povpraševanju. Če varčevanja ni, potem tudi povpraševanja ni, zato bo stvar zelo odvisna od tega, kako pogumno bomo na naš trg spustili tujce." SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA USTANOVITEV Pobudniki ustanovitve Slovenske hranilnice in posojilnice so bili leta 1990 obrtniki in podjetniki gorenjskega območja. Od skromnih začetkov v letu 1991 se je Slovenska hranilnica v petih letih delovanja v gorenjskem prostoru že vkoreniniia. PRISTOP Danes zaposluje Slovenska hranilnica in posojilnica 17 bančnih delavcev na čelu z ravnateljem Domnom Malenškom, ki obvladujejo najzahtevnejše denarne posle in se zavedajo, da je osebni pristop do stranke pri uspešnem poslovanju in zadovoljstvu varčevalcev zelo pomemben. Vsekakor pa je poleg osebnega pristopa osnovno vodilo pri poslovanju Slovenske hranilnice varnost naložb. POSLOVNA OPREDELITEV Slovenska hranilnica in posojilnica je usmerjena v razvoj manjših podjetij in obrti, skratka malega gospodarstva. Poslovna usmerjenost v kreditiranje perspektivnih malih gospodarskih enot se je izkazala za pravilno, stopnja rizičnosti takih poslov pa, glede na splošne gospodarske razmere v Sloveniji, za razmeroma nizko. Pomemben del poslovanja Slovenske hranilnice in posojilnice predstavlja tudi varčevanje občanov s široko ponudbo oblik varčevanja. DEJAVNOST Slovenska hranilnica in posojilnica nudi naslednje bančne storitve: vodi žiro račune in tekoče račune občanov z možnostjo dvigovanja gotovine na bankomatih; sprejema hranilne vloge; sprejema depozite; nudi dolgoročna in kratkoročna posojila; izdaja garancije za zavarovanje terjatev v državi; opravlja svetovanje in osebno Ravnatelj Slovenske hranilnice in posojilnice Domen Malenšek bančništvo; nudi menjalniške storitve; posreduje pri izdaji kreditnih kartic "Eurocard" in "Magma"; opravlja vplačila položnic in vnovčuje čeke drugih bank. Prisluhnejo tudi osebnim predlogom in željam, v poslovalnicah pa dobite tudi vse dodatne informacije o omenjenih storitvah. USPEŠNOST Po obsegu poslovanja se Slovenska hranilnica uvršča v vrh slovenskega hranilništva. POSLOVNA MESTA Slovenska hranilnica in posojilnica ima naslednja poslovna mesta: Kranj: Likožarjeva 1 Tržič: Cankarjeva 1 Bled: Trgovsko-turistični center Preddvor: v trgovskem centru Vencelj. Kdor varčuje, si premoženje kuje V SKB banki smo vam v mesecu varčevanja pripravili pestro ponudbo varčevanja. Izbira je velika, odločitev pa je seveda vaša! Kratkoročno varčevanje je namenjeno tistim, ki želite varčevati na kratek rok, saj vam omogoča varčevanje ze od 15 dni dalje. Izbirate lahko med naslednjimi možnostmi: © varčevalno knjižico z vezavo nad 15 dni, kjer vložen denar ohranja realno vrednost s temeljno obrestno mero (T); (D vezanimi tolarskimi depoziti za različna obdobja, ki se obrestujejo z realno letno obrestno mero od 5,0 % do 5,5 % (+T) v odvisnosti od dobe vezave; (D vezanimi depoziti z devizno klavzulo, kjer je realna letna obrestna mera pri vezavah od 91 do 180 dni 4,5 %, pri tistih od 180 dni do leta dni pa 5,0 %. Pri vezavi večjih zneskov so obrestne mere še višje. Dolgoročno varčevanje je namenjeno tistim, ki vidite dlje v prihodnost: O dolgoročna namenska varčevanja z možnostjo pridobitve posojila ali izplačila v obliki rente z letno realno obrestno mero 5,5 % (+"0 in dodatno premijo glede na dobo in namen varčevanja; © vezani depoziti za 1 ieto in 1 dan z devizno klavzulo, kjer je obrestna mera 7,5 % letno in dodatno možnostjo izplačila obresti vsak mesec; © obveznice SKB banke 3. izdaje, nominirane v nemških markah po fiksni letni obrestni meri 7,5 %. Rok dospelosti je 7 let. Če v času varčevanja oz. vezave nepričakovano potrebujete denar, lahko dobite lombardni kredit do izteka varčevanja oz. vezave. Podrobnejše informacije dobite v enotah SKB banke po vsej Sloveniji in na Zelenem telefonu: 080 15 15. B__A N C N I AVTOMA_T V/54 banka prijaznih in podjetnih ljudi na Gorenjskem KRANJ, Bleiweisova 14,4000 KRANJ, tel.:064 218 271 Jesenice, m. Tita 39a, 4270Jesenice, tei.:064 84 361 TRŽIČ, Predilniška 2,4290 TRŽIČ, tel.: 064 53 161 SHl BANKAM. A BAN K A D.D. LJUBLJANA Ste se kdaj vprašali, zakaj čakate pred bančnim okencem Nova ljubljanska banka bo prihodnje leto dokončno postala tudi banka Gorenjcev. Svoj sedež bo iz Medvod preselila v Kranj, ter v gorenjski prestolnici odprla svojo novo poslovalnico. Poslovalnice v škofjeloški Kašči, na letališču Brnik in seveda v Medvodah bodo še naprej ostajale naš vsakodnevni bančni svetovalec. Nova ljubljanska banka želi biti predvsem banka prijazna do svojih komitentov. Pa naj bodo to občani, obrtniki, samostojni podjetniki ali pa večja podjetja. Prav vsakomur z veseljem ponudijo vse svoje storitve. Denimo nam občanom. Na bančne avtomate smo se v zadnjih nekaj letih že dodobra navadili. Poleg dviga gotovine lahko z njihovo pomčjo plačujemo položnice, edinole bančni avtomati Nove ljubljanske banke pa so že postali prave bančne enote, take, ki vam na pomoč priskočijo takoj, ves dan in vseh sedem dni v tednu. In to, nikar ne pozabite, povsem brez nepotrebnega čakanja. Sicer pa skušajo pri Novi ljubljanski banki vse svoje poslovalnice organizirati kot univerzalne enote, namenjene nam vsem. Tako za dvig denarja kot tudi posojila... Vse to na enem mestu, tako za občane kot tudi za podjetja. In še nekaj je potrebno omeniti vsem podjetnikom - ni nujno, da pridete v v banko, Nova ljubljanska banka pride k vam domov. Večina ljudi se najbolje počuti v domačem okolju, v varnem zavetju doma oziroma podjetja pa včasih morda nekoliko manj prijetni bančni opravki postanejo prijaznejši. In če govorimo o prijaznosti in domačnosti - ne pozabimo na TELELDOM, celostno banč- no storitev s pomočjo telefona ter pa zadnjem času vse bolj priljubljen INTcat NET, ki nam računalnik spremeni v donl ^ bančni terminal. Torej Nova ljubljanska banka je dobesedno domača banka. Popotniki, ki v širni svet pridejo ah odidejo z brniškega letališča, verjetn poznajo menjalni avtomat. Pozdrav slovo, to pravzaprav ni pomembno. Najpo memnejše je, da v Novi ljubljanski ban nikomur ne rečejo ne in njihovi komite so tako rekoč ena velika srečna družina. /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA O.D., LJUBLJANA PODRUŽNICA GORENJSKA POSLOVALNICA MEDVODE Cesta ob Sori 3, Medvode tel.: 061 613 285 POSLOVALNICA ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 1, tel.: 064 634 291 POSLOVALNICA BRNIK Letališče Brnik, tel: 061 261 679 BAN KOMAT Polog gotovine in plačilo položnic je mogoče tudi preko bankomatov, ki imajo vgrajeno depozitno enoto. ZA VAŠE UDOBJE PRI UREJANJU DENARNIH ZADEV Bankomat - najpreprostejša pot do gotovine! Pa ne samo to. Prek bankomata lahko Položite gotovino In plačate položnice mimo vseh čakalnih vrst. V Gorenjski bank. ugotavljamo da uporaba bankomatov z DEPOZ1TNIM1 ENOTAMI, ki omogočajo polog »Kovine in plačilo položnic, še ni dovolj izkoriščeno Menimo, da tudi zaradi strahu P^d strojem in nepoznavanjem postopka. Vendar ko enkrat poskusite m več težav. KAKO TEČE POSTOPEK NA BAN KOMATU? bankomat vložite bančno kartico vpišete vašo osebno številko (PIN kodo) Pritisnete tipko "druge storitve" iz°erete storitev, ki jo želite opraviti; Po|og gotovine na svoj tekoči račun ali sPrejem plačilnih nalogov (položnic) tam 1 n i i 1 s m Sm 1 1 J 5. Samodejno se odpre predal in iz njega vzamete ovojnico 6. Bankovce oziroma splošne položnice vstavite v ovojnico -□m Zalepljeno ovojnico vstavite v režo, ki se °dpre pod čitalcem kartic Počakate, da bankomat vrne bančno kartico Počakate, da bankomat izpiše potrdilo, na katerem so navedeni podatki o opravljeni transakciji. i?0 LAHKO POSLUJE PREK BANKOMATA Z DEPOZITNO ENOTO? r^nkj z,tr>o enoto na bankomatu lahko poslujejo vsi imetniki tekočih računov pri naši Prov'-.^6 sreo!stva na svojem tekočem računu za plačilo vseh položnic in bančne 12lie morate imeti zagotovljene. Pr^vi 1 9 Sp'°^na položnica mora imeti elem n°' čitljivo in popolno izpolnjene vse níirnen 6 obrazca ('me in naslov plačnika, naWi na^az''a' 'me m naslov prejemnika števila' Znesel( v to'ars'<1 vrednosti, datUm° *'ro računa prejemnika ter kraj in Ov0j . °datki ne smejo biti popravljeni. sP'°Šn 9 V ^atero ste vlomili gotovino oz. Položnice pa mora biti zalepljena V batSTE^*E POSTOPEK NAPRE) - V BANKI? P°lož ' k°misijsko odpremo in pregledamo ovojnico. Zapisniško ugotovimo znesek ene gotovine oz. število položnic in njihovo pravilno izpolnitev. enote v ■ oddana v bančni avtomat do konca poslovnega časa organizacijske P°sloVn n|1*'mo na tekoči račun isti delovni dan. Gotovino, ki je oddana po končanem sPlošneern času organizacijske enote, pa naslednji delovni dan. Enako velja tudi za nad2ir .Po'0^n'ce Nakazilo sredstev preko Agencije za plačilni promet, kontrolo in Po|02nan,e izvedemo naslednji delovni dan. Potrdila o vplačilu (prvi izvod splošne °rg9niz • P° °Prav'ieni storitvi vložimo v dosje imetnika tekočega računa v v aciiski enoti banke, kjer imate odprt tekoči račun. Primeru i, ^mer nimate zadostnih sredstev za plačilo vseh položnic, plačila ne izvedemo o ^ati^npisno obvestimo. Položnice v roku 4 dni po opravljeni storitvi pošljemo v Or6anizacijsko enoto in vložimo v vaš dosje. O- a^ra[ ïsjiu'jfiic KLJUB VSEMU PRIDE DO TEŽAV? r^un dC1,° za °Pravljeno storitev lahko vloži te v enoti banke, kjer imate odprt tekoči tçkoíern° Za reklamacijo je 15 dni po prejemu prvega bančnega izpiska o stanju na aePlaČ ./"a^Unu. na katerem je izpisana storitev oziroma prejemu obvestila o okusit Pla<ïilnih nalogih. Vendar verjemite, doslej reklamacij nI bilo. Zato poenostavimo naše sodelovanje! Gorenjska ^JBanka Banka d poAuhom T T7TMP [ZLA. ODRASLE] Uzhtg I leasing] 1. sfttSutufe taaifme$ti m poklicnega iwljxtifa ali 2. ndPiriiHitjfMitthku(U}jz umu Ljubljana: nunska 103 teh 061' 16 85 525, fajtf.Otl/ It. 85 446 Celje: l jubl|in<.k» fi.H . tel: 063/ 482 311. itn: 063/ 482 312 Želje odraščajo skupaj z nami. Že v otroštvu nam pokažejo svoj zapeljivi obraz. Z leti se le še medi njihov sladki oku$, z zrelostjo pa dozori tudi njihova cena. Predmet Hypo-Leasinga so lahko motorna vozila, poslovna oprema in nepremičnine. L0 G L A S O V A P R Foto: Gorazd Šinik A Kristjanstvo in muslimani, Kako smo se Gorenjci zbrali vrh klanca nad Medvodami in se pod vodstvom dr. Tomaža Mastna Glasove preje so že celo vrsto let in ve$ znova priložnost, ob kateri se zbe^f najožji sodelavci in prijatelji nM) časopisa. Letos se je to zgodilo 11 petkrat, nazadnje v gostilni Na Klanca Medvodah. Vsak od Gorenjcev se f nemara peljal mimo, ko je šel v Lju^f no, marsikdo se je v njej tudi usta Podpisani sem se prvič srečal z njo, sem bral Svetinovo Ukano. Tam nastop šarmantna in ženstvena Doris, gostih čarka, pri kateri se je tako rad us^] major Wolf, ko se je vračal iz Ljubijo svoj blejski brlog, po napornih srečanja generalom. Prav v tistih letih, ko je °% Ukana nekakšno kultno čtivo, smo M* v tej isti gostilni valeto in 20 let po^f obletnico. Tokrat je bilo staro gost$ cankarjanskega imena in prešerne ^\ bine, v katerem se je gotovo dogajalo11 vse mogoče, od merjenja moči do o^ čunov med bolj ali manj treznimi ^[ sedniki, prizorišče drugačnega, izjemna pogovora. Vrh klanca, pod katerih 51 Sora izliva v Savo, se je besedovd0 1 kristjanstvu in muslimanih. Gost preje je bil dr. Tomaž Mastnak, sociolog, znanstveni svetnik v ustanovi velikega ugleda in dolgega imena: na Inštitutu za filozofijo Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v Ljubljani. Rodil se je 1953 v Celju, mladost je preživel v Novi Gorici, zdaj živi v Preski pri Medvodah. Kaj je potemtakem, Štajerec, Primorec ali Gorenjec? Naj bo to ali ono, njegovo življenje in delo zadnjih letih pričata, da se sam ne obremenjuje s takimi vprašanji - da je predvsem svetovljan. Raziskave, ki jih je opravil doma in na številnih univerzah po svetu, so izšle pri nas in na tujem, v slovenščini, angleščini in arabščini. Marsikdo se spominja njegovih kolumen v Mladini in intervencij v prid civilno družbenih pobud in gibanj v 80-tih. Po svojem prispevku H kritiki stalinizma (1982), je objavil knjigo, ki se je razgledovala Vzhodno od raja (1992), zdaj smo priča značilni zadržanosti, s katero naša javnost sprejema njegovo doslej največje delo, naslovljeno Kristjanstvo in muslimani (1996). Kako bi drugače, saj ta knjiga prinaša vrsto novih, našemu ušesu nenavadnih in nekoliko bogokletnih spoznanj. Primer: sveti mir med kristjani je bil potreben za to, da bi sploh lahko šli v sveto vojno proti muslimanom, Evropa kot skupnost se je konstituirala v sovraštvu do muslimanov. Jože Dežman, zgodovinar, je svojega gosta predstavil kot "človeka kritične distance", s katere vidi marsikaj, kar ljudem brez takega razmaka ni dano uvideti. "Evropa ne umira v Bosni, Evropa ubija v Bosni", "kako je po koncentracijskih taboriščih v Bosni še mogoče govoriti o demokraciji", kako se je "sveti mir dopolnil v sveti vojni"... Njun razgovor si lahko preberete v sledečem, nekoliko okrajšanem in prirejenem zapisu. /. Razpredanje zapredenega Kako je potemtakem z nami in z muslimani? "Najprej se moramo vprašati, kdo smo "mi" in kdo "muslimani"? Mi se imamo za Evropejce. Biti Evropejec je nekaj hvalevrednega, ljudje se počutijo pomembne, počutijo se, kot da so nekaj več. Meni se je to vprašanje zastavilo ob vojni v Bosni. V 80-tih smo se vsi po vrsti zelo trudili z dokazovanjem, da sodimo v Srednjo Evropo, k neki kulturi in civilizaciji, ki ni identična s sovjetskim gospostvom in stalinizmom. Posebej so se v tem oziru trudili intelektualci. Ko so se začele jugoslovanske vojne, sem pričakoval, da se bodo Evropejci odzvali pametneje, odločneje, učinkovitejše. Spraševal sem se, kako da Evropa ne more umiriti položaja na Balkanu. Na prvi pogled se je njen odnos izkazoval kot svojevrstna nemoč, ki se je pozneje razkrila kot kalkulacija. Politika, ki je hotela biti navidez nemočna, je imela svoje povsem določene cilje. A to se je pokazalo šele naknadno. Tako sem se namenoma poglobil v zgodovino evropskega mirotvorstva. Kaj je v evropski zgodovini pomenil mir, kakšni so bili mirovni projekti? K sreči sem bil prav tedaj v Ameriki in imel dostop do dobrih knjižnic. Najprej sem si ogledal antologije evropske mirovne misli od 14. stoletja dalje. Veliki misleci so vsi po vrsti hvalili mir in obsojali strahote vojne. A to so bili le izbrani odlomki. Zato sem hotel v naslednjem koraku pogledati, kaj je bilo v teh antologijah izpuščeno. Izpuščena je bil druga plat mirovnega argumenta: da so ljudje, ki si zaslužijo oziroma morajo živeti v miru le kristjani in/oziroma Evropejci. Iz dveh dodatnih razlogov: zato, ker je prelivanje krščanske krvi nedopustno in zato, da bi lahko šli v vojno proti muslimanom! Evropa v današnjem smislu je nastala šele proti koncu srednjega veka, v 15. stoletju. Tisto, kar je bilo prej, je bilo kristjanstvo, posvetna skupnost kristjanov, ki se je sklicevala na krščanstvo. Kristjanstvo je bila prva zahodna unija, geografski zahodni svet, ki tedaj še ni bil "Evropa". Navedeni dvojni argument se pojavlja pri vseh piscih krist-janstva od 11. st. dalje. Najdemo ga celo pri avtorjih, ki so poosebljenje pacifizma, celo pri Erazmu Roterdamskem, ki velja za največjega zahodnoevropskega pacifista vseh časov. Zagovarjal je vojno proti muslimanom. Sicer pa nobene. Tudi Volatire, poosebljenje zahodnega razsvetljenstva, je bil antiislamski fundamentalist. Še ko je ležal na smrtni postelji, je pisal ruski carici, ki je bila tedaj v vojni s Turčijo, kako si želi, da bi lahko ubil par muslimanov in potem v miru umrl. Skratka: mir med kristjani in za kristjane je imel vedno dopolnilo: da bi lahko šli na vojno proti muslimanom. Do križarskih vojn, ki so prelomne, je veljal drugačen, patristični argument: vojne so zato, da bi dosegli mir. Od križarskih vojn naprej velja: treba je imeti mir, da bi lahko šli v vojno. Vojna proti muslimanom v Bosni sodi v to isto tradicijo svetih vojn. Seveda je bilo treba Bošnjake najprej narediti za muslimane. To je storila srbska propagandna mašinerija, po nji je trditev povzela zahodna medijska industrija in za njo večina zahodnih vlad." V knjigi beremo, da so se med "vojne hujskače" vpisali celo tako imenitni ljudje kot Peter Častitljivi ("neverniki so nerazumni in niso ljudje"), sv. Bernard iz Clairvauxa (posvetitev zločina), sv. Frančišek Asiški ("preizkus z ognjem"), Roger Bacon ("znanstvena križarska vojna"), sv. Tomaž Akvinski ("nedotakljivost nevernikove vesti, ne pa življenja", Ramon Lull ("en jezik, ena veroizpoved, ena vera")... "Vsi ti možje (med njimi je tudi ena svetnica, sv. Katarina Sienska) so bili prepričani kristjani, kredibilni in učeni, njihovi sodobniki so jih upravičeno hvalili in občudovali. Bili so bolj vplivni od takratnik kraljev in cesarjev, sv. Bernard iz Clairvauxa, denimo. Vpeljal je novo krščansko senzibilnost. V zgodovino se je zapisal kot človek, ki je odkril ljubezen. Njegova najvplivnejša knjiga je bila Hvalnica novemu viteštvu (De laude novae militiae). "Novi vitezi", menihi iz reda templjarjev, so v , osebi združevali vojaka in meniha. To ^ l je bilo dotlej strogo ločeno. Menih bojeval z demoni, za rešitev duš- *1 menihom in posvetnim vojakom je j nepremostljiv prepad. Bernard ga je pre y til; templjarji se bojujejo proti demon0 proti telesnim sovražnikom hkrati- Ijjj sovražniki so bili muslimani kot poosebM j( nevere. Ubiti nevernika ni zločin, ni ufl1^ zapisal. Z umorom nevernika se slavi tuša. Sv. Frančišek Asiški, ki velja na Z* jt za najbolj blagega in krotkega človeka. pridružil križarjem na njihovem Pe * pohodu in skušal v Egiptu spre°D samega sultana... Je mogoče primerjati "sveto^. pri kristjanih z ono pri muslimaj^ -----v« se^ "Sveta vojna v islamu je boj s samim u ne s sovražnikom, ki bi bil zunaj skupnosti. Ko so muslimani osvajal1 ^ ozemlja, so povsod vzpostavili svojo 0 „); Kristjanom in drugovercem je bila , možnost prestopiti v islam. Če te m° tovl' niso sprejeli, jim je bila z zakonom zag ji jena možnost drugorazredne eksiste° ^ opravljanje lastnih verskih obredov. lsla ^ oblast je torej dopuščala multikultura' g. neko pluralnost. V kristjanskih vojnah', a nastale s križarskimi pohodi, kristjan1 j( osvajali ozemelj, temveč neke sS& Osvajali so simbolno versko pokrajin0' $ iz Stare in Nove zaveze. Dalje: neverni* J |( neglfa za kristjana negiranje življenja, ^^'f vsega tistega, za kar je živel. Sveta v°J^fi bila tako možnost fizičnega uničenja n J utelešene v nevernikih. Zato so bile te ^ izjemno krute, v njih so kristjani Poi . $ ki v vojnah med njimi samimi nis j( dovoljene. Ideja vojnega "očiščenja Lj od takrat. Neverniki so umazani, zat° treba očistiti, s pobijanjem. Ko osvojili Jeruzalem, so pobili vse, z vzh j kristjani vred, sinagogo so požgali sK A židi, ki so bili tedaj v njej, me opustošili." •7? SW Nadaljevanje na G O V A Foto: Gorazd Šinik od svetega miru do svete In mm Deimana nejeverno ozirali po irskih eeie* - po U*m»m in muslimanih _________..,,^1.^.«^ \Anr nkn tudi Nemci pod Hi' vojne Kako se nam v luči kristjanskega jzkažeta nacionalni in evropski eksklu-zjvizem? "Evropski ekskluzivizem je ekskluzivizem velikih števil. Tistemu, za čemer stojijo bilijoni Evropejcev z vsemi institucijami, se Pač ne reče nacionalizem ali šovinizem. unigače je, ko gre za Slovence, Bosance in njim podobne. Gre tudi za vprašanje države. Nacionalizmi, kakršen je slovenski, so skušali VzPostaviti nacijo skozi državo. V slovenskem nacionalizmu vidim poskus afirmacije države. Podobno je pri Bošnjakih. V Evropi se vse bolj uveljavlja tendenca, ki skuša Predstaviti državo kot nekaj zastarelega. p°gled nazaj razkrije, da je država v našem smislu nastala v 16. st. kot odgovor na družbeno nasilje, zlasti na tako, kakršno je razsajalo v verskih vojnah. Državna oblast se je dvignila nad družbene razprtije in vzpostavila za vse enake zakone. Nasilje je koncentrirala v svojih rokah in razorožila različne družbene skupine. V tej svoji varnostni funkciji je država še vedno aktual-na- čeprav so ji svoj čas nasprotovali liberali, socialisti, anarhisti in pacifisti. Mir, kolikor ga Je bilo v zahodnem svetu, je zagotavljala država; vojne, ki so bile, so se bile med državami. Alternativa vojnam, ki jih vodijo drŽave, so vojne med družbenimi skupanimi, ki so še bolj krute. Z razglašanjem države za ostarelo institucijo v procesu evropskega združevanja se naravnost spodbujajo različ-na družbena nasilja. Vojna v Bosni je najzgovornejši primer, ki pripoveduje, kaj se jahko zgodi, če je država uničena. Vojna v B°sni ni bila državljanska vojna, niti vojna med državami; bila je predvsem vojna proti državi, ki so jo vodile različne družbene lupine, potem ko so ušle državni kontroli." Hgvg/i knjigi govoriš o "novi mis- gfogggi ki spremlja uvajanje "novega epskega reda". Kakšna je? 'Ko spremljajo dogajanje na Balkanu, ga nekateri - 1 ' • i~* označujejo za atavistično, kot oživl-j-.jc preživetih idej, padec v srednji vek in mračne čase, kot regresijo. Ta miselnost je 2elo kruta in brezobzirna. Spremlja razmere, v katerih propadajo dosedanje institucije, n°vih pa ni. To počne v imenu demokracije ln svobodnega tržišča. Slednje ne potrebuje lradicionalnih institucij. Načina, na katerega pojavljajo to novo miselnost v vzhodni tvropi, brez socialne varnosti, ti novomisle-Cl Seveda ne prakticirajo pri sebi doma. Zato Se sprašujem, ali je demokracija res to, za kar bolj stvarne, "ekonomske" interese. Opozoril je na problem mobilizacije - kako pripraviti ljudi, do tega, da grejo na vojno. Dr. Mastnak je zatrdil, da lahko o "interesih" v današnjem smislu v Evropi govorimo šele od 16. st. naprej. Vztrajal je pri spoznanju, da so odhajali križarji na vojno predvsem iz verskih motivov. Ko se je Hawlina pozneje še enkrat oglasil z mislijo, da je vojna tudi velik, če ne "največji biznis", mu je najprej ugovarjal Jože Dežman s trditvijo, da je največji biznis turizem, tako nekoč kot danes. Največje evropske migracije v starih časih po njegovem niso bile vojaške, temveč romarske. Mastnak je šel čez oba in zatrdil, da smo danes priča biznisu, ki je še večji -mirotvorstvu! Mar niso tudi Nemci pod Hitlerjem marširali po Evropi z blagoslovom nemške duhovščine, pod zaščito Cerkve, se je glasilo vprašanje? Ne, njihova vojna je bila predvsem ozemeljska in rasistična, je odgovoril Mastnak. Ko so prodirali na zahod, do meja nekdanjega svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, so bili v tem početju še dokaj "kulturni" in "spodobni"; ko so se pozneje usmerili na vzhod, proti "nižjim" rasam, so postali nadvse brutalni. S klerom pa je bilo tako, da je en del naciste podpiral, drugi ne. Tako kot pri nas. Če je bila nemška vojna osvajalna in ne sveta, to ne velja za nagibe slovenskih belogardistov in domobrancev. "V imenu Kristusovih ran naj umrje partizan!", je bilo njih geslo. Sveta vojna, ni kaj. Vendar ne pozabimo, je bil pravično oster Dežman, da je marsikateremu partizanu Partija nadomestila Cerkev; tako je tudi on pobijal svoje žrtve iz "verskih" nagibov! Odkod pravzaprav ta strah pred muslimani, v čem je njegovo bistvo, je bil radoveden g. Igor Slavec, naš nekdanji urednik. Mastnak mu je skušal odgovoriti z razlago o dolgotrajni genezi tega strahu in z njim povezanih predsodkov. Večina Evropejcev sploh ni nikoli prišla v neposredni stik z živim muslimanom, a se ga je vseeno bala. Muslimani so bili "narejeni" za glavne, normativne in simbolne sovražnike kristjanov. "Vsak ima svojega Turka za ušesom", ga je manj zanstveno dopolnil Dežman. To je podobno kot s kačami, je nadaljeval. Do vrhunca pa je ta del debate prignal g. Jože Žabkar, sicer ginekolog, z nadvse duhovito pripombo: "Ni dolgo, ko je bil v teh krajih še vsak drugi pes Sultan!" Tako smo, ne da bi hoteli, te nesrečne mohamedance zapredli tja, kamor po kranjskih kriterijih sodijo: v zoologijo. Po silno resnobnem začetku preje se je ta proti svojemu koncu prilagodila okolju, v katerem se je dogajala - v lovski sobi, polni rogatih trofej. Postala je precej rogata. Naposled sem sklenil še sam poseči v pogovor, gostilniški ravni primerno. Ko se v gostilnah pogovarja o vojnah, se navadno vpraša, kdo je začel. Zgodovina uči, da so prvi napadli muslimani. Najprej so udarili prek Španije in prodrli v južno Francijo, kjer jih je 732 pri Poitiersu potolkel Karel Martel. Druga je bila stoletja pozneje turška agresija prek Balkana, ki se je zlomila 1683 pred Dunajem. Ne pozabimo tedaj, ko govorimo o evropskih kristjanskih vojnah proti musli-manstvu, na obratne agresije le-tega na Evropo, ki so bile nemara še hujše, sem razpredal. Kdo je torej začel?! Dr. Mastnak se ni dal zmesti. Razlagal je, da Evropa v času Mavrov sploh še ni bila Evropa v današnjem smislu. (Ljudje, ki so trpeli in dežele, ki so jih pustošili, so pa menda že bili?) Vrh tega (in v tem jne je prepričal) tedanji Evropejci muslimanskih vpadov povečini sploh niso doživljali kot nekaj nevarnega in tragičnega. Vse to je bilo nekje daleč na jugu - za one, ki so mirno živeli v Londonu, Parizu, Antwerpnu, Bremnu ali Stockholmu... Turka za ušesom, pojem strašljivega mohamedanca, smo potemtakem izoblikovali samo tisti Evropejci, do katerih so svoj čas pridrveli dejanski Turki. Lahko bi rekli, da je Evropa turško početje opazovala s "cinične distance". Prav take, s kakršno ob namišljeni zgroženosti opazuje tudi dogajanje v Bosni! Vojna v Bosni ni neposredno nadaljevanje križarskih vojn, vendar sodi v to tradicijo... Bilo je že prav pozno, ko smo svoje besedovanje pod pokroviteljstvom medvoš-kega Colorja sklenili. Ob izvrstnem jabolčnem moštu vinogradnika PrinČiča iz Brd, ki bi ga nemara pili tudi muslimani. In ob narezku, ki ga ne bi jedli, čeprav bi bil iz kašče g. Mahneta, Notranjca, strastnega lovca, ki je že dobro desetletje gostilničar Na Klancu. Ko smo pojedli in popili, se še dodatno in neformalno pogovorili, smo prejo razpustili in se razvozili sirom po Gorenjskem. Do našega naslednjega srečanja, ki bo v neposredni bližini samega Kranja in čigar gosta bosta - košarkar Marko Milic in njegova mama Metka Papler. se una ali zgolj alibi za prikrivanje nede- —» »u £gou ai mc*ratičnih praks?' ?• lapredanje razpredenega Razmeroma kratkemu razgovoru obeh Protagonistov je sledil kar dolg pogovor. Q er ni prostora, da bi ga obnovili dobesed-°> ga samo povzemamo in imen spraševal-b v v glavnem ne navajamo. Vprašanja pa so 13 vseh vrst, od "poglobljenih" do "po-rtorf ' od neprikritega začudenja nad Sal i*enim odnosom Zahoda do Bosne, do s Ionske "zgroženosti" nad "dejstvom", da in -mUsllmani kljub vsemu prehitro množijo, m; Í daleč čas, ko bomo zato ogroženi tudi snrJ GorenJci. Dr. Mastnak je zatrdil, da zcr * fen°mena muslimanske natalitete ni mar un' Vendar se mi zdi' da mU Cd0 Sjkdo od navzočih ne bi pritrdil. vSe Hawüna, znan po tem, da ne nese bi 8a' kar bi mu kdo naložil, je podvomil, da kri*6 ?aŠi evropski predniki podajali na kih 6 VoJne samo zaradi "svetih", vers-nagibov. Da so imeli pri tem tudi kake HRANILNICA LON d.d. Bleiweisova 2, Kranj tel.:223-777 ——-5- nRRFqTNE MERE ZA TOLARSKE VEZAVE NA1BOL1SEOBRE^EMtKzNo KLAVZULO ^ Danny, Kanal A in «Mffl GLAS Zvezde tudi nagrajujejo Vsak torek ob 23.00 uri na Televiziji Kanal A "DANNYJEVE ZVEZDE". Oddaja poteka v iivo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna žrebanja: vsak torek ena Dannyjeva glavna nagrada - dvodnevni izlet z agencijo ROMA Ljubljana in podjetjem MAROLT Mozirje v Budimpešto konec novembra. Poleg tega vsak torek v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom, Danny s svojimi gosti pa v oddaji izžreba še kopico drugih nagrad Dannyjeve zvezde bodo najpopularnejšim svečano podeljene U. decembra v Austrotelu Ljubljana; zvezde iz brušenega kristala bodo izdelali v Steklarni Rogaška Slatina. Torej: sodelujte z Vašimi predlogi, izpolnite kupon, ga nalepite na dopisnico in pošljite Dannyju na naslov: poštni predal 2399, 1001 Ljubljana. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak torek zvečer natanko ob 23.00 uri: vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega. Če Vam v torek ponoči morda "veke padejo skupaj" pred 23. uro, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko ogledate v sredo popoldan ob 17.00 uri na Kanalu A ali v soboto točno opolnoči. NOVO - NAJNOVEJŠE NONSTOP 24 UR NA DAN VEDEŽEVANJE IZ KART POKLIČITE: 090-75-15 9^ tf"-*^ yJMGLAS MimíWEÏÏGLAS DANNYJEVE ZVEZDE NAJPOPULARNEJŠIM Kupon 18. OKTOBRA 1996 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Odgovor:_ Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DÀNNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Enajstega novembra goduje Martin Martinov izlet tudi na Ptuj Za Glasov "grofovski" izlet, ki ga bo na turistično kmetijo Grofija na Viru pri Stični naslednjo soboto vodil Tomaž Gruden, se ni več možno prijaviti. Bralke in bralce Gorenjskega glasa smo povabili tudi na štiri Glasove Martinove celodnevne izlete, vendar pa prijav za tri od teh izletov, ki bodo na Martinovo soboto, ne sprejemamo več. Odločite pa se lahko za martinovanje v soboto, 9. novembra v Termah PTUJ, kamor tudi lahko rajžate z Gorenjskim glasom. Za Glasove Martinove izlete 9. novembra v Goriška Brda do Kozane, kjer bomo degustirali najboljša vina na kmetiji Prinčič; v Posavje do Brežic in po Dolenjskem do zdravilišča Dolenjske Toplice; ter na Štajersko v zreške terme, žal ne sprejemamo več prijav. Vse dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet: po telefonu 064/ 223 - 444 /Gorenjski glas, mali oglasi/ ali 064/ 223 - 111 /tajništvo Gorenjskega glasa/. Poleg osebnih podatkov je pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršnega prispevka k stroškom izleta niti vnaprej nobene akontacije - verjamemo, da so orijave zanesljive. Z veseljem pričakujemo Vaš klic Ce Vam naše ponujene rajže ne ustrezajo, bomo veseli Vaših predlogov, kam+ kje + kako (in tudi kdaj) pa bi želeli lep dan doživeti na Glasovem izletu. Na Martinovo soboto In nedeljo, torej 9. In 10. novembra, bodo posebno ponudbo pripravili v RESTAVRACIJI NA KLANCU v Medvodah. Martinov praznični meni Vam bodo pripravili po 900.- tolarjev, v sodelovanju s Kmetijo Sirk In s Kmetijo Prinčič Iz Goriških Brd bodo pripravili posebno ponudbo vrhunskih briških odprtih ali ustekleničenih vin. MARTIN Vas čaka v RESTAVRACIJI NA KLANCU v Medvodah. GIMNAZIJA ^% ŠKOFJA LOKA GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1b, Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom in z možnostjo zaposlitve tudi v celem naslednjem šolskem letu. Začetek dela v novembru. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa. -nmjBAMfouM W^f""1^? IWB'iy«M«ftM«wnmwwpiniiwaiii.......HPOJnovitev nadaljevanke &°° Nancy, ponovitev ,PP 30 nJ^^ Ponovitev 15.30 I?-30 Santa 2P lMulci!- nanizanka ?Lraža nanboBlrbara 1730 opa|na ^cSanka 1M0 POP kviz m"00 MiSSi«;na?lzanka 19.30 24 ur S° C GenLPPiv Plamenih, amer-S '96 22-2?^ackman 22.00 Vo-^6drna sil« SP°rtna scena 23.30 K?vice. nani,anaL.nizanka 0.30 Mož Vitev 2.Ó0 Pop^3 130 24 "r, pono-30, ponovitev 9.3o □ — . ^6Va 10 00\/iHPOn?vitev 9-45 Klicaj fcw- PonovSf60^0'32 12-30 Braco fenka E?* 1400 ™ noč: TV P>e- Pon^t6v 1500 lz življenja vit'2ori ^ dm*?nllev 1600 "TV noč: Av^^^TV noč: Oddaja Ó £n 60 23 « d£evnlk 22.45 Pot v ran,0-1525d4e5o^lažPradaia/Video 7.4g y. fe.iuïS^ïcJi5!, ločila 8.00 krad!olska vzoni00. p°ročila 10.05 Iski^lO^R3,,10^25 M°i rojeni 0& 11 .Ï? Aazredni Pouk 11.00 I2 20k! Program"8.1!*41"«1 11-30 « Liube£en^ 1200 Dnevnik Crfranta 13 £? Qv«2i. španska la Anika nadaS^i\Santa Barpara, 5*£& '^brafe?^ 1*80 poroči-1S ^ra&ni 15^ Mlni Program 14.55 l7os° poro!i,? »j[-Ponovitev boJS ,Na§l I kovnf Dober dan m Danes v lah« 1° Kol° sreče Saboru 19.30 Dnevnik 20.15 Moj dragi angel, hrvaška nadaljevanka 21.10 Z namenom in razlogom 22.15 Opazovalnice 22.45 Moč Denarja 23.00 Noč z Melom Gibsonom; Tim, avstralski barvni film, 1979 HTV 2 14.45 TV koledar 14.55 Vidikon 15.40 Enajst veteranov, ameriški barvni film 17.35 Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka 18.35 Hugo 19.00 Divje srce, serija 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphy Brown, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Dokumentarna oddaja 21.40 Petica, športna oddaja 22.50 Leteči odred, serija 23.40 Glasbena oddaja AVSTRIJA 1 12.00 Otroški program 14.55 Hišica v preriji 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Knight Rider, ameriška akcijska serija 17.10 Vsi pod isto streho 17.40 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša 18.35 Korak za korakom 19.00 Za mesecem takoj levo 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Boomerang, ameriška komedija 22.10 Nihče ne sliši krika, ameriška TV drama; Melisa Gilbert 23.40 čas v sliki 2 23.45 Vrt zla, ameriški vestem 1.20 Sadovi strasti, ameriška melodrama 3.10 Čas v sliki 3.45 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.30 Živalski raj AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Bogati in lepi, ponovitev 11.05 Pogledi od strani, ponjpvitev 11.35 Milijonsko kolo 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling, ponovitev 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.40 Santa Barbara - Kalifornijski klan 14.30 Dedek na posojo, nemška serija 15.15 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Belo-modre zgodbe 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.20 K stvari, ponovitev 3.35 Čas kulture 4.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni videospot 19.10 Poročila 335 19.25 TV prodaja 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Volitve 96 - politične stranke se predstavljajo: Liberalna stranka Slovenije 20.40 Volitve 96 -kandidati za poslance se predstavljajo: Demokratska stranka Slovenije 21.10 Poročila Gorenjske 335 21.25 EPP blok - 3 21.30 Iz sveta glasbe: Miran Zadnik 22.00 Plesni turnir v Škofji Loki 22.55 Poročila Gorenjske 335. 23.10 Z vami smo bili... nasvi-denje 23.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.12 Vldeostrani LOKA TV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Policija svetuje 20.15 Športni pregled 20.30 EPP blok 20.35 Tedenski pregled dogodkov (ponovitev) 21.15 EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Današnja gosta - g. Pavle Gantar in Zoran Thaler v kontaktni oddaji (ponovitev) 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Naše "rožce"18.52 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.40 Iz izmenjave, ponovitev; aktualno - Černobil 22.15 Potovanja, ponovitev; Sal - Portugalska - Lisboa 22.35 Top spot 22.40 TV prodaja 22.45 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka pre senečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Gostja v studiu - Maruča 9.50 EPP 10.00 Volitve 96 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Volitve 96 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Cerklje 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 17.20 Gost: v studiu župan občine Cerklje Franc Čebul) 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Glasba po izboru Roberta Baumana 19.50 EPP 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Današnji program bomo začeli s predstavitvijo novosti v našo fonoteki. Ob 14:30 bo sledila oddaja Storit« nekaj zate, ki jo bo pripravila Vesna Vogelnik. Kot vsak dan bo ekipa naše dnevno-informativne redakcije tudi za danes nalovila nekaj svežih informa' cij In poročil o aktualnih dogodkih. Zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo In komentiramo ob 15:30. Sledila bo predstavitev ene izmed strank in njenega kandidata na volitvah, Obvestila pa ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanje politične do godke v oddaji Deutsche Welle poroča ob 16:30. Točno ob 17:00 bomo poročali o tem, kako so tedne videli možje v modrem, v rubriki Novo na številki 92. Pol ure kasneje, ob 17:30, se bo začela oddaja Tržiški hit Oddaja sta tudi tokrat pripravila Vesna in Dušan. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 90 let športa v Škofji Loki 18.00 Otroški program 19.30Odpoved programa R RGL 6.00 Jutranji program, vodi Jelena Stapanovič 6.15 Novice 6.30 AMZS, prevoznot cest 6.50 HMZ RSm, poročilo o onesnaženosti zraka 7.50 Peter Stepic o vremenu 7.15 Novice 7.30 Vreme HMZ 8.00 Dopoldanski program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.15 Novice (flaxh) 10.30 Volitve 96 11.45 Borza znanja 12.00 BBC 12.30 Na obisku pri... 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 POP informacije 15.30 Vklop Radia Slovenija in prenos Dogodkov in odmevov 16.00 Popoldanski program 16.10 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.30 Popoldanski pogovor 17.00 Naj, naj pesem 17.30 Iščemo naj prodajalno 18.15 RGL-jev ODSEV DNEVA 19.25 Vreme v živo 19.55 Slovo ponedeljkove dežurne ekipe 20.00 Nočni program, Modni Bla-Bla 21.00 Dance Culture, oddaja o kulturi plesa 22.00 Sršenovo gnezdo 24.00 Star SAT Radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. akcij, film ALCATRAZ ob 16.. 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. rom. gangst. drama NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV ob 17 In 19. uri, amer. drama GOLO METO ob 21. uri ŽELEZAR amer. kom. ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. epska drama HIŠA DUHOV ob 20. uri TOREK, 22. OKTOBRA 1996 TVS 1 10.30 Videostrani 10.40 Otroški program: Most Adama Rusha, angleška dokumentarna oddaja 11.30 Deček, ki ni nikoli spal, francoski film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.00 Vsi smo ena družina, japonsko- kanadska serija 14.20 Obzorja duha 14.50 Meso, angleška drama 16.20 Mostovi 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 17.20 Jakec in čarobna Izčka, an- glepka risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.00 Volitve '96 20.35 Mednarodna obzorja: Padanija 21.20 Prijateljice iz hiše žalosti, češka nadaljevanka 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 22.55 Šport 23.00 Poslovna borza 23.10 Sova 23.15 Splošne poizvedbe, francoska nanizanka 0.45 Davov svet, ponovitev ameriške nanizanke 1.05 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 12.10 Osmi dan 12.40 Svetovi zemlje, angleška poljudnoznanstvena serija 13.30 Slovenski magazin 14.05 Otvoritveni koncert simfonikov RTV Slovenija 15.10 Zoom 16.10 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 16.40 Sova, ponovitev 17.30 Castlo-vi, angleška nadaljevanka 18.00 Prisluhnimo tišini 18.30 Svet dinozavrov, ameriška poljudnoznanstvena serija 19.00 Davov svet, ameriška nanizanka 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 19.55 EPP 20.00 Wildbach, nemška nanizanka 20.50 Studio City 21.50 Kronika Bortniško-vega srečanja 22.05 Obiski 22.55 Francesco Booromini, švicarska dokumentarna oddaja 23.55 Studio City, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Novosti iz zabaviščnega sveta, ponovitev 17.30 Daktari, ponovitev ameriške nanizanke 18.30 Kapitan Planet, risanka 19.00 Glasbeni spoti 19.30 S kamero na potepu 20.00 Hermanova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Sirene, nanizanka 21.30 Hon-do, ameriška nanizanka 22.30 Glasbena oddaja 23.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 Video strani POPTV 8.30 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 9.30 Grdi raček, risana serija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Sedma sila, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Volitve '96, ponovitev 13.00 Kuharske mojstrovine, ponovitev 13.30 športna scena, ponovitev 14.30 Acapulco H.E.A.T., nanizanka 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Chicago Hope, nanizanka 21.00 Newyorska policija, nanizanka 22.00 Volitve '96 22.30 Avtodrom 23.00 M.A.S.H., nanizanka 23.30 Sedma sila, nanizanka 0.30 Mož postave, nanizanka 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 11.30 video boom, ponovitev 12.30 AB..ab...abcčih, otroški in mladinski program, ponovitev 13.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 14.30 Zdravje na tri, ponovitev 16.00 TV noč: Oddaja o športu, ponovitev 17.00 TV prodaja/Videostrani 17.30 TV poročila 17.35 Super knjiga, 17. del 18.00 V priporu 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/ Videostrani 20.00 Kino TV3: Umor v mestu glasbe, ameriški barvni film 21.30 TV noč: Vera in čas 22.30 TV dnevnik 22.45 Pot v Avonleo 23.45 TV prodaja/Videostrani 0.15 Video kolaž HTV 1 12.00 Poročila 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Santa Barbara, nadaljevanka 13.50 Poročila 13.55 Izobraževalni program 14.44 Otroški program 15.50 Poročila 16.00 Dober dan, ponovitev 17.05 Pozor, steklo 17.35 Po meri 18.10 Kolo sreče 18.40 Danes v saboru 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 20.45 Press klub 22.15 Opazovalnice 22.45 Večer z Melom Gibsonom: Pobesneli Max, avstralski barvni film 0.15 Dnevnik HTV 2 16.10 TV Koledar 17.10 Leteči odred, serija 17.10 Glasbena oddaja 17.55 Profili, dokumentarna serija 18.25 Risanka 18.35 Hugo, TV igrica 19.00 Divje srce, serija 19.30 Dnevnik 20.15 Urgenca, ameriška nanizanka 21.05 Črno-belo v barvah: Znak podgana, ameriški barvni film; Zgodivina Rock'n'rolla 0.35 video strani AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.00 Califòrnia Highscool 9.25 Knight Rider 10.10 Boomerang, ponovitev ameriške komedija 12.00 Otroški program 14.55 Hišica v prepriji 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Knight Rider, ameriška akcijska serija 17.20 Vsi pod isto streho 17.45 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Korak za korakom 19.00 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Dragulj z Nila, ameriška pustolovska komedija 21.55 Življenjski prostori 21.55 Dosjeji X 22.50 Prišel je iz Sonca, ameriški tv vestem 0.15 Čas v sliki 0.20 Vsak glas šteje, ameriška komedija 1.55 Čas v slikii 2.30 Pogledi od strani 2.35 Schiejok, ponovitev 3.35 Dobrodošli v Avstriji 5.30 Kdo je šef? AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Bogati in lepi 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 čas v !liki 12.10 Tema, ponovitev 13.00 :as v sliki 13.10 Konflikti 13.40 Santa Barbara - kalifornijski klan 14.25 Dedek na posojo 15.15 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Divjina na veliki reki, dokumentarni film 21.05 Dom, dragi dom 21.15 Poročilo, magazin 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Ujetniki v tovarni sanj, dokumentarni film 0.45 Mednarodna video nagrada 1.15 Wittgenstein, angleški filmski portret 2.30 Pogledi od strani 2.35 Santa Barbara -Kalifornijski klan 3.15 Čas kulture 3.55 Video noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 336. 19.25 TV prodaja 19.30 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Volitve 96 - politične stranke se predstavljajo: Slovenski krščanski demokrati Kranj 20.40 Volitve 96 - kandidati za poslance se predstavljajo: Slovenski forum in zveza za Gorenjsko 21.10 Poročla Gorenjske 336. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Potovanja: Kenija 1. 21.50 Promocija country skupine: Blue-grass Hoppers 23.00 TV prodaja 23.05 Poročila Gorenjske 336. 23.20 Z vami smo bili... nasvidenje 23.21 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.22 Videostrani LOKA TV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Oddaja o živalih 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled (ponovitev) 21.00 EPP blok ... vldeostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 BUM - glasbena oddaja iz studia 20.00 Predstavitveni zbor v kinodvoranl na Češnjicl - ponovitev reportaže 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.27 Mini 5... 18.50 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo Iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 vldeostrani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija 21.30 šport in rekreacija, ponovitev 21.50 Zdravniški nasveti, ponovitev 22.40 Top spot 22.45 TV prodaja 22.55 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Uvajanje zasebnih in mojstrskih šol ter izobraževanje odraslih 9.50 EPP 10.00 Volitve 96 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Volitve 96 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Volitve 96 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Volitve 96 14.50 EPP 15.00 Volitve 96 15.25 EPP 15.30 Dogodki In odmevi 16.00 EPP 16.50 EPP 17.00 - 17.50 Soočenja volitve 96 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 20.00 Računalniški kotiček 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. R TRIGLAV 6.00. Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.30 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranaj kronika RA Slovenije 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Politične stranke se predstavljajo 19.30 Odpoved programa 6.00 Jutranji program RGL: voditeljica Blanka Markovič 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.50 Urgenca 7.00 Danes v novicah 7.30 Vremenska napoved 8.00 Dopoldanski program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.15 Novice (flash) 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Volitve 96 11.45 Kje so onesnaževalci okolja?, telefoni poslušalcev 12.00 BBC novice 13.00 3x1 - glasbeni vložek 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Hello again 15.30 Vklop in Prenos dogodkov in odmevov Radia Slovenija 16.00 Popoldanski program 16.10 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.30 Črna kronika 16.55 Naj, naj pesem 17.00 Gospodarstvo na rešetu 17.45 Gospodarske novice 18.15 Odsev dneva na RGL-u, vodena informativna oddaja 18.45 Gos-podartvo v svetu 19.25 Vreme 19.55 Slovo dežurne ekipe 20.00 Nočni program: avtomobilizem + šport 22.00 Labirint znanja 23.00 Star SAT radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij, fim ALCATRAZ ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. rom. gangst. drama NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 20. uri Audi VRIAC URADNI SERVIS IN AVTOSALON Današnjo križanko prispeva podjetje VRTAČ z Visokega pri Kranju. Tridesetletno tradicijo avtomobilskega servisa so pred leti obogatili s prodajo vozil Volkswagen in Audi in imajo zanje tudi pooblaščen serviser. Z njihovo ponudbo vozil se lahko seznanite tudi v kletni etaži blagovnice GLOBUS v Kranju, kjer dobite vse informacije o vozilih, o zelo ugodnih kreditih in možnostih naku- pa na leasing. DANES in JUTRI je v salonu VRTAČ v blagovnici GLOBUS "Dan odprtih vrat" s predstavitvijo vozil Volkswagen in Audi in možnostjo testnih voženj. Srečne reševalce križanke čakajo naslednje nagrade: 1. avtoradio Blaupunkt 2. zimski paket opreme za osebni avto 3. servisna storitev v vrednosti 5.000 SIT Kupon z geslom križanke pošl- jite na dopisnici najkasneje do torka, 5. novembra 1996, na Gorenjski glas, 4001 Kranj, p. p. 124 ali oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Agenciji Tik-Tak v Preddvoru, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1 v Kranju. Rešitve nagradne križanke podjetja ETA Kamnik, objavljene prejšnji petek, 11. oktobra, pošljite do srede, 23. oktobra, ko bo ob 8. uri komisijsko žrebanje. Prepozno prispelih dopisnic s kuponi ne bomo mogli upoštevati. Rešitev nagradne križanke V sredo, 16. oktobra, je natanko ob 8. uri štiričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila komisijsk0 žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke. NAGRADNA KRIŽANKA podjetja ELBI V naše uredništvo smo prejeli 1492 pravilnih rešitev križanke pokrovitelja podjetja ELBI. Geslo križanke Je bilo: OKTOBRSKA AKCIJSKA PRODAJA V TRGOVINI ELBI Izžrebani so bili: 1. nagrada - MARIJA PANJTAR, Blejska Dobrava 88/a, 4273 BI. Dobrava 2. nagrada - BORIS VIDJAK, Kuratova 43, 4000 Kranj . 3. nagrada - KATJA MEGUŠAR, Zoisova 46, 4000 Kranj 4. nagrada - ZORAN KOKALJ, Jezerska c. 138A, 4000 Kranj 5. nagrada - DASA PUCKO, Hrastje 37, 4000 Kranj 6. nagrada - FRENK ŠUŠTERŠIČ, Kidričeva c. 6a, 4000 Kranj DANES in JUTRI je v salonu VRTAČ v blagovnici QLOBUS "Dan odprtih vrat" s predstavitvijo vozil Volkswagen in Audi in možnostjo cestnih voženj. x X iS #1 -o >z to 5 5* So 5 S JX SO * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 11 12 13 14 15 16 17 18 19 21 22 23 24 25 26 27 28 29 31 32 33 34 3S 36 37 38 39 41 42 43 44 45 46 47 48 49 Petek, 18. oktobra 1996 50 let Leka Kranj, okt. - Prva domača tovarna zdravil Lek praznuje v zadnjih oktobrskih dneh 50-letnico, slovesnost bo v torek, 22. oktobra, ob 11. uri v Gallusovi dvorani v ljubljanskem Cankarjevem domu. Lek je danes eden od stebrov slovenske farmacevtske industrije in slovenskega gospodarstva, spada med najuspešnejše gospodarske družbe pri nas. Lekovi začetki segajo v leto 1946, njegova ustanovitev je bila tedaj zelo pomembna za celotno državo, ki je bila pn oskrbi z zdravili in farmacevtskimi pripomočki odvisna izključno od uvoza. Ustanovljen je bil o odlokom jugoslovanske vlade, združili so tri obrate: Kolarovo tovarno v Ljubljani, Salus v Mengšu in obrat Kemične tovarne Hrastnik, za začetku je bilo zaposlenih 85 ljudi. V petih desetletij se je Lek razrasel v multinacionalko, za kar so bila prelomna devetdeseta leta, ko se je osamosvojitvijo Slovenije moral še bolj preusmeriti na zahodne trge. Lek je kot eden prvih pri nas končal lastninjenje in se preoblikoval v delniško družbo, njegovih delnicah cena hitro narašča, kar seveda govon o zaupanju ljudi Leku. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak IV. Teden obrti in podjetništva na Bledu Licence za avtoprevoznike 1. januarja 1998 bodo na cestah tovornjaki le tistih avtoprevoznikov nad 6 ton skupne teže, ki bodo imeli licence. 27. STRAN • GORENJSKI GLAS Veselinovič v klubu Dvor ^nj, okt. - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor se bodo I četrtek, 24. oktobra, pogovarjali z Draškom Veselmovi-Cem, direktorjem Ljubljanske borze. Lastninjenje gre h koncu, več kot tretjina družbenih P°djetij je že organiziranih kot delniške družbe. Z njihovimi Anicami že trgujejo, ponekod interno, drugod prek organiziranih trgov. Pokazalo se je, da s kotacijo na borzi delnicam vrednost skokovito poraste, kar pomeni, da so zanimive za nakup. Se bo dogajalo še naprej, kaj za podjetje Pomeni vstop na borzo, kakšne pogoje mora izpolnjevati, roraja £?raja se veliko vprašanj, na katere bo lahko odgovoril uraško Veselinovič. Četrtkov pogovor v klubu Dvor se bo zacel ob 18. uri. DONOSNO IN VARNO NALAGANJE ZA TUJE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH VOLKSBANK BOROVLJE, Hauptplatz 6 / Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 18 ali 00 43 42 27 - 37 56 - 12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.:00 43 42 27 - 62 01 * HRANILNE VLOGE * SER ZA HRANILNE KNJIŽICE * VREDNOSTNI PAPIRJI, DELNICE * KREDITI * PRENAKAZILA PO VSEM SVETU ^Se P°sle lahko opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska! tem _ VAŠ NAJBLIŽJI J*ANCNI SERVIS V AVSTRIJI Bled, 17. oktobra - Poleg izobraževalnih ur za osnovnošolce in predstavitve obrtniških poklicev je bila druga osrednja tema letošnjega IV. Tedna obrti in podjetništva, ki ga je pripravila Območna obrtna zbornica Radovljica na Bledu, zakon o prevozih v cestnem prometu in izdajanje licenc avtoprevoznikom. Posvet je spremljala tudi razstava tovornih in dostavnih vozil, prikolic in opreme. Prireditelju IV. Tedna obrti in podjetništva je tudi v tem delu uspelo, da je predstavil vozila in opremo vseh poznanih firm. Nepričakovano velik obisk je bil tudi na posvetu o licencah oziroma zakonu o Erevozih v cestnem prometu, e-ta namreč določa, da si bodo morali vsi avtoprevozni-ki, ki imajno vozila nad 6 ton skupne teže, avtobuse ali kom-bije za prevoz oseb, pridobiti do 1. januarja 1998 licence za avtoprevozništvo, sicer takrat te dejavnosti ne bodo mogli več opravljati. Na podlagi pravilnikov pa bo moralo izpolniti pogoje za pridobitev licence po sedanjih podatkih 9.500 samostojnih podjetnikov oziroma avtoprevoznikov v Sloveniji, ki imajo 20 tisoč tovornih vozil. Licence bo izdajala Obrtna zbornica Slovenije, obrazce za vloge za izdajo licenc pa bodo imele Območne obrtne zbornice, ki bodo razpolagale tudi z vsemi potrebnimi informacijami. Na posvetu v soboto na Bledu so predstavniki ministrstva za promet in zveze oziroma razlagalci zakona I poudarili, da bodo avtoprevoz-niki za pridobitev licence morali izpolnjevati pet glavnih pogojev. Imeti bodo morali vozilo (lahko tudi na lising), dokaz za lastništvo pa bo prometno dovoljenje, v nekaterih primerih pa bo pogoj za izdajo licence tudi starost vozila. Pomembna bo izobrazba voznikov. Potrebna bo 4. stopnja ali 2-letna šola za voznike oziroma neprekinjeno delo od 1983. leta. Vozniki avtobusov in taksisti bodo morali znati tudi slovenski jezik. Avtoprevozniki bodo praviloma morali imeti na vsako vozilo po enega voznika, za različne dejavnosti pa je določeno tudi, koliko vozil bo moral imeti prevoznik. Vsi prevozniki pa bodo morali opraviti tudi preizkus strokovne usposobljenosti. Finančno sposobnost bo vsak morali dokazovati z imetjem v vrednosti 3000 ekujev, predložiti bo moral potrdilo o nekaznovanosti in dokazilo o parkirnih prostorih in prostorih za vzdrževanje vozil KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA 11)KM 1 lAlJL 100 ITL A BANKA (Tri*, Jesenice) AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 90,10 EROS(Staii Matf, ^nj 90,40 GEOSS Medvode *>,40 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,40 89,80 91,40 90,20 90,00 90,40 90,42 90,30 90,40 90,30 90,35 90,40 Na letošnjem IV. Tednu^ obrti in podjetništva so v nedeljo, ko so po modni reviji v Festivalni dvorani zaprli razstavo, podelili tudi priznanja oziroma nagrade razstavljalcem. Zlate diplome so dobili Kovino-plastika Urh, d.o.o., Radovljica za predelavo kovin in plastičnih mas; Vitro Kovačič Bled, Ribno za izdelavo vitralnih izdelkov in Graverstvo Franci Pretnar Radovljica. Srebrne diplome pa so podelili Diani Vidic Bled, Ribno za umetno obrt; Mariji Hudovernik iz Radovljice za športno konfekcijo in Mizarstvu Markun Bled, Ribno za mizarstvo. Čeprav so vsi pogoji precej zahtevni, nekateri celo bolj kot v državah evropske skupnosti, so na posvetu ugotavljali, da bo največ težav za pridobitev licenc prav pri izobrazbi oziroma usposobljenosti in parkirnih prostorih. • A. Žalar HRANILNICA LON, d.d.Kranj HKS Vio/ed Medvode HiD A tržnica Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš (LIRIKA Jesenice INVEST Skorja Loka LEMA Kranj MIKR StražSče NEP0S (Šk. Loka, Trata) NOVA LB Kamnik. Medvode, šk. Loka 90,35 PBSd.d. (na vseh poŠtah) 88,30 ROBSONMengeà 90,40 SHP-Skw. hran. in pos. Kranj 90,20 SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 89#> SLOVENIJATURIST Boh. Bistnca 89,40 SLOVENIJATURiST Jesenice 90,30 SZKB Blag. mesto Žiri . 90,40 SUM Kranj TALON ŽaLporfaji, Tm, àüdo, Zg. Bitnje 90,50 TENTOURS OomžaJe 90,40 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 90,50 UKBSkLoka 90,10 WILFAN JESENICE suparmarket UNION WH.FAN Kranj i WILFAN Radovljica, Grajski dvor WLFANTrgc POVPRKČNI TEČAJ 90,ff 91,00 91,70 91,70 9120 90,70 91,50 90,65 90,71 *Č,8Q 90,70 90,70 90,00 90,70 91,35 91,20 90,30 90,70 9%56 90,90 91,95 90,90 91,70 90,75 91,50 12,65 noo 741-220 Ml-039 12,70 13,00 8,88 JL2S 12.76 12,75 12,45 12,70 12,60 12,78 12,81 12,78 12,90 12,80 12,82 12,90 12,71 11,10 12,60 12,70 12,57 12,45 12,76 12,50 12,65 12,85 13,10 12,98 13,10 12,82 12M 12,88 12,80 12,88 12,90 12,84 13,11 12,85 12,90 12,84 tifil 12,88 13,05 8,90 8,90 8,90 8,81 9.10 8,85 9,05 9,06 9,00 9,05 9,05 8,90 9,05 8,99 8,20 9,05 8,90 8,80 8,81 9,05 8,90 9,30 9,15 9,20 9,64 9,25 9,35 9,13 9,12 9JQ 9,20 8,20 9,15 9,13 9,41 9,30 %20 9,10 9J0 9J0 9,59 91,05 211 -»t 12,81 12,89 12,65 13,00 12,78 12,86 12,70 13,00 862-696 360-260 714-013 S3-116 12,64 12,93 9,05 8,90 9,05 8,95 9,15 9,20 9,15 9,32 8,92 9,24 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,80 tolarjev. Podatke za tečainico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevroh ^OTb SnTških teSfev glide na'pcnudbo in povpraševanje po tuj.h valutah. Zaradi pogostih sprememb menjataiSrih te^ menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. JHUMUK4 IfiW Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260_ P.E. JESENICE supremarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.: 53-816 Prižigajmo svečke ob veselih dogodkih. ALSAFLOOR LAMINATNA TALNA OBLOGA Bolj odporna kot parket KOBE TSO Trgovina s parketi vseh vrst BTC Ljubljana, hala A/10 klet Tel.: 061/185 16 16 10% popust m laminat s tem oglasom do 15.11. w> 4i Peti mednarodni medicinske in laboratoris ke materialov, farmacevtike, rehabilitacijskih izdeljz^^ in storitev LJUBLJANSKI SEJEM TEHNIČNI BIRO JESENICE ujetje TEHNIČNI BIRO JESENICE, Cesta Borisa Kidriča 41, 4270 Jesenice, ob^ča javnost, 10 4 1996 da i« bila javna prodaja delnic opravljena v času od 12.3.1996 do 10. . Uradni rezultati javne prodaje delnic so "as/ed^^ ^jatelj ie v javni prodaji ponudil 9.118 navadnih ^i^^^vjavrt prodaji je vb^nosti 9.118.000,- SIT, kar predstavlja 10 % celotne Izcap deln.c. v 1 c gj ^Pisanih za 11.655.983.- SIT delnic, kar P/«d^vf zvišala za 28 % m Ll* Se ie P^jna cena delnic v skladu s točko 1.3^P^Çg» ^S1T 0 presežku S£|» certifikate 1.283,- SIT. za gotovinska vp^č.la pa^2.071 * jranje in Waftil s certifikati bo obvestilo poslala Agenc.j»za^plačIn. • na sedežu pranje. Presežek vplačil z gotovino pa se ^J^fL^e objave. Poletja, vsak delovni dan od 9. do 15. ure, v roku 14 dn. od te oojav Gospodar SEJEM MEDILAB Od 22. do 25. oktobra 1996 od 10. do 18. ure Znanje za zdravje sko razstavišče v Ljubljani KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Lastninjenje ljubljanskega veterinarskega zavoda Del kapitala prenesli na nove družbe Kamnik - V veterinarskem zavodu ljubljanske regije s sedežem v Grosupljah so na podlagi zakona o veterinarstvu določili delež družbenega kapitala in ga neodplačno prenesli na nove kapitalske družbe, ki so pred dnevi že objavile program lastninskega preoblikovanja. Med temi družbami sta tudi Vet. dom Domžale in Veterina Kamnik. Kot je razvidno iz programa lastninskega preoblikovanja, bo družba Vet. dom, d.o.o., Domžale olastninila nekaj več kot 2,3 milijona tolarjev družbenega kapitala. Petino bodo razdelili z interno razdelitvijo, dve petini z notranjim odkupom, razliko pa z javno prodajo na podlagi zbiranja ponudb. Veterina, d.o.o., Kamnik bo olastninila nekaj manj kot 26 milijonov tolarjev družbenega kapitala. Občina Domžale bo na podlagi dosedanjih vlaganj dobila v podjetju 47,68-odstotni delež, kamniška občina 31,79-odstotnega, zaposleni, nekdaj zaposleni, upokojenci in drugi pa na podlagi interne razdelitve, notranjega odkupa in javne prodaje (z zbiranjem ponudb) nekaj več kot 20-odstotni delež. • CZ. Mimogrede , Na enem drevesu 102 sorti Ni dolgo od tega, ko smo na straneh našega časopisa pisali o tem, kako se je z naravo "poigral" Anton Žumer iz Benedikove ulice v Kranju. Anton je namreč pred tremi leti enega od vrhov približno sto let stare mogočne hruške rjavke cepil na jablano. "Operacija" je uspela, vrh je dobro pognal, lepo rasel in letos obrodil prve sadeže. Čudo od čuda: na hruški so poleg okusnih rjavk zrasla še lepa rdečkasta jabolka. Le kako bo šele hruška izgledala prihodnje leto, ko pa nam je Anton zaupal, da je enega od vrhov cepil tudi na češnjo, drugega pa na breskev oz. marelico?! In zakaj vse to ponovno pišemo? Zato, ker bo na drugi slovenski razstavi sadja v Portorožu (odprli jo bodo danes in zaprli v sredo) predstavili tudi jablano, ki jo je v Avstriji vzgojil slovenski rojak in za katero je značilno, da na njej rasteta kar sto dve sorti jabolk. Približno petdeset različnih sort s te jablane bodo lahko občudovali tudi obiskovalci razstave v Portorožu. • CZ. Kar govorijo kmetje, dokazujejo na inštitutu Slab položaj govedoreje Ljubljana - Gorenjski kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in mesa, že nekaj časa dopovedujejo oblastem v Ljubljani, da je trenutni gospodarski položaj govedoreje zelo slab, zdaj enako dokazujejo tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Pri pitanju goyed je slab položaj predvsem posledica t.i. bolezni norih krav, manjšega povpraševanja po govedini in padca cen na svetovnem trgu, pri prireji mleka pa izključno posledica domače cenovne politike. Kar zadeva prirejo mleka, je iz gibanja odkupne cene in stroškov prireje razvidno, da sta bila leto 1994 in prva polovica leta 1995 še kar ugodna. V drugi polovici lanskega leta se je položaj začel slabšati in se nadaljuje tudi letos, ko je razkorak med odkupno ceno in pridelovalnimi stroški že kar velik. Julija, na primer, so bili stroški prireje mleka na kmetijah (s povprečno mlečnostjo 4500 litrov na kravo) 50,37 tolarja, odkupna cena za zelo kakovostno mleko s 3,9 odstotka tolšče in s 3,2 odstotka beljakovin pa je bila 45,77 tolarja, po podatkih statističnega urada pa še nižja. Ekonomski položaj pri pitanju goved se je začel zelo hitro poslabševati letos, ko so se odkupne cene znižale, stroški pa so zaradi podražitev močne krme močno narasli. • CZ. OBČINA CERKLJE URAD ŽUPANA UL FRANCA BARLETA 23, 4270 CERKLJE OBVESTILO Občina Cerklje na Gorenjskem obvešča vse pridelovalce Žita na območju občine Cerklje, da subvencionira semensko pšenico po 20 SIT na kilogram. Pridelovalci žita, ki bodo omenjeni regres uveljavljali, morajo do 1. 12. 1996 predložiti potrdilo o nakupu semenske pšenice na sedež občine Cerklje, UL Franca Barleta 23. Javno podjetje Komunala Kranjska Gora, d.o.o., po pooblastilu župana občine Kranjska Gora objavlja RAZPIS za pomoč pri izvajanju zimske službe na območju občine Kranjska Gora v sezoni 1996/97. Naročnik: Javno podjetje Komunala Kranjska Gora, d.o.o. Predmet razpisa: Pomoč pri izvajanju zimske službe v KS Rateče -Planica, KS Kranjska Gora in v KS Dovje Mojstrana. Ponudniki storitve dobijo vse informacije v tehnični službi Javnega podjetja Komunala Kranjska Gora, d.o.o., tel. 881-156 ali na sedežu podjetja Log 14. Obseg in vsebina ponudbe ter merila za izbor: - (me in naslov ponudnika - cena storitve - tip stroja in oprema za opravljanje storitve - reference Rok za oddajo ponudbe je najkasneje do 30. oktobra 1996 na naslov Javno podjetje Komunala Kranjska Gora, d.o.o., Log 14, 4280 Kranjska Gora. Pri Polancu na Ožboltu nad Zmincem "Delamo in nič ne jamramo" "Če bi jamrali, ali bi bilo potlej kaj bolje," se sprašujejo na Polančevi kmetiji in poudarjajo: "Za kmeta v hribih ni bilo nikoli dobro, tudi zdaj ni. Na to smo se navadili« zato tudi nič ne jamramo, ampak delamo in gledamo naprej." Ko se peljemo k Polancu, po poti, ki je najprej široka, asfaltna, nato pa ozka in makadamska, se nam po glavi motajo misli, češ - blagor tem ljudem tukaj, na osemsto in več metrih nadmorske višine, ko lahko živijo odmaknjeni od mestnih problemov, hrupa, navad... Idila o hribovskem življenju se nam podre kot hiša iz kart, ko sedanji in bodoči gospodar, oče Ludvik in njegov sin Rajko, začneta v kuhinji, ob kozarcu češnjevca in domači klobasi na mizi, pripovedovati o hribovskih problemih. O tem, da je približno četrtino travnikov še vedno treba pokositi na roke, da vsaka hiša že tretje leto zapored prispeva za asfaltiranje ceste po enajst tisoč tolarjev na mesec, da se pozimi, ko zapade veliko snega, lahko prebijajo v dolino le s snežnim plugom... Ko pogledamo okrog sebe in vidimo vsepovsod le strmino, jim lahko verjamemo, da tukaj ni mesta za mestne mehkužce in da tu trdo prigarani hribovski kruh lahko okušajo le ljudje, ki so tu živeli od mladih nog in so se že v mladosti navadili na hribovsko življenje, ki je v marsičem drugače od ravninskega, mestnega. Kamor pogledaš, vsepovsod je strmina Polančeva kmetija, kjer gospodari Ludvik Omejc, je v okolici Škofje Loke najvišje ležeča kmetija, na 860 metrih nadmorske višine. Za hribovske razmere in v primerjavi z nekaterimi okoliškimi je dokaj majhna, saj ima le 27 hektarjev zemlje, od tega okoli deset hektarjev kmetijskih zemljišč, ostalo so gozdovi. Ker jim lastna zemljišča že ne zadoščajo več za preživetje številne goveje črede, so tri hektarje zemlje najeli od cerkve. Vsa zemljišča so okrog domačije, vsa pa so tudi v strmini. Le približno tri Četrtine travnikov lahko pokosijo s kosilnico, povsod drugje "poje" kosa. Ročnega dela je še zmeraj veliko, a bilo bi ga še precej več, če ne bi na petih hektarjih površine z družbeno podporo in s strokovno pomočjo kmetijske svetovalne službe izravnali robove in grbine ter opravili druga agromelioracijska dela. Da bi lažje kmetovali, so dva hektarja gozda izkrčili, poldrugi hektar strmih kmetijskih zemljišč, na katerih je bilo še peš težko hoditi, pa so posadili z gozdnimi drevesci. Delo s stroji je v Glavno breme na kmetiji nosijo: gospodar Ludvik, žena Cirila in sin Rajko- strmini zelo nevarno, doslej - hvalabogu - še ni bilo nesreče in samo želijo si, da bi jih sreča spremljala tudi v prihodnje. "Največ pomenijo izkušnje, dobro poznavanje terena m zmogljivosti strojev," pravi Rajko in poudarja, da se v strmine ne splača podajati s stroji, dokler se teren dovolj ne osuši. Še nikoli toliko živine v hlevu V hlevu, ki so ga obnovili pred tremi leti, je 25 glav goveje živine, kar je največ v zgodovini kmetije. Pred petnajstimi leti so redili le deset goved in še par konj, potlej so število povečevali. Pred dvema letoma so kot zadnji na Ožboltu prenehali oddajati mleko v škofjeloško mlekarno, zdaj ga na celotnem območju od Puštala do Ožbolta ne oddaja nihče. Polančevi se se usmerili v rejo pitancev in krav dojilj. Mleko, ki ga namolzejo pri osmih, devetih kravah pokrmijo teletom, nekaj ga porabijo tudi v gospodinjstvu. Kar pridelajo, je že precej podobno "bio" hrani. Mineralnih gnojil so letos potrosili le eno tono, močna krmila dodajajo pitancem le v zadnjih mesecih pitanja. "Cene lesa so nizke, odkupna cena živine se je realno znižala od 20 do 30 odstotkov," pravijo Polančevi in poudarjajo: "Cene - takšne ali drugačne, najhuje bo takrat, ko se bo ustavila prodaja in vsega tega, kar pridelamo, ne bomo več mogli prodati. O Evropi slišijo dobre in slabe stvari Hlev jim daje približno dve tretjin} dohodka, tretjino ga dobijo v gozdu, j" je še dokaj lep in mu tudi lanski in letošnji sneg nista povzročila veije škode. Ko podelajo v domačem gozd"jj Rajko rad priskoči na pomoč tudj tistim, ki sami ne zmorejo težkega gozdnega dela ali za to niso primerno usposobljeni in opremljeni. Čeprav po koncu tedna zaide na Ožbolt veliK° ljudi s škofjeloškega, polhograjskeg^ konca ali od drugod, za zdaj razmišljajo o tem, da bi se na kmeW ukvarjali še s turizmom. .ïZl O Evropski zvezi, v katero ti»Ç Slovenija, slišijo dobre in slabe stran1-Nekateri jim pravijo, da bo za hribov* kega kmeta celo bolje, kot je zdai, a}° kar težko verjamejo. Želijo si, da bi bu res in da bi jim občina in država Še p0^ stali ob strani, tudi pri nadaljnjeIJ urejanju poti. Če bo tudi v prihodn?sl. veljalo pravilo, da bodo morali krajam prispevati 40 odstotkov, potem bo Pj*g rica morala za dva kilometra ceste, ki s čaka na asfaltiranje, zagotoviti skoraj r en milijon tolarjev. • C Zaplotnik Splošno združenje gozdarstva Slovenije Kritika na gospodarjenje z državnimi gozdov Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov naj bi bil po mnenju združenja glavni krivec, Sloveniji zakonsko določen način gospodarjenja z državnimi gozdovi ne deluje. Ljubljana - Splošno združenje interese posameznikov, posa- čanja rente iz gospodarjenja z gozdarstva Slovenije je v im- mičnih skupin ali političnih enu gozdnogospodarskih pod- lobijev. To med drugim doka-jetij, ki upravljajo s zuje tudi sestava sveta sklada, slovenskimi državnimi gozdo- v katerem bi gozdnogospo-vi, pred nedavnim seznanilo darska podjetja že po zakonu predsednika vlade dr. Janeza morala imeti svojega predstavnika, pa ga ne glede na vlogo in strokovno znanje nimajo. Za gospodarjenje z gozdovi je značilno, da enkrat prinaša izgubo, drugič (še zlasti ob naravnih ujmah) pa so stroški poseka, spravila in vzpostavitve gozdnega reda večji od prihodka. V preteklih letih je prinašalo dobiček, tako da se je tudi sklad na račun prilaš- Drnovška s problemi pri gos podarjenju z državnimi gozdovi, predvsem pa z nenavadnim delovanjem in poslovanjem sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Zaskrbljenost gozdnih gospodarstev je še toliko večja zaradi škode, ki jo je v državnih gozdovih povzročila lanska zima. Čeprav bi se država morala obnašati do svojih gozdov enako skrbno kot zasebniki oz. bi morala biti celo za vzor ostalim lastnikom, v združenju gozdarstva ugotavljajo, da sistem gospodarjenja z državnimi gozdovi ne deluje tako, kot ga določa zakonodaja in kot bi bilo sicer dobro za uspešno ohranitev gozdov. Za to naj bi bil po mnenju združenja kriv sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ne deluje in ki namesto skupnih, državnih interesov zastopa da taXt' politika, predvsem Pa *^ gozdovi kar lepo opomogel, lene naložbe in finančna Letos so bile razmere dni- ganja. wjt' gačne, saj je škoda, ki sta jo Splošno združenje goZ^anle; povzročila sneg in žled, pre- va tudi očita skladu, da njjjjjjg segla dobiček, ki bi ga sicer sto gospodarjenja z drža ^ dali gozdovi. Sklad bi v taks- gozdovi podpira JavnClJ» p iižbo, kije enoto* ^ nih razmerah moral z dobičk om prejšnjih let plačati sanacijo v zimi poškodovanih gozdov, vendar tega ni storil in se je kljub že doseženim sporazumom izmikal temu, da bi z gozdnogospodarskimi podjetji podpisal dodatke k obstoječim pogodbam. V gozdarskem združenju so prepričani, da je za izmikanje kriva skladova zgrešena poslovna darsko službo vso Slovenijo ne g^r-cií» jede lastništvo gozdov, se fin*jj 5i iz državnega proračunfa;a tfi, že zaradi svojega značaK^ more ukvarjati z goz(ia„,jaj0, deli. V združenju ugotan\> da sklad mimo zakona F 0. ša na zavod za gozdove K i0 blastila za nekatera ?e^g'oSp0' v pristojnosti _ darskih organizacij 1 Program CRPOV že uresničujejo V Gorjah bodo sadili visokodebelno sadje Bled - Kmetijska svetovalna služba in no: Štiri petine denarja bodo zag1 projektna skupina za program Celostnega sredstev za uresničitev programa razvoja podeželja in obnovo vasi (CRPOV) petino bodo prispevali občani, k^.ff^ ti Gorje bosta novembra uresničili Še drugi del načrta, ki obsega posaditev starih sort visokodebelnega sadja. Tokrat bodo na razpolago predvsem sadike pečkatega sadja in orehov, financiranje pa bo nespremenje- se b<>d0 PrijasV odločili za posaditev sadik, dobavo sadik sprejemata kmetijska w, valna služba (Jože Zabret) in Km|"| • gozdarska zadruga Bled (tel.: Tt-*&}' Í!!í!U8. oktobra 1996 Atletski pogled v prihodnje leto UREJA: Vilma Stanovnik TRIGLAVANIKOLEBAJO, A LE S KOLEBNICO Cen tekrr.aV m.oraJ° v. Atletskem klubu Triglav več kot štiri petine potrebnega denarja za vadbo in °vanja zbrati sami, niti malo ne kolebajo in si za novo atletsko sezono zastavljajo še višje cilje. Kranj - bajo ie, a le v skupnif*jPJ5*£ Eotebmc Hribar & otroci, v kateri bo delček od prodan, kapnilo tudi v klubsko blagajno. Kot je na sredini novinarski konferenci povedal predsednik Uuba Joie Hribar, bo klub v novi sezoni za vadbo, tekmovanja in vse ostalo potreboval °d 200 do 250 tisoč mark (v tolarski protivrednosti), od tega Qaj bi od občine dobil 10 do 15 odstotkov sredstev, vse drugo Pa si bodo morali zagotoviti s oženjem. Letos so za štiri najboljše atletinje in atlete, to jt za Marcelo Umnik, Brigito ^»gerholc, Rožleta Prezlja in «no Zupančič, pripravili posebne programe vadbe in tekmovanj, na podlagi katerih kodo tudi poskušali pridobiti sPonzorje, ki nai bi finančno naj ali kalfn a ^aKfíUg,a?eLP0,na8ali tek-stev nimKnklubu- Nekaj sred-Üciiaí.P1 -dala tudi ski :'ja klub otroci tudi skupna a m podjetja Hnbar z naslovom "A kej kolebaš?« i0dnjUeb2nnn¥rtUJeJ° v Pri" državnii 1 dvaJset naslovov tUdi klnKPL.^ak0V (kar bi bil Petdeslt J^d), več kot PrvenstviKm.edalJ na državnih K na« ter uvrstitve in do-iast0Pe najboljših atletinj in atletov na mednarodnih tekmovanjih. Marcela Umnik in Brigita Langerholc se bosta poskušali uvrstiti na svetovno člansko prvenstvo v dvorani in na prostem, na evropsko prvenstvo za člane in članice do 23. leta starosti, na mediteranske igre in univerziado. Na zadnjih treh navedenih tekmovanjih pričakujejo tudi dobre uvrstitve, tihe želje segajo celo do medalj. Langerholčeva, ki je že štiri leta v Sloveniji "prva dama" ženskega teka na 400 metrov, se bo prihodnje leto bolj osredotočila na 800-metrs-ki tek, v katerem želi svoj osebni rekord 2.06,44 izboljšati za več kot štiri sekunde in popraviti osemnajst let star državni rekord Brede Pergar. V teku na 400 metrov je njen cilj rezultat pod 53 sekundami in nov državni rekord, ki je že dvanajst let "v lasti" Nataše Seliškar. Umnikova bo tudi letos ostala pri svoji "specialnosti", skoku v daljino, kjer s trenerjem Dobrivojem Vučko-vičem načrtujeta v dvorani od Jj BLEDU LETALCI IZ VSEGA SVETA dvoran?* ok*°bra * S slavnostno otvoritvijo se je v Festivalni konfc na Bledu v sredo zvečer začela 89-letna generalna ternier^nca Mednarodne letalske federacije - FAI. Osrednji iet^r ,honference bosta, kako učinkoviteje organizirati va h . 0 *ederacijo na pragu novega tisočletja ter obravna v K^/íy na P^o letalsko olimpiado, ki bo prihodnjo jesei Si0vr, Ol"ganizator konference je Letalska enUe. Več o konferenci v torek. • Š. Ž. esen zveza JADRALNO PADALSTVO NOVO VZLETIŠČE NAD GOZDOM 1^Ži{ 18 ?a okoli f?n *°bra - Za slovenske jadralne padalce, posebej pa 1UtriJnJa w članov Jadralno padalskega kluba Kriška gora, bo ^Oočju i? .ota> 19. oktobra, posebno slovesen dan. Na južnem °Hóva£nSke Bore nad vasjo Gozd bodo namreč skupaj z Padalcg s'°vesno "krstili" novo startno mesto za jadralne Na pa.dalcevV^m za,etišču naj bi se zbralo med 150 in 200 jadralnih Wstajaii vZ çVSe- Slovenije, ki bodo vzletali nad Gozdom in Ob zatrn*^nem< Pripravili bodo ekipno tekmovanje na ?a sloveSry čku sezone >n tekmovanja pa se bodo nato zbrali še lutri vreJi1 ^glasitvi rezultatov in družabnem srečanu. Če bo e slabo, bo prireditev preložena na nedeljo. • V.S. V£BILA, PRIREDITVE Sjenije'? mladih skakalcev v Adergasu - ŠD Adergas in SZ n enstvo vs°del°vanju s Triglavom iz Kranja prirejata državno d<% rih 15mučarskih skokih za dečke do 11 let. Tekma bo v Cd i, b 14 ?hal£alaciklus V.S. Teniška šola Jaki šport bo otroke z imenom Adidas u*/imi# *7;Uri v Adergasu pod obronki Oble Gorice. >*&niikih emirjev za otroke - T E aWe t°L s 6 ^niških turnirjev za i°tnectedn \ movanJa bodo potekala enkrat mesečno (prvič la L 0rmacii*V teniškem centru Gradiant v Ljubljani, podrobnejše niavite • P/cdobite P° telefonu 061 373 047, kjer se lahko tudi Zvec>L k ^Pravil sí ífiina OK BUd ' Odbojkarski klub Bled bo danes ta6!1* Prav^P m no«na kateri bodo poleg poročila o delu govorili o okCilÍe ter let« • izvo,m nove organe kluba, predstavili strategijo 20. Uri £l°šnje ekipe in sponzorje. Po skupščini, ki se bo začela M^bojk}^ tiskovna konferenca. « ^OVni^' odbojk Odbojkarice Bleda so tekmo 5. kroga že Minolte pa gostujejo v Ljubljani. Tudi teS na p0dbaJajo na gostovanje.tako da je edina prvoligaška d? nika i^^njskem derbi v l.B DOL med ekipama Termo KU?0liRaitikKamnika (§D Poden sobota ob 17. uri). Od ekip igra doma le Šenčur proti Piranu (OŠ F. ^tS^ÜàüSSí*16- uri)- v 3- DOL 'g^J0 aonia - moški - Bohinj iP* !W?^OS B.Bistrica ob 19. uri) in Termo Lubnik - Bovec Od?°*ome£/ avčič ob 19- uri)- # BM- »-lfrali 10.J[sPored - To nedeljo bodo nogometaši v 2.SNL M Sa ^niul?08^EkiPa Nakla bo'na domačem Igrišču ob 10.30 uri /i?lčem na t" Tekma v Domžalah med BS Tehnikom in Jadran pa 8ar^ilka iuf0 ob 15- uri- v WML ekipa kadetov Triglav Jütwe b°do n,!n ob 13- uri g°sti Železničar, mladinci obeh klubov Kni °b 15 & ?nli ob 15. uri. V 3. SNL - zahod bo ekipa Lesc Oeír.1, Trigiav nn gosti,a Radio Krko> EkiPa Mengša gostuje pri Zir-J° obli rh Prah v x neka! časa dviguje tem prostoru mora biti. Ali se i tajski Pi?pis>u (Del°' ^or' v taki atmosferi kdo drzne stas) se pojavljajo ko- povedati nasprotno mnenje? 7hnr nhčnnov ie bil post Zbor občanov je bil post- ____i___i:i—; Xor občanov KS Stara Fuži- kaj, k*« - -r.. nn to (predvsem graditeljev ska- tostjo se bomo ukvarjali po tolnice). tcior i* un„ . - — A—i , ,.!'<*), kjer je bilo izrečeno volitvah. "Mo nasprotujočih si očit- Z udeležbo nekatenhjveU nikov kov. niKOV [Uòtiri, rv. "~ -r - Resni poslušalci in pre- revizijo postopka) se je neur- spremstvom, in daje v enem ^vniki tiska na tem zboru adni sestanek nadaljeval men- ^[mem m cdo do fizičnih oh^nov so lahko ugotovili, da do zgodnjih pranjih ur. r {kj Gorenjski glas, Z ?° Vii zgoraj imenovani Kaj so se pa takrat domendi, llenci po malem zarde- bomo pa videli že na prihodn-l«h,in da so se vsi približno ji seji občinskega sveta, enako zagovarjali, češ da o Boh. Bistrica, 14.10.1996 sar-blii í viïVftUor, ni bil P°učen ? Po sklepu sodišča objavljamo del iihf0tr<;bnih tog1™]*, ki bi odf,OVora Branku Grimsu, ki smo i eCTiPri,"0b"\í/prflVDní7 ga izpustili pri prvi objavi S $ iït^sV m Prodaja stanovanj !fj peščeni o predvidenem ob- ODGOVOR g. i 3", del itd- Ali ni to eno BRANKU GRIMSU i mko sprenevedanje? (Gorenjski glas, 31. 5. , òvojim kolegom iz občins- 1996) „ , J*«a sveta občine Bohinj, ki Namesto, da bi g- Branko *°11(118. redni seji občinskega Grims obrazložil neresnične J'« s polletno zamudo sto- j„ ialjive trditve v svojem 2l,na stran ZAKONA post- prVem zapisu, ki so lahko vtom javno vprašanje: predmet tožbe, napiše predvo- t*Kaj niste na enak način mni politični pamflet. Očitno Srali tudi ™ 10. redni seji » Branko Grims glede na črnega sveta, ko je šlo za trenutne svoje potrebe v stilu udoben poseg v prostor, kjer agitpropovske volilne kam-1 Koral investitor prav tako panje manipulira z neresnič-toiPrej vložiti pobudo za nimi trditvami. Mesme občine Kranj. Neresnična in zato žaljiva je tudi vaša trditev, da je županstvo v nekaterih primerih najemnikom občinskih stanovanj vro-čalo sklepe o prodaji stanovanj z oboroženim groženj (glej Gorenjski glas, 21. 5. 1996). Pričakujem, da boste te svoje navedbe konkretno obrazložili. Ker vašim prošenj in pobud za politiko, ki bi bila bolj občutljiva za stisko ljudi, kot navajate v pamfletu, bralcem niso poznane, jih bom citiral. Kranj, 6. 6. 1996 Vitomir Gros, dipl. inž. župan 064/22 11 33 NOV DELOVNI ČAS: pon. ■ pet: 9. ■ 22.30 ure sobota: 15. • 22. ure nedelja: 15. • 22. ure 'iif-n !'<>]'[ ali !3 gSf.8 iSšo; £ TO -5 .® r- O-.* £ list:-II! ililtla C S o c *= Noio>2oo? jO O E a) c ■o <1J > C >o a '-§1 _ o 'Z (D ti c b 3 (0 Z c — jQ iS °B &G S 9 •N Ž E > n 00 3 U T- T- n .. i E iS 9 C •o (0 Z 0) Ç k> jO O So § O. lil -J (/> SÍ "O « o. & C (O o Z CD IGOR SLAVEC "POČITNICE" NA NORVEŠKEM ç . julij 43/maj 44 hladil -;a i9 v veliko, pokrito postaja-nQpr° yorano. Zbrani Norvežani so nam njih Spuhr, in ko smo korakali mimo mi ';le je ZQčul groteskno huronski smeh, ki talj še dolgo odzvanjal v ušesih. Kako mrzle ° smeSen je moral biti naš bedni vtis na svobod*r6dkobesedne Skandinavce, skrajno Pn, lubne in ponosne Norvežane, lahkih h ■ tedna sem bii kanonir v enoti kraj" ,vbic> ki je bila nastanjena v manjšem bližin- največji norveški reki Glomma, v neje0dASta Elverum, kakih 150 km sever-n°Či si -a' Dnevi so bili strašno dolgi, saj takn ni bilo, neverjetno svetlo je bilo ° Podnevï kot 'ponoči'. Tis vr0čete dni ]e bil° tudi na Norveškem zelo reko 'kPa STno se riekega popoldneva šli na in 7»uPa},Reko Glomma je tam dokaj hitra PEŠČENO ZRNO V VIHARJU Pri ponovnem pogledu sem resnično opazil dve mali smetki nekje na koncu cevi, in sem odgovoril: 'lawohl, Herr Unteroffizier, da sind wirck- Kronika mojeea življenja v času II. svetovne vojne in še marsičesa, kar seje Uch zwei Eiefanten: - Da gospod podofidr takrat dogajalo okoli mene in z menoj. Vse skupaj naj bi bila nekakšna J Kj^^^te pripoved enega izmed članov zadnjega ostanka neke umirajoče generacije, na zoprvati. -i x*~.»*f»« nnve odlične tovariš in , ,paL Rek<* Glomma je tam dokaj zelo globoka, topla ter umazana in zato zaZ"a z istimi šopi dolgih alg. Ko smo že i/ov V,°iaki lezh iz vode, se je eden naših ves i * fantov Preveč zapletel med alge in Zad!hmučen začel klicati na pomoč. Se ves druo-an Sem sPet sk°čil v vodo in zavp čoln Slovencem, ki so bili v bližini nekega PoZa'?alodveslaJo utapljajočemu se fantu na le rjf • K° sem priplaval do fanta, je ta imel hln t i r°ki ovid Z "tofimi ereral vodo in sem spoznal številne nove odlične tovariše -Gorenjce in Štajerce, ki smo se močno spoprijateljili in to naše drugovanje po vojni prenesli tudi na naše družine in ga gojimo še danes. Takrat so bili ti fantje na višku svojih mladih moči, bili so veliki, močni in tudi v marsičem prebrisani in iznajdljivi. Lahko bi rekel, da smo v povprečju bili Slovenci v mnogočem pametnejši in sposobnejši od večine drugih kanonirjev. Nekaj časa so me tile veliki Štajerci še zafrkavali s 'prekleti Kranjec', a so kmalu odnehali. Franček in Srečko sta se me še kdaj pa kdaj lotila s "Kaj boš ti mali pubec tukaj delal, ko pa imaš tako male suhe. Kdaj boš pa kaj zrasel, ti mali Capek?" Pri tem pa mi je ta ali oni po vrhu glave dal še 'hruško'. Bil sem res mati med njimi, a smo se vsi skupaj kaj hitro spoprijateljili, saj je vsem nam stala nasproti ista usoda. Čas do zime nam je tekel med vajami s ~unAi nn firiavah okoli pa zoprvati. Nastopila je zima, noči so se podaljšale od treh popoldne do desete ure dopoldne. Zapadel je tudi sneg in pritisnil mraz. Eni vojaki, predvsem kmečki sinovi, so hodili s kamioni v gozdove po les za kurjavo, drugi pa smo obiskovali razne tečaje in večmesečne šole. Mene so dali v tečaj za račimarju-topografa in mi vso zimo ni bilo treba velikokrat 'na teren'. Srečko se je šolal za služenje na opazovalnicah (B-Stelle), Franček se je šolal za telefonista in radiotelegrafista, Albin je že vozil osebni avto - Pkw -Personal-Kraft-Wagen in v glavnem prevažal oficirje. V tem času so Nemci in tudi nekateri naši Štajerci, lepo odhajali na dopuste, za nas Gorenjce pa je dopust do nadaljnjega odpadel. Gorenjsko so tudi tu imenovali enostavno 'Banditenland'. Prišel je božič, prišlo je novo leto 1944. Oba praznika sta bila kar preveč bučna. Za oba praznika smo dobili nekaj sladkarij iz marcipana in preveč špiritnih napitkov. a - Elverum. Novoletna zabava 1943/44 in Jože Jan. frebZÏÏ kot s čiščenjem orožja in osebnih vredmetov. Vsaka pomanjkljivost je bila Kaznovana s posebnim kazenskim vežbanje zmagi in firerju', potem pa j,,^ bolni, eni bolj, drugi manj. Najhujšega bolnika smo kar oblečenega vrgli na pograd in mu obesili kiblo okoli vratu, da nam ni pobruhal cele sobe! aval do fanta, je ta v . , . x . ,A , . aleami orornl vnHn in Kmalu po novem letu sem šel za 14 dni na »Pttif0odrešitvišeboZlSrh^J^£ Njegovo ime sem pozabil in tudi ne vem, v prostih soDotninpuput^^... rekreacijsko smučanje na neko vojaško ':avignil ter me 'rZ&Sti\WmiXu£u~L kako ie Preživel to vojno. Že takoj v začetku se resnično bali. Vendar so bili podoficirji smučUiče, nato pa še za 14 dni na vsearmadne .Kusnje na avçusta pa sem Dij premesčen v enoto težkih veliki mojstri pri iskanju napak. Meni (in ne smučarske tekme v Lillehammer. Z menoj sta hiln samo meni) se je zgodilo tole pri pregledu bila tudi jote Jan iz Gorij in Ruda Košir iz Mojstrane. Ruda je s svojimi skoki na 60-metrski skakalnici postal viceprvak Norveške! Za nagrado, še za uspehe drugih naših vojakov, smo vsi tekmovalci iz naše divizije, ki se je imenovala 'Norwegen', šli se za en teden na smučarijo. Kdaj pa kdaj sem bil tudi stražar in povedati moram, da je to pravi čas za •wcsuvi, se poiapijut trt « «-^«. &a~vTyi8nU ter me začel loviti. Iz izkušnje na pop' Sem vedel, da je prijem utopljenca oh*-? tako močan, da je lahko usoden za c.ato -— - ,J-- —-t«ff t/i hrbet 0 sem se mu previdno umaknil za umiri,mU glavo Polnil pod vodo, da se je Pkvni nato pa sem g° PriÍel za lase in z n;,m í Oo/» profI bre$u toliko časa, da so priveslali v čoln™' 2 za°njimi močmi smo ga potegnili glavo m ga sPraviH na suho. Obrnili smo ga z da m,navzdo1 in mu začeli stiskati prsni koš, da Z.'lt4Vzao1 in mu začeli stiskati prsni koš, voda Tu°kai hitro iz Pliuč otekla vdihana adnehi-i ko se )e vsaj malo zavedel, so ga mi Je že ambulanto in zveče! P° večerjlJe. \koj ko se je vsaj malo zavedel, so ga 1 v ambulanto in zvečer po večerji se " sam prišel zahvalit za rešitev. kako je preživel to vojno, lu>v^ avgusta pa sem bil premeščen v enoto težkih havbic v mesto Elverum. Vojašnica je bila zelo prostrana in obsežna, saj nas je bilo tu zbranih več tisoč starih in mladih vojakov, samo mesto pa veliko kot npr. Tržič, le da stoji na ravnini ob reki Glomma. K težkim havbicam sem bil premeščen kot tolmač, pa čeprav so tamkajšnji kanonirji-Štajerci znali nemško precej bolje od mene. Potuhnili so se in tako sem k njim prišel jaz. Da sem s tem imel veliko srečo, sem ugotovil kasneje na vzhodni fronti, ker smo večinoma le bolj od daleč vohali ruski smodnik. Tu pa se resnično Dan. ver mu, * veliki mojstri pri iskanju napak. Meni (in ne samo meni) se je zgodilo tole pri pregledu orožja. Podoficirju sem pokazal puško, ta je pogledal skozi cev in rekel: "Slawetz, was haben sie da?" - Slavec, kaj imate tu? Jaz sem pogledal skozi svetlikajočo se cev in nisem videl nič sumljivega. 'Ich sehe nichts!' - Nič ne vidim, sem odgovoril. "Was, nichts? Da sind zwei grosse Elefan-!./.,../, cind vi> hlind, oder ° nkhls, Da sind zwei grosse EJefan- P^SmTóZojiprJúkSoslí. sedanjosti in ,en Kg MS pXSSf Z LU*romanje računov tnal vïrta * W ».....«« a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL,: 064/223 111 i Obvestila NaroČilo io objavo »prejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasal Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B, Begunjska 10, pokličite tel.: 22-55-22 Tečaj CPP se začne v PONEDELJEK, 21.10. dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 18. uri RADOVLJICA - AVTOŠOLA B&B, telefon 22-55-22 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 21.10., ob 18. uri v GASILSKEM DOMU v Radovljici. NAKUPOVALNI IZLETI Z AVTOBUSOM NA IZLET Palmanova 29. 10, Madžarska Lenti 19.10, 24.10, 31.10, 9.11., Trst 22. 10.; Rozman, tel.: 064/715-249 31.10. Lenti, 6.11. Trst, 16.11. Palmanova - Portoqruaro Drinovec, tel.: 064/731-050 GASSER Nakupovalni izlet Madžarska - Lenti, odhod 24.10., 23.11 AVTOBUSNI PREVOZI UGODNE CENE • INFORMACIJE SP SORCA 5 na tel: 064/697-058 SLIKANJE NA STEKLO SLIKANJE NA SVILO ORGANIZIRAMO TEČAJE! IZOBRAŽEVALNI CENTER FREISING ŠKOFJA LOKA, tel. 624-462 HOKO PREVOZI Stanislav Hočevar s.p. JEREB d o. o. 621-773, 682-562 OB NAKUPU NOVEGA RENAVLTA DOBITE V OKTOBRU 4 ZIMSKE GUME SAVA WEBASTO EBERSPAECHER ..... . . • .- ' :...'.y.v.:.v ■;■;.■;■-/, GOSTIŠČE ZEC KORITNO 1,5 KM OD SREDIŠČA BLEDA V LENTI po nakupih vsak četrtek, in soboto. Inf. po tel.: 53-876 in 57-757 po 20. uri. enodnevni nakup v Lenti 24.10. in v Brno 15.11. SILVESTROVANJE v Budimpešti 30.12. - 1. 1.1997 Varna vožnja skozi zimo z vašim novim Twingom, Cliom, Meganom ali Laguno, pa še ugodne cene, krediti že od T + 0, staro za novo. v ALPETOUR REMONTU KRANJ, tel. 064/223-276 GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN Prodaja, montaža, servis OMNIA TRADE SP, d.o.o., C. Ljubljanske brigade 23, tel. 061/159-76-08 Poskusite naše ajdove krape, sirove štruklje, plošče ZEC, hišni NEDELJSKA KOSILA 950 SITI Prostor za zaključene družbe (do 40 oseb). Popust za večje skupine. Rezervacije po tel. 064/76-143. Odprto od 10. do 22. ure - ponedeljek zaprto. Vabljeni! RENT-A-CAR RUDOLF Izposoja osebnih vozil in kombijev. Izposoja tel: 064/45-017, mobitel: 0609/624-521 VQZj| za poroke! DOBRODOŠLI V RESTAVRACIJI NA KLANCU V MEDVODAH METEOR a\o.o. 422-781 Cilka tel: 41-510 AVTOMURSKA Lesce RENAULT - MEGANE ŠE CENEJŠI GOSTIŠČE METKA Podljubelj 140, tel: 59-086 odprto vsak dan Dnevna in nedeljska kosilal; jedi po naročilu; ponudba vegetarijanske hrane; domače koline; odlična vina - tudi odprta; vinski mošt iz Goriških Brd s kmetije Prinčič - v Medvodah v Restavraciji na Klancu, telefon: 061/611-303 31.10.. 2.11. LENTI; 14.11. ITALIJA - tovarna čokolade, Portogruaro, Palmanova 21. 11. ČEŠKA - BRNO nakupovanje IN OSTALI IZLETI PO DOGOVORU. - model iz zaloge, nižje cene, ugodnejši kreditni pogoji - posebne ugodnosti pri plačilu z gotovino - na crach testu - testno trčenje - najboljši v svojem razredu INFORMACIJE: AVTOMURKA Lesce, tel. št: 064/718-100, 718-102 - klasična in posebna PERUTNINSKA PONUDBA - nedeljska kosila - možnost nočitve - ugodnosti za zaključne družbe VEČERI ŠRILANSKE KUHINJE NA BRDU AJK KRANJ tel.: 064/222-754 Večeri bodo potekali od danes, petka, 18., do vključno ponedeljka, 21. oktobra 1996, v restavraciji Zois na Brdu pri Kranju. Z Vami bodo gostje iz Šrilanke, ki Vam bodo predstavili njene zanimivosti, pripravili okusne specialitete šrilanske kuhinje ter s plesom in glasbo približali del izročila njihove kulture. V restavraciji Zois vas v teh dneh pričakujejo ob 18.00 uri, ko boste lahko prisluhnili besedi o Srilanki in se seznanili s šrilansko kuhinjo. Vsi, ki boste prišli kasneje, si boste ob slastnih jedeh pričarali deželo in njihovo kulturo sami. Pokličite nas po telefonu 064/221133 in si zagotovite mesto v restavraciji Zois. število gostov je omejeno. Regionalni izobraževalni center Radovljica PANARA, d o. o. Trg. in servis gospodinjskih aparatov Tel: 064/331-301 ïmmmmmmmmmmmÈÈ. ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA" TEL.: 225-162 Nudimo ažurno, strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. Program dokvalifikacije za trgovinske poslovodje. Prijave in informacije po telefonu: 714-403 GORENJE pralni stroji: 4 obroki, got. poput 12 %, GORENJE hladilniki, samostojni in vgradni štedilniki: 4 obroke, got. popust 8 %, GORENJE barvni TV sprejemniki: 8 obrokov, got. poput 20 % Trgovina Cvetka vam nudi naslednja oblačila iz lastne proizvodnje: ženske špic hlače, otroške bunde, hlače iz deftina in žameta, pižame, polo srajčke, trenirke in spodnje dele trenirk... Cene so ugodne! Vabljeni! Delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure REKREACIJSKO DRSANJE Jesenice: v dvorani Podmežakla vsako soboto in nedeljo od 14. do 15.30 ure. Cena vstopnic: otroci do 14 let 200 SIT, odrasli 300 SIT. Bled: vsako soboto in nedeljo od 18. do 19.30 ure. Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701 faks: 064/223-534 Prodaja in rezervacija vstopnic poteka v gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga) vsak delavnik od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 10.00 ure, ter uro pred začetkom predstav; telefonska številka blagajne 064/222-681. Predstave v Kranju: Najuspešnejša komedija pretekle sezone: PETEK, 18. 10. 96, ob 19.30 uri, Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in konto SOBOTA, 19. 10. 96, ob 10.00 uri, ČEZ HRIBČEK V VRTEC (gostuje Bernarda Gašperčič in Metka Dulmin), za abonma SOBOTNA MATINEJA, IZVEN in konto Izbrana predstava Prešernovega gledališča na Borštnikovem srečanju v Mariboru: SOBOTA, 26. 10. 96, ob 19.30 uri, Harold Pinter: PREVARA, za IZVEN in konto, predvidoma zadnjič v PG Tečaji tujih jezikov Škofja Loka - Klub škofjeloških študentov organizira 60-urne tečaje nemščine I. in II., italijanščine I. in II. ter angleščine -konverzacija za dijake in študente. Cena je zelo ugodna: 13.000 SIT za nečlane In 8.000 SIT za člane KŠš. Informacije In prijave po tel.: 064/623-021 do zapolnitve mest. Tečaj REIKI Bled • V ponedeljek in torek, 21. in 22. oktobra, bo na Bledu potekal tečaj REIKI I. stopnje. Vodila ga bo mojstrica Manja Marija Robič, dodatne informacije pa dobite po tel.: 061/140-65-65. PD Kranj obvešča Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, da bodo v nedeljo, 20. oktobra, prenehali oskrbovati Kranjsko kočo na Ledinah, da Planinski dom na Kališču oskrbujejo ob sobotah, nedeljah in praznikih, planinski dom na Krvavcu pa je stalno odprt. Predavanja M Nova Gvineja Škofja Loka - Klub škofjeloških študentov obvešča, da jih bo danes, v petek, obiskala in ob diapozitivih povedala več o svojih izkušnjah iz avanture po Novi Gvineji študentka Helena Markuta. Predavanje bo uro kasneje kot običajno, torej ob 21. uri, in sicer ne v Hotelu Transturist, pač pa v galeriji na škofjeloškem gradu. Odkrivati svoj pravi jaz Škofja Loka - Bahajska skupnost Slovenije organizira brezplačno predavanje za meščane škofje Loke na temo Odkrivati svoj pravi jaz. Predavanje bo v ponedeljek, 21. oktobra, ob 19. uri v kulturnem centru Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka. Govornik bo g. Franco Ceccherini, nekdanji izvršni poslovni direktor, ki sedaj zaseda najvišje mesto v administrativnem odboru Baha'i~jev Italije. Uporaba zdravil -naša vsakdanjost Kranj - Komisija za kulturo pri Društvu upokojencev Kranj vabi na zdravstveno prodvanje: Uporaba zdravil - naša vsakdanjost. 1. del iz cikla predavanj bo v petek, 25. oktobra, ob 17. uri v sejni sobi DU Kranj. Predavala bo mr. ph. Fernanda Burdych iz lekarne Pri kranjskem orlu, Tomšičeva 2. Vstopnine nI! Izleti Pohod okrog Žirov Žirl - Planinsko društvo 2iri vabi v okviru žirovskega praznika na že 15. pohod okrog Žirov, ki bo v nedeljo, 20. oktobra, z začetkom ob 8. uri izpred zadružnega doma v Žireh. Pohod bo v vsakem vremenu in bo trajal približno 6 ur. Na Kurji vrh v Spikovi skupini Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na pohod na Kurji vrh v Špikovi skupini, ki bo v soboto, 26. oktobra, z odhodom ob 6. uri izpred Hotela Creina. Hoje bo za približno 5 ur. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Koroški cesti 27, tel.: 225-184 do vključno četrtka, 24. oktobra Koncerti Koncertni večer v Baziliki Marije Pomagaj Brezje - Frančiškanski samostan Brezje, Občina Radovljica in Turistično društvo Brezje vabijo na koncertni večer, ki bo jutri, v soboto, z začetkom ob 19.30 uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. Pela bo sopranistka ljubljanske Opere Olga Gracelj, na orgle pa bo igral profesor Tone Potočnik. Koncertni večer Brezje • Frančiškanski samostan, Občina Radovljica in Turistično društvo Brezje vabijo na koncertni večer, ki bo jutri, v soboto, ob 19.30 v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. Sopranistka SNG Opere Ljubljana Olga Gracelj bo ob spremljavi prof. Toneta Potočnika na orglah predstavila dela Frescobaldija, Cavallija, Purcella, Bacha in drugih. Vstop je prost. Pevski zbori gorenjskih upokojencev Kamnik - V Srednji šoli Rudolfa Maistra bodo jutri, v soboto, ob 19. uri na regijskem srečanju pevskih zborov Društve upokojencev Gorenjske nastopili zbori z Jesenic, Domžal, Kranja, Radovljice, Tržiča, škofje Loke in Kamnika. Prireditve Družinski pohod Kokrica - Turistično društvo Kokrica organizira v nedeljo zadnji Družinski pohod v sezoni. V nedeljo ob 14. uri bo zbor pri brunarici v Bobovku, potem pa se bodo podali na Milje. Popotniška predavanja Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bodo tradicionalni jesensko zimski ciklus popotnlških predavanj z barvnimi diapozitivi začeli s predavanjem Tine Trampuž z naslovom Iz Turčije v Sirijo. Gledališče It Monodrama in proslava Boh. Češnjica - V Kulturnem domu v Boh. Češnjici bo jutri, v soboto, ob 20. uri v monodrami Pavleta Lužana Živelo življenje Luke D. nastopil igralec Jože Sodja. V nedeljo, 20. oktobra, ob 16. uri pa bo v kulturnem domu proslava ob 70-letnici samostojnega kulturnega delovanja dramskega društva Boh. češnjica pri PGD Češnjica. Na prireditvi bodo sodelovali igralci dramskega društva, otroška skupina ob spremljavi harmonikarjev in pevski zbori: Mešani pevski zbor A.J. Ravnik, Bohinjski kosezi in Kvartet Polž. Lutkovna premiera Jesenice - V Lutkovnem gledališču na Hrušici bodo v nedeljo, 20. oktobra, ob 10. uri predstavili že drugo lutkovno premiera. V predstavi Klovn Pepi nastopata Tatjana Košir in Rado Mužan. [[astrologija I vedeževanje Razstave M Foto razstava treh dežel Trtic - V Paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 18. url odprli 24. foto razstavo treh dežel, na kateri sodelujejo fotografi iz Slovenije, avstrijske Koroške ter Furlanije in Juilijske Krajine. V otvoritvenem programu bo nastopil klarinetist Luka Kemperle. Živo v Gleam Artu Radovljica - V radovljškem klubu Gleam Art (nekdanji Partizan) so začeli z novo sezono. Jutri, v soboto, 19. oktobra, z jazz-rockerji skupino Valhala, naslednjo soboto, 26. oktobra, pa bodo nastopili stari znanci, ciganski - etno -žurerji skupina Kontrabant. V Gleam artu pa bo do konca novembra na ogled tudi razstava fotografij Simone Magdič, dijakinje 4. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. • I.K. Letos že 8. Naj pridelki Izbirali bodo tudi Naj bučo Poznana in priljubljena prireditev Turističnega društva Cerklje bo v soboto, 26. oktobra. Cerklje, 17. oktobra - V Cerkljah do v soboto, 26. oktobra, ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma že osmič prireditev Naj pridelki 96. Poleg devet tradicionalnih pridelkov bodo letos prvič merili po dolžini in širini tudi "Naj buče". Že osmič pa bodo letos na prireditvi, za katero bodo vstopnice v prodaji od četrtka, 24. oktobra, v pisarni Turističnega društva v Cerkljah, podelili praktične nagrade za najtežji krompir, repo, zelje, rdeče in krmilno korenje, rdečo in krmilno peso, za nadzemno in podzemno kolerabo. Vse druge pridelke bodo tehtali, razen buč, ki jih bodo merili. Zato morajo pridelovalci buče pripeljati v Cerklje v soboto ob 17. uri (dve uri pred začetkom prireditve), da jih bo posebna komisija izmerila, razglasitev Naj buče pa bo potem na prireditvi skupaj z drugimi pridelki. Obiskovalce čaka v soboto, 26. oktobra, v Cerkljah vesel in zabaven večer. V programu bosta nastopita tudi ansambel Blegoš in svetovni prvak na diatonični harmoniki Klemen Kobal iz Mengša, prireditev pa bo povezoval Jože Jeric. O prireditvi bomo še pisali, v petek pred prireditvijo pa pripravljamo tudi posebno prilogo. PRODAJA IN iiü ODKUP RABLJENIH VOZIL n Vsak dan v zalogi 40 rabljenih vozil. , NOVA VOZILA FIAT m RENAULT. AVTO SALON STIL, tel.: 061/44-45-92 in 44-46-88 ter 064/326-62« po 20. uri. -H Na Gorenjskem Ribno Pj Bledu prodamo čudo^ hišo, ravno tako prodan' hišo v Mojstrani, g Drulovki, v Kropi, v SKo Loki ter med Škofjo lof Kranjem. Tel.: 623-117» 622-318 TEHNOSERVIS, d.o.o Suha 23, Škofja L°ka zaposli PRODAJALCA. za delo v trgovini i t*16** deli za motorje - zaželeno znanje motoroznanstva - znanje angleškega jezika Informacije: 064/632-046 - dopoldne; 064/634-518 - cel dan > V Kranju prodamo več J 2 sobnih, 2,5 sobni" stanovanj ter 3 sobni'' stanovanj! Samo resne ponudbe na PIA NEPREMIČNINE, tel.: 623-117, 622-31» PREDDVOR Občina Preddvor obvešča sW občane, da bo v ponedeljek. tf oktobra 1996, izšla 6. stevjj Uradnega glasila Občine Pred% v kateri bo objavljen razpis stanovanjska posojila v letu Posojila so namenjena drža i nom RS in občanom Občine y ddvor, ki rešujejo stanovali problem z nakupom oz. graTCfjo izdelujejo toplotno izolacijo 'a? gi oz. obnavljajo dimnik. Razp1* f. ostalo dokumentacijo lahko za» J esirani prejmejo v času uradnih ur v pisarni ObčlnJSS urada v Preddvoru, rok za oddajo vlog pa je 6. nove^ OBČINA PREDDVOR župan Miroslav Zadnikar OBČINA PREDDVOR Radio Tržič vabi k sodelovanju v&PfSm imajo najmanj srednjo izobrazbo, ^0(f kacijske sposobnosti in smisel za g° no besedo. ■ naj3* Barvo glasu bomo po predhodni nS|I0$Ž Od zainteresiranih pričakujemo, da izpolnjujejo sp'^ pogoje za izvajanje dejavnosti, vezane na živilsko Ponudbe je treba poslati 8 dni po objavi oglasa navedeni naslov. . a P Dodatne informacije dobite na sedežu firme oziro telefonu na številki 064/47-323. Petek. 18. oktobra 1996 KRONIKA J 33. STRAN • GORENJSKI GLAS Hude nočne ure za Gorenjce, še posebno za Tržičane KKIMIV1L Hude nočne ure za Gorenjce, še posebno za Tržičane Voda in blato v hišah, plaz na cesti is «-i™H<»in več naselii v tržiški občini. Mošenik Neurje, ki se je začelo v sredo zvečer, je najbolj prizadelo več naselij v tržiški občini, je divjal in poplavljal od Podljubelja navzdol. __ mm...........M milil i I ill ii -1? *JI./m!* ~?rr I«ič, 17. oktobra - Na travni- Prevale nanesla prod na ma- r~ •m Krašovčevih v Podljubelju gistralno cesto. Se hujše raz- E f, je nastalo pravo jezerce, ok- dejanje pa je povzročil narasli ff& m katerega je ogromna koli- Mošenik v Podljubelju. Voda *«■ naplavljenega materiala, je odnesla del dovozne ceste »ostiček k jezu pa je uničen, in zalila klet v hiši Podljubelj Judi družina Hočevar, ki pre- 255, kjer prebiva Lovrenc Wva v tržiški ulici Za Mošeni- Meglic. ' * kom V"""™ ""v* ~" Meglic. Naplavine pa so uni- PudiIva v1"* dožive,a take čile edini most do jezu za jeohn« Vvfetrtek dopoldan bližnjo hidroelektrarno in blat" Pom?č»vSorodstva Čistila zasule velik del travnika. a hiše. Podob- "Pred približno 15 leti nam je že poplavilo ta travnik, vendar škoda ni bila tolikšna. Zvečer smo lahko samo nemo opazovali, kaj se dogaja, sedaj pa razmišljamo o tem. kako bo moč odstraniti no - pritličja hiše. Podobne bilo tudi pri sosedih. Neurje, ki se je v sredo zvečer razbesnelo nad Trži-cem in v okolici, je naglo japolnilo struge hudournikov in potokov. Ljubeljščica Cesto med Trtičem in Begunjami je zasul velik zemeljski plaz. ti j:__u ,4o« Menresnani in belja. Kot je povedal direktor BPT Tržič Janko Maček, so si delavci njihove prve hidrocentrale skupaj z gasilci in drugimi domačini prizadevali, da bi čimprej sprostili zamašene zapornice. Krašovčcv travnik je zalila voda z naplavinami, ki so uničile most je Preplavila mejni plato na tako veliko količino materia-Hubelju, kjer je poškodovali Pjjjjip, pri Kompasovih ob JeKtih in delovišče na spodni Postaji sedežnice. V bliži restavracije TGT je voda lani' r viu»" *—------- . la Ker je deževalo že več dm, bi morali biti uporabniki • i__i: -.inrmiliini n a r6">jo pn Kompasovih od- oi moun ui» . Jektih in delovišče na spodnji voda bol] pripravljeni na Postaji sedežnice. V bližini možnost poplav, je menila Marija KraŠovec iz Podlju- začel* zaradl močnega deževja in naraslih voda, ki so se tr*nč V *t zveier' so se nadaljevale tudi včeraj. Razen v ''umffi*?eu> kJerso imeli največ škode in dela, so imeli sta za iPa,z mdi v Kokri Pri "m St- 5' Gram°z in zemlja PredS« ,ni Pas ceste> gledano od Jezerskega proti na Sb r Podoben plaz se je sprožil pri gostilni Kanonir del fot i ers*em* ^ sredo okrog devetih zvečerje plaz zaprl h zenZt* cestt Besnica - Nemilje pri Njivicah, na katero R<£™V£frtbnžno 40 kub. metrov zemlje in gramoza, * inlnntin usneli cesto vànova», Ji J,romet- yoda je zalila tudi hlev ob cestn Njivice 2 ter nanesla zemljo na lokalno 0d £Njivic Proti Podnartu. Bohinj45 "(f delno 'zaprta regionalna cesta Bled -I Cestarii V otesbi- Zaradi nevarnosti novih plazov so I ^lnoov!amestili opozorilno signalizacijo. Promet je bil rfv« podvtudi še vieraJ> Od srede zvečer sta zaprta tudi Približne ^ in sicer Pod ntagistralko na Črnivcu, kjer je Sosiii},, J*ettr visoka voda, ter pod magistralko proti L ČuZhtorogvLescah.*H.t Klici na pomoč tudi v Tržiču Okrog 21. ure je deset članov GD Tržič pohitelo na pomoč stanovalcem dveh naselij z enim vozilom in petimi motornimi Črpalkami. Nekdanji poveljnik Marjan To-ponš je povedal, da so črpali vodo iz poplavljenih hiš do 3. ure zjutraj. Za jezom je voda zalila kleti stavb s hišnimi številkami 22, 26 in 30, poškodovala pa je tudi dovoz do hiše s številko 35. Razen tega je poplavila kuuhinjo v samskem domu SGP Tržič, največ škode pa je povzročila stanovalcem za Mošenikom. "Sosed Kikel nas je zvečer obvestil, da Mošenik poplavlja. Le kratek čas zatem sta voda in blato zalila vse pritličje. Na pomoč so prihiteli hčerka Andreja s svojim sinom, soseda Jana Golob in gasilci. Kar je bilo mogoče, smo znosili v nadstropje, veliko pohištva in druge opreme pa je uničeno. Škoda še ni ocenjena, saj cenilca še čakamo, gotovo pa je velika. Poplave smo doživeli že večkrat, a na srečo se je voda vedno ustavila pri vratih. Tokrat nismo imeli take sreče," sta ugotavljala Ana in Jože Hočevar med pospravljanjem v četrtek dopol- dan. Neprespani zaskrbljeni so bili tudi pri sosedih. Pri družini Lončar so še ugotavljali škodo v kleti. Tam jim je razbilo šipe na dveh oknih, voda pa je preplavila delavnico z orodjem in kurilnico z oljnim gorilcem na peči. Do tretje ure ponoči so vodo odnašali z vedri, črpali pa so jo tudi gasilci. Veliko dela je v četrtek zjutraj čakalo tudi delavce Cestnega podjetja Kranj. Na cesti med Bistrico Podrobnejših podaktov še ni Kranj, 17. oktobra - Podatki o pretihotapljenih 190 kilogramih heroina na tovornjaku s kranjsko registracijo, ki ga je vozil Marko Oselj z Zgornjega Brnika v občini Cerklje so do tega trenutka oziroma zaključka redakcije še vedno zelo skopi. Za zdaj je le znano, da je Marka Oselja zaslišal preiskovalni sodnik. Ali je zaslišanje že končano ali ne, se ne ve. Tudi svojci Marka Oselja na domu na Brniku o zadevi in o Marku ne vedo ničesar, razen kar so slišali iz medijev. A. Ž. Med preiskavo "spoznali" odjemalce Kranj - Kranjski kriminalisti so že nekaj časa nadzirali 32-letnega Kranjčana B. M., za katerega so sumili, da mu droge niso španska vas. V to so se prepričali tudi med hišno preiskavo, saj so v eni izmed sob, v katero so morali nasilno vdreti, naleteli na 3 kilograme posušene konoplje, 25 gramov heroina in 28 pivnikov za LSD. Že med nadzorovanjem osumljenega B. M.-ja so kriminalisti evidentirali kar nekaj odjemalcev. Nekateri odjemalci pa so jim evidentiranje še olajšali, saj so po svoje odjemke prihajali celo med hišno preiskavo. Kaj se je zgodilo z njimi, se sicer ne ve, so pa kriminalisti B. M.-ja pripeljali pred preiskovalnega sodnika, ki mu je odredil pripor. Davčna utaja pri nakupu pijače Tržič - Že pred Časom smo poročali, da kriminalisti pripravljajo nekaj ovadb zaradi davčne utaje pri nakupu alkoholnih pijač. Eno izmed ovadb je sedaj prejel tudi 39-letni Tržičan S. V.. Š. V. je osumljen davčne zatajitve, "ko je nameraval, da njegovo podjetje (sedež v Tržiču) poveča konkurenco s tem, da je na ai v^in količino oiiač." ie sporočila kriminalna XVI Cilj. „. pri Tržiču in Begunjami se je utrgal velik zemeljski ",Q,» nad naseljem Leše. V do 10 metrov in do 2 metra visoko je cestišče prekrila zemlja s podrtim drevjem, zato so se lotili odstranjevanja materiala z obeh strani. Zato je bila cesta zaprta za ves promet. • S. Saje podjetje (seaez v n/.n_u, pu»,v. črnem trgu nabavljal večjo količino pijač," je sporočila kriminalna služba. S. V. kupljene pijače ni evidentiral in se s tem izognil plačilu prometnega davka. Z "nelojalno konkurenco" je pridobil zase in podjetje milijon 260 tisoč tolarjev. Za izlete le pokasiral Kranj - 46-letnega Kranjčana K. J., direktorja agencije Fly, d.o.o., Kranj, čaka že najmanj pet ovadb, ker je njegova agencija za organizacijo izletov pobrala plačila, izletov pa ni izvedla. Kriminalisti predvidevajo, da je takih oškodovancev še več. Blagajniški ključ vlomilca čakal v predalu Šenčur - Minuli konec tedna je neznanec vlomil v Osnovno lnc.° šolo Šenčur. Vlomilec je pregledal predale pisarniških miz in v se Je enem izmed njih našel ključ blagajne. Šolsko blagajno je plaz "očistil" za 160 tisoč tolarjev. Naj bo to v opozorilo vsem, ki >lžini hramj0 ključ kar poleg blagajne. Ukradli passat karavan Kranj - V sredo, 9. oktobra, so med 9.00 in 10.30 na Gregorčičevi ulici v Kranju ukradli bel passat karavan, 1. 93, z registracijsko številko LJ 98-01Z. Policija prosi vse, ki o ukradenem avtomobilu vedo karkoli koristnega, naj to sporočijo na telefonsko številko 092. • S. Š. Pr imož Košir pravnomočno obsojen ^ Zaradi umora žene v zapor za dvanajst let . .... t___:„ \ArJ,nrt>\a izrekel kazen devet let »MERKUR TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 064 488 303, delovni Čas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. Spet prišlo je v DOM jesen, vso z barvitostjo prežeto Okrasne rastline za zelenice, skalnjake, žive meje, za prekrivanje tal RAZNOVRSTNA PONUDBA več kot 200 vrst sadik grmičevja, drevnin, trajnic, vrtnic in jagodičevja sadike za živo mejo: DOBER NASVET 4 strokovno svetovanje tudi za urejanje vrtov AKCIJSKE CENE liS 8< oktobra - Pred dnevi je Višje sodišče v «od»ïa,u P°trtNlo aprilsko sodbo okrožnega kSt v Kwnju, ki je 28-letnega Primoža Mati?8 ?poznalo za krivega umora svoje zene **DorY 2° ga obsodilo na kazen dvanajst let Mui i" Kazenski proces proti Primožu Koširju z KoSir H od srede septembra 1994, ko se je Po/.- Znažel v Priporu, pa do zdaj v središču PeiuSr0^1 iz ve* razlogov. Košir je mlad, Bo n, \Ven ttovek, s solidno materialno podïa-WneHoi e' majhne hčerke. Kaj naj bi ga desetlK na mise,> da se je 4. avgusta okrog 2Vcčer med plavanjem v Blejskem M. sodnika Igorja Mokorela izrekel kazen devet let zapora. Na sodbo sta se pritožili tako državna tožilka Andreja Šarabon kot Koširjeva zagovornica, ljubljanska odvetnica Lucija Sikovec Ušaj. Višje sodišče je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v Kranj v ponovno sojenje. Drugi senat je vodil sodnik Mitja Kozamernik, sodba, izrečena sredi letošnjega aprila, pa je bila še ostrejša: dvanajst let zapora. Na drugem sojenju je Koširjeva zagovornica poskušala diskreditirati kranjska sodnika, dosegla v*ïKr med plavanjem v Bleiskem P^eP?ved poročanja novinarju Mirku Kunšiču, 0V?'oíU Zaki kalcih 30 mTtrov odTobale, očitala groie napake v predkazenskem postopku. Matejo? mor,tl svojo komaj 24-letno ženo ^strokovno delo sodnega izvedenca skratka, za Sodjjx . svojega varovanca, ki naj bi bil nedolžen, se je n?trovalaeKožr-SOdil°- daie naklepnemu umoru bo?,a na vse moSoče dovolJene in nedovoljene K?teJe bi izgiKi čna narava. Z ločitvijo od No, Višje sodišče v Ljubljani je kranjsko sodbo V'2 Urnoromiprece^ Premoženja in hčerko vendarle potrdilo in Primož Ko.šir odhaja iz Vendar se ie p • mu ostalo vse. pripora v Radovljici, v katerem je presedel več s širile brž n?ož Ko5"" u$tel. Govorice, ki so kot dve leti, na prestajanje dvanajstletne zaporne ostni Matejini utopitvi, so kazni. Plačati bo moral tudi visoke stroške leJinega tmm.al,stično preiskavo, obdukcijo sodnega procesa, možnost, ki mu zdaj kot j,!1' uslišan:"p -tako rek°č tik pred kremiran- vztrajno nedolžnemu obsojencu še ostane, pa je, nJegovo priZn nmoža na poligrafu v Ljubljani, da se prek zagovornice oprime izrednih pravnih M Sodniku v"^ nas'ednJega dne pri preiskoval- sredstev; po kazenu o kazenskem postopku lahko Na olrrrv*___:^ranJuL- na Vrhovnem sodišču zahteva bodisi obnovo —* kazenskega postopka ali varstvo zakonitosti. Seveda pa to ne zadrži pravnomočnosti sodbe. H. J. tuja smaragd, tuja sunkist, velikost od liguster, velikost 50 cm češmin, rde$- velikost od 40 do 50 cm 1.099,00 276,00 85,00 405,00 ^ p\. sečno. Kranj center oddamo KC SARNE urejene, 300 rn2 /%, posamezno), 10-25 DEM/".,, 0223-606 PREDDVOR gostinski lojfLi-izredno lepi lokaciji, JESENICE-.ux jši gostinski lokal. DOM NEPPJ^ NINE, Koroška c. 16, Kranj, 00 J> -■--■—7zd° Imamo poslovne prostore, m iščemo sovlagatelja s kapitalni-15.000 DEM. Možna redna zaP ^ tev, ali samo vlaganje. Ostaw s dogovoru. Šifra: 50:50 ^-"y Oddam LOKAL v najem s 23^. prostornine za mirno obrt a" ^ dišče v Škofji Loki. 0621^318-^ V centru Cerkelj prodamo J»J ^ velik PROSTOR z dvema vhoo ^ za gostinstvo ali katero drugi £ nost. Cena ugodna. 042jj^>^ Na Planini prodamo poslovni Pj^i cca 50 m2, v Sopotnici pri S^Ufl-proamo poslovno stanovanji*' pleksa na parceli cca 5000 ' & centru Tržiča prodamo delavnic t 300 m2 primerno za različne o y nosti in poslovne prostore **si,V primerne za pisarniško deiaw» ^ centru Tržiča najamemo P,oSi0> pisarno. BAV. Koroška c. o, 052-233 ___^ PLANINA ODDAMO nove PfJ^tv« prostore 300 m2 za trgovino,* ^ ali pisarne. STANING, 242-/^ RA nepremičnine' podružnica Škofja U£ Ki trg 7, t***£5Z 064/622^ PODLUBNIK oddamo poslovne Prostore za skladišče ali mirno de-laynost. STANING, 242-754 33124 STRAŽIŠČE oddamo poslovne Prostore na Delavski ul. za pisarne gi mirno dejavnost 10 DEM/m2. STANING 242-754 33125 Uqodno prodam kolovrat za pre-denje volne. ©733-437 33251 Prodam GAJBICE. ©64-163 33355 PRIDELKI "eprerničnine .064 22 33 00 VODOVODNI STOLP oddamo samostojni poslovni prostor 17m2 za Pisarno ali storitve po 24 DEM/m2. STANING, 242-754 33126 CERKLJE oddamo prostore 30 + 80 m2 za trgovino ali storitveno dejav-ggst. STANING, 242-754 ^33127 v centru Kranja prodamo prostore v riad. 80 m2, primerni so za Poslovno dejavnost. Mike & comp., '10-544 33351 Kranj prodamo opreml|en gostinski objekt v obratovanju in pisarne. V branju oddamo vpeljan kavabar z odkupom Inventarja in različne pisarniške prostore ter več lokalov za trgovino In storitveno dejavnost. GNOJČEK - popolnoma naravno gnojilo za kmete in vrtičkarje, zelo ugodno prodam. ©061/722-056 32548 Poceni prodam jedilni KROMPIR za ozimnico. Lahovče 52, Cerklje 32999 Prodam krmilno PESO ali menjam za seno. ©061/841-284 33006 Prodam krmilno PESO. Breg 3, Križe, ©58-074 33013 Prodam hlevski GNOJ. ©312-462 33016 SENO - goveje, balirano z dostavo prodam. ©067-53-104. zvečer 33049 Prodam neškropljena zimska JABOLKA, cena ugodna. ©621-355 33179 Prodam bel JEDILNI KROMPIR, ZELJE in KRMILNO PESO. ©47-872 33191__ Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico in mošt. Štular, Srakovlje 4 33197 Ugodna prodaja večih vrst ZELJA v glavah. Primernega za svežo uporabo ali kisanje. Ob sobotah od 8. do 01 AČNO 33213 abo ali kisanje. ud 16 ure za kupce BREZPLAČNO strojno ribanje. Žabnica 39 1332- 33230 Prodam 30 litrov CVIČKA. 338_______ JABOLKA za ozimnico, OBRANA, NEŠKROPLJENA, poceni. Potočnik, ©64-307 _ Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. Pipanova 44, Šenčur 33233 Industrijsko parcelo od 6000 do 10.000 m2, kupimo za znanega interesenta, nekje bo cesti v okolici Kranja. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 30399 STANOVANJA, HIŠE, LOKALI -kupujemo, prodajamo, oddajamo, najemamo. MANDAT 22-44-77 30765 V okolici Bleda kupimo zazidljivo parcelo do 500 m2, na lepi sončni lokaciji za znanega interesenta, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 30775 ŠKOFJA LOKA Gorenja Vas prodamo samostojno HIŠO 100 m2 stan. površine, 300 m2 parcele, tel., cena 90 000 DEM prodamo še 900 m2 zazidljive parcele, za 35 000 DEM. POSING ©224-210 in 222-076 31962 KRANJ Primskovo prodamo samostojno HIŠO, 3 etaže, poslovni prostor v pritličju, garaža, CK, tel., za 250 000 DEM. POSING ©224-210 In 222-076 31963 IČNINE Podružnica škofja Loka, Kapucinski trg 7 telefon: 064/622-318, 064/623-117 Predstavljamo vam prvo posredniško trgovino z nepremičninami v škofji Loki z delovanjem po celotni Gorenjski. Nudimo vam: kompletne storitve pri nakupu, prodaji, oddaji aH najemu vseh vrst nepremičnin, vam svetujemo, pripravimo pogodbe ter vam stojimo ob strani do uspešno rešenega posla. Poleg tega vam preko naših pogodbenih partnerjev nudimo vse vrste gradbenih del, nadzorstvo gradenj ter vse vrste pravnih pomoči. Dobite nas v podružnici PIA NEPREMIČNINE v škofji Loki - poslovna hiša, Kapucinski trg 7, vsak dan od 9. do 16. ure aH pa nas pokličite po telefonu: 064/622-318, 064/623-117. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE, ZAKAJ SMO MED NAJBOUŠIMII ^0^331-292 K^? tekstilno trgovino v bližini ccTini'5 x 3>5 m- na Bledu v bližini Drw*T m2 Proizvodno - skladiščnih Dfm/IoV v dveh etažah, cena 7 »K 3 KERN, 221-353, tel., «—Zr 33382 ob£ua,mo v bližini Krania gostinski £5£ (P|Z2erija, bistro in igralnica) s ?&22i^8!RN'd-00-221-353:^; m:w!-i na2? M0 v centru Kranja 20 m2 v 2. oisam po3lovne n|so. primerno za R -K3 KERN, 221-353, tel in - S*] "785 33385 K OPTIKA Bleiweisova 18 KRANJ (nasproti porodnišnice) tel.:225-600 ✓ RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA vsak poNEdrljck od 10.70 do 12. ure miM IZUM OKVIRJEV II ©lit HITRA KIILAVM Odprto: od 8. do 16. ure, sobota od d. do 12. um Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali STARO HIŠO za nadomestno gradnjo v Kranju ali okolici. 0331-266 dop. in 326-585 pop. 32060 PRODAMO: KRANJ-BITNJE novej-šo enonadstropno hišo z dvema garažama na parceli 700 m2; KRANJ - PRIMSKOVO dvojček na parceli 900 m2, 320.000 DEM; KRANJ- LABORE manjšo obnovljeno hišo z garažo na parceli 510 m2, 170.000 DEM, KRANJ-DRULOVKA vrstno hišo v IV. gr. fazi, 160.000 DEM; ŠENČUR vrstno hišo v III. gr. fazi, 138.000 DEM, ŠENČUR okolica hišo v izgradnji 10x10 m, IV. faza, na parceli 600 ali 1200 m2, JOŠT -Planica nad Kranjem: manjši vikend na aprceli 600 m2, 77000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 32207 KUPIMO za znane kupce enodružinske hiše na Gorenjskem. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 32208 Do2? 'Ü0 v centru Kranja 110 m2 plovnih prostorov na odlični loka-oa,JW,· CK- telefon, primerno za steZ iško dejavnost, agencijske Jg1** K 3 KERN, 221-553, 221- 33386 SfEMlČNINE JESENICE - Lesce skS0 tr9°v'no 21 m2, 8 m2 za s!«8 : neživilska, lepa lokacija DEM/mes., predplačilo. Zg>g29 od 9-15. ure 33401 dS^MlČNINE JESENICE "fovijlca oddamo Poceni prodam vellkocvetne MAČEHE in RIGLCKE po 60 SIT. 045-532, popoldan_33064 Prodam hlevski konjski GNOJ uležan z dostavo aH brez. 057-977 3306S Prodam meso od polovice KRAVE in jedilni KROMPIR beli In rdeči. Oman, Sp. Bitnje 6 33405___ Ra- UOVIIU----—"""it. Jcocniuc: - na- 45 m? «x^3™0 trgovinski LOKAL, za ftír>s^tanovanÍem, v starem delu LOka. DEM/mes. in TRGOVINSKI incn j- „v Emona Centru, 53 m2, za 15 h m2 DEM/mes. 0860-029 od 9- — 33406 Kolesa ni — JJPuQOdno prodam. ©422-124 obvestila 33236 *-»— *"*a-442._ 29132 vsak?(^RSJ$A nakupovalni izlet, K teden. 049-442 29135 roča h ,0a< Qubljana spo-v firifl?ye Prodajalna Oljarica Ctoní?Txponovno ODPRTA. rX85 ob delavnkih od B ri« Iz' ure> ob sobotah od • «0 74. ure. OPREMA •326-434 °troSko P'sa'no MIZO. "fe 33062 KOŠEKrTr--'- Pisarno «fefeSS0^ -vtosedež, 7|**- ' ia-4RK _33157 i^^MiSof" P0STEU,CI Prodam JABOLKA neškropljena več vrst, 40 SIT za kg. ©736-619 33071 Prodam krmilni KROMPIR in REPO. ©49-472 33079 Prodamo rdeč, bel KROMPIR po 15 SIT. Dorfarje 31, ©633-297 33103 Prodam obrana JABOLKA voš-čenke. Voglje, Krakovska 11, Šenčur, ©49-334 33106 Prodam ZELJE v glavah, rdeč korenček, rdečo peso, jabolka za ozimnico in mošt. Škofjeloška 33, Kranj 33113 Prodam peteršilj, zeleno, rumeno korenje, kolerabo. Sajovic, Suha 29, Kranj_33114 Prodam ZELJE v glavah, krmilni krompir in zimska jabolka. Jerala, Podbezje 218, ©731-302 33130 Prodam SADIKE za živo mejo -liguster. Vovk, Lesce, Boštjanova 4, ©718-265 33133 MAČEHE In KRIZANTEME, razne sadike za vrt dobite na Sp. Brniku 30. ©422-666 33270 Prodam ZELJE v glavah 30 SIT, domače ŽGANJE 700 SIT, jedilni KROMPIR 15 SIT In REPO. ©311- 608 33272 Prodam neškropljena JABOLKA, sladki mošt in jabolčni kis. «731- 125 33309 Prodam velikocvetne cvetoče mačehe. Praprotna polica 23, Cerklje 33316 Prodam KROMPIR jedilni cena 15 SIT, če pa je velika količina pa še cenejše. Hafner Vinko, Dorfarje 22, ©633-309 33321 Ugodno prodam jabolka (BOS-UOPSKI KOSMAČ, JONATAN). Žeje 1, 047-822 33324 Prodam neprebran KROMPIR. r310-768, Žabnica 53 33377 KOROŠKA C. 5, TRŽIČ TEL:064/52-233 V Cegelnici prodamo spodnjo etažo s posebnim vhodom na 570 m2 zemljišča. AGENT Kranj 0223-485 aH 0609-643-493_32751 V okolici Kranja - od Naklega do Šenčurja kupimo ZAZIDLJIVO PARCELO 3000 m2, na mirni lokaciji za znanega Interesenta. AGENT Kranj ©223-485 aH 0609-643-493 32756 Kranj Stražišče prodamo zazidljivo parcelo 400 m2 lepa sončna lega, cena 40.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076_32909 Prodamo JESENICE gornji del hiše z vso opremo, Jesenice v centru mesta starejšo hišo na parceli 1000 m2,cena 70.000 DEM. K 3 KERN 221 -353, tel in fax 221 -785 32927 Prodamo v PREDDVORU medetaž-no hišo na mirni lokaciji s 3000 m2 zemljišča, KRANJ podkleteno, enonadstropno hišo s parcelo 600 m2, v KAMNIKU več vrstnih hiš zgrajenih do strehe. K 3 KERN 221-353, tel. in fax 221-785 _32928 Kupimo parcele zazidljive do 500 m2 okolica Kranja. 0223-606 32079 KRANJ okolica, kupimo starejšo HIŠO, lahko nadomestna gradnja na parceli do 1000 m2 . 0223-606 32981 DRULOVKA starejša hiša v novem prizidku trgovina na parceli 940 m2 vse na odlični lokaciji za 100.000 DEM. STANING 242-754 33119 KRANJ okolica starejša hiša na parceli 780 m2 z lepo lokacijo za 102.000 DEM. STANING. 242-754 33120 BRITOF prodamo novejšo eno nadstropno hišo 11x9 m na parceli 600 m2. STANING 242-754 33121 MAKLER BLED d.o.o. LPRQDAJA. N£PJ3E^£NíNJ 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel.: 064/78-461. fax: 064/77-026 PARCELE PRODAMO: sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2 25000 DEM; KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRČE 852 m2 ob zelenm palsu, elektrika + voda na parceli, 60.000 DEM; pod DOBRČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom, 1000 m2, 50000 DEM; RADOVLJICA 678 m2 ob cesti, komunalno opremljena, gradbeno dovoljenje urejeno, prispevki plačani, 90.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 32209 KUPIMO : KRANJ okolica do 15 km: večjo parcelo na izjemno lepi lokaciji za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 32210 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE pO telefonu ali osebno OflO-41-4:i KRANJ ALI ŠIRŠA OKOLICA KUPIMO HIŠO DO 200.000 DEM. STAN-ING, ©242-754_33122 V Stiski vasi pod Krvavcem prodam 1 ha TRAVNIKA. ©421-067 33135 V Stražišču prodamo zazidljivo parcelo 1025 m2 za 97.000 DEM. AGENT Kranj 223-485 aH 0609-643- 493 33206 V Kranju prodamo novo, poslovno stanovanjsko hišo v dveh etažah, takoj vseljivo za 220.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 33206 Zazidljivo PARCELO kupim. 471 _ 1311- 32985 j^PTpArSJA OPREMA PROJEKTIRANJE, SVETOVANJE IN PROIZVODNJA NOTRANJE OPREME 4290 Tržič, Kovor, Pod gozdom 30, Tel.:064/58802 Fax:064/57313 e.mail tomo.smolej@k2.net POHIŠTVO ZA OTROŠKE SOBE "TOMAŽ" kvaliteta in veliko variant za sprejemljivo ceno JEDI1AI KOTI "OVAL" 13 modelov in preko 20 barvnih kombinacij lesenih delov in blaga možnost prilagoditve dimenzije vašemu prostoru ^ternn^02'6^ «ta* glo-081 emno moder prodam. ©331- 33416 "^SffS^JENE GOBELINE «218 00? 10 "zadnia vecerla" ^----__32613 RADIO '04.5 Obrtno Podjetje Kranj tel.:064/242-061 Izdelujemo in obnavljamo sedežne garniture, kuhinjske kote, zavese, senčila Možnost plačila na obroke \l 107.5 OGNJIŠČE In. 152-13-62 Prodam ZELJE v glavah. ©733-116 33235_ Prodam beli, rdeči in krmilni. ©731- 164_33248 Sprejemam naročila za SLADKI MOŠT iz neškropljenih jabolk. ©731-280 33253 Zelo ugodno prodam sadike debelih celoletnih jagod in čebule amalinsa. ©45-487 33266 Prodam krmilno PESO. C. J. Bob-narja 2, Cerklje_ 33376 Prodam ZELJE v glavah varaždlnsko In holandsko, tudi naribam, kislo zelje ter jedilni krompir. 0311 -811 33383 Prodam KUTINE - sadje. ©242-650 POSESTI V okolici Kranja kupimo HIŠO, lahko starejšo ali novogradnjo še neizdelano do 130 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609-643-493 ÉMW HIŠO v okolici Kranja cca. 400 m2 bivalne površine, lahko dvo stanovanjska ali poslovno stanovanjska, na 1300 m2 prodamo za 550 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 aH 0609-643-493 29803 V dolini Završnice, k.o. Doslovče, prodamo 5,2 ha mešanega gozda, večinoma iglavci, ETAT 160 m2, za 33.000 DEM. AGENT Kranj, 0223-485, 0609/643-493_»815 V Kranju ali okolici kupimo več zazidljivih parcel za znane interesente. AGENT Kranj, 0 223-485 ali 0609/643-493_29827 Na relaciji Škofja Loka - Kranj prodamo stavbno zemljišče 2236 m2, primerno za mirno poslovno dejavnost, 100 m od ceste za 170.000 DEM. AGENT Kranj 223-485 aH 0609/643-493 31582 ODDAJAMO opremljen In neopreml-jene hiše v Skofll Loki. Možen dolgoročni najem. Plačilo po dogovoru. PIA NEPREMIČINE, 623-117, 622-318 32658 Prodamo HIŠO v gr. fazi v Železnikih, po zelo ugodni ceni, v ceno je vštet višek arad. materijala ter orodje. PIA NEPREMIČNINE, 32660 Na Drulovkl in v Pristavi pri Tržiču irodamo vrstni hiši, v bližini centra Kranja poslovno stanovanjsko hišo, v Tržiču polovico hiše, bivalni vikend na Javorniškem rovtu in pod Krvavcem, vikend pod Dobrčo ter garsonjero in vikend na Krvavcu, večjo parcelo v Podkorenu, pare. v Hleb-cah in Žiganji vasi ter pare. za vikend v Lomu pod Storžišcem. V centru Krania prodamo parcelo cca 1500 m2. B.A.V.,d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 33036 V okolici Tržiča kupimo več vikendov. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233_33037 Kupimo več hiš in vikendov različnih cenovnih razredov. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 052-233 33038 Ugodno prodam HIŠO dvojček na zelo lepi lokaciji na Krasu. ©323-612 BOHINJ - 200 m2 zazidljiva parcela, višinska, sončna, komplet s priključki, prodam. Šifra: LEP RAZGLED Na Bledu, bližina jezera oddam NOVO HIŠO, najraje tujemu poslovnežu. ©061/341-202 33116 V Zvirčah pri Tržiču prodamo novo hišo, vseljivo cca 450 m2 uporabne površine, primerna za poslovno dejavnost, podkletena + dve etaži urejena okolica za 450.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 33210 V okolici Bleda ODDAMO za več let manjšo HIŠO, 350 DEM/mes, predplačilo. 0720-052 33242 Kupimo v Kranju ali okolici samostojno hišo z vrtom do cca 180.000 DEM. MIKE & co. 216-544 33347 V okolici Kranja prodamo samostojno hišo z garažo in drvarnico, CK, na Barceli cca 700 m2, cena 160.000 EM. MIKE & Co., 216-544 33348 AQEÍ1CUA ZA PROMET ■xl NEPREMIČNINAMI v 5 RzrtUanska ul 6 4^TOŽM uUfax: 60-608. mabitel 060Q/6*6-9OX 623-117,622-318 Prodamo končno vrstno hiško v Kranju Drulovka, leto zidave 92, hiša ima dve etaži, garaža, vrt, vsi priključki, cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 32661_ Prodamo ČUDOVITO HIŠO s parcelo med Šk. Loko in Žabnico, ki vam zaradi ogromnih bivalnih površin omogoča, da živijo v njej tri starostne generacije. Cena je 430.000 DEM, možen dogovor. PIA NEPREMIČ-NINE, 623-117, 622-318 32662 Prodamo na Drulovkl končano atrijsko hišo, na krajni lokaciji, 400 m2 sveta, na Drulovki nedokončano vrstno atrijsko hišo, stanovanjske površine 120 m2 v eni etaži, parcela 400 m2, možna menjava za stanovanje. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785_32708 nranj Trstenik prodamo vikend parcelo 500 m2, z vso dokumentacijo, izgrajeno I. ploščo, cena 50.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel.fax 221-785 32733 TV-VIPE0-AÜDI0-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA tO Pioneer QSherwood NAJCENEJŠI DOLBY SURROUND PRO-LOGIC RECEIVER 49.900 IN KOMPLET ZVOČNIKOV S SUBWOOFERJEM 32.900 GSM ERICSSON 69.900-* PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VÍDEO MJMf Hfc Prodamo v Poljanski dolini hišo v III. gr. fazi skupaj s staro kmečko hišo, ter v okolici Gorenje vasi 5200 m2 zemljišča z gradbenim dovoljenjem. Mike & Comp. 216-544 33349 Prodamo vikend na Jelovici z vsemi dokumenti, zelo lepo urejen, cena 58000 DEM, bivalni vikend v Poljanski dolini, z dokumenti, na parceli 1000 m2, cena 150.000 DEM in vikend blizu Škofje Loke za 60.000 DEM. Mike & comp. 216-544 33350 NA OBMOČJU KRANJA IN OKOLICE TAKOJ KUPIMO HIŠO S PARCELO ALI HIŠO POTREBNO ADAPTACIJE. V ŠKOFJI LOKI IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM AU ZAZIDLJIVO PARCELO. POSING, 224210-222-076 33361 CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 NA GORENJSKEM KONCU TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO DO 1000 M2, ALI HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO Z VELIKIM VRTOM. KRANJ IN OKOLICA TAKOJ KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO LAHKO TUDI V ŠKOFJI LOKI IN OKOLICI RADOVLJICE IN BLEDU. POSING, 224-210, 222-076 33362 HOTAVUE prodamo samostoječo hišo 180 m2 stanovanjske površine, 300 m2 parcele, stara 28 let, CK, tel., dve garaži in delavnico za 190.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 33364 PODBREZJE prodamo novejšo hišo, 180 m2 stanovanjske površine, 715 m2 parcele, Ck, tel., 3 garaže, delavnica, sončni kolektor za 230 000 DEM. POSING, 224-210 222-076 33386 PRODAMO: Radovljica hišo dvojček z lastnim vhodom, cena 160.000 DEM, BLEJSKA DOBRAVA prodamo obnovljeno dvostanovanjsko hišo, parcela 587 m2, cena 178.000 DEM, SEBENJE pritličje nove hiše z vrtom in lastnim vhodom. K 3 KERN, 221 -353, tel in fax 221 -785 33379 PREBAČEVO prodamo zazidljivo parcelo 1117 m2, cena 90.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 smo JEKOVEC PETER Senično 27 pri Golniku; tel./faxT064 58 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsakdan: 6-13.30ure,sob.:9-12ure pon., čet: tudi od 16-18 ure PRODAMO GORICE hišo dvojček, parcela 1000 m2 cena 170.000 DEM, v Žiganji vasi, hiša v 3. gradbeni fazi, cena 130.000 DEM, Zalog pri Cerkljah, montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN 221-353, Prodamo več parcel v okolici Kranja. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221- 785 33387 NEPREMIČNINE JESENICE - na Pokljuki, okolica Bleda, Lesc kupimo BIVALNI VIKEND. «860-029 od 9-15 h 33409 NEPREMIČNINE JESENICE kupimo starejšo H ISO - vseljivo, s pribl. 500 m2 zemlje od Radovljice do Kranjske Gore do 80 000 DEM. «860-029 od 9-15 h 33410 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN SILVESTROVANJE nudi - TRIO "BON-SAJ".«421-498 15200 BALONI reklamno-dekorativni, potiskani po vaši želji. OSKRBA, d.o.o., tel./fax: 062/35-304 GLASBO za ohceti, obletnice, Martinovanje, nudi TRIO ali DUO s pevcem. «731-015 33090 Vsak petek in soboto PLES v RESTAVRACIJI DINO v Kranju. «221-131 33142 DUO vam nudi veselo razpoloženje za ohceti in zabave. 045-292 33302 POSLOVNI STIKI DELNICE Uniona, Krke, Cetisa, Etola in druge odkupujemo z gotovino po najvišjih cenah. Pridemo tudi na dom. »061-133-05-37 31934 Delnice KRKE, PET-ROLA, PIVOVARNE UNION, RADENSKE in ostaie odkupimo po najvišjih dnevnih cenah. Od pon. - pet. od 10. -16. ure, tel.: 061/314-952 Prodam DELNICE Iskre Emeco. Šifra: SAMO NOTRANJI ODKUP 32778 Odkupujemo DELNICE podjetij: Krka 10.000 SIT, SAVA KRANJ 3000 SIT, PETROL 10500 SIT in ostale. Pokličite nas! FACTOR BANKA.d.d., «061/17-35-272, 061/17-35-273, 061/312-563_33008 ODKUPUJEMO DELNICE slovenskih podjetij za gotovino. Stroške nosi kupec. Kličite 061 -824-363 33396 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 RAZNO PRODAM Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka.«731-208 23404 Prodam staro sedežno garnituro, lamelni hrastov parket 62 m2, cister-no PVC 2000 I. «242-696 32152 Prodam SPALNICO z nočnimi omaricami, tudi z jogiji in ŠTEDILNIK Gorenje s pečico, rjave barve, 4 x elektrika. Vse je samo 3 mesece rabljeno. «422-212 33048 Prodam dobro ohranjen trobrazdni PLUG in GLASBENI STOLP po komponentah. «49-001 33053 OKNO 120x120 s polkni in pralni STROJ - simoblična cena. «422- 362 33096 VRTNI KAMIN, garažna vrata, pralni stroj, termoakumulacijsko,prodam. «242-331 33245 Prodam bukova in hrastova DRVA z dostavo. «685-518 33301 Prodam 1000 kg premoga - drobni orehovec, parkiran v vreče, 3 fazni kompresor 50 I in motorno ŽAGO Stihi 41. «622-185, Vincarje 49 Škofja Loka 33339 Prodam HLEVSKI GNOJ in DRVA. «46-212 33400 STAN. OPREMA Poceni prodam KAVČ-trosed in dva FOTELJA. «218-308 33182 Ugodno prodam JOGI 90x185. «82-465 33214 DVA JOGIJA in RADIATOR 60x80 Delongi prodam. «223-773 33398 TRGOVINA V ŠK. LOKI NA ŠOLSKI UL.2 VAM NUDI •VAZE * ČAJNE SERVISE * KAVNE SERVISE IN RAZNA DARILA VABLJENI! ODPRTO od 8. do 19. ure SOBOTA od 8. do 12. ure ŠPORT TRAMPOLIN - dvojček dajemo v najem. «45-017 32834 Kupim SOBNO KOLO na «311-412 33399 STORITVE SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na «324-698 in bela tehnika na 331-301 od 9-17 h, Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 24539 IZOLIRAM CEVI centralne kurjave in vodovoda z AL pločevino in stekleno volno. «061/863-032 26475 ELEKTROINSTALACIJE v novih in starih objektih, stanovanjih, hišah, delavnicah itd., vam nudimo hitro in kvalitetno po ugodnih cenah z gar-anicjo. Vrhovnik, Štefetova 15, Mlaka, «0609/641-662 ali 218-99727037 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več. «061/813-553 27469 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ, popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, Štedilnik, bojlerji...»242-037 28572 VEDEŽEVANJE 090 44 09 Asfaltiranje in lakovanje dvorišč, cest in parkirnih prostorov, prevzem komplet objektov ali adaptacij. Gradbeništvo S BOR, d.o.o., Kamnik, el.: 061/813-870, zvečer do 22. ure Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -IZDELUJMO, MONTIRAMO IN POPRAVLJAMO. «213-218 31082 Iščem zidarska in fasaderska dela. Imam skupino, delamo kvalitetno in hitro. «401-316 31595 Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o., Kranj, «222-754 31700 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. «621-443, po 19. uri 31706 DOMOFONE montiramo hitro in kakovostno - ugodni plačilni pogoji. «061-1408-433 in 0609-614-346 31742 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 332-053 31766 MONTAŽA stropov in sten iz opaža ali gipsa ter montaža drugih mizarskih izdelkov. «43-098 31815 Družba za gradbeništvo - delamo notranje omete in fasade z lastnim odrom. «736-327,od 19. do 21. ure 31903 TV, VIDEO, STOLP, KAMERO in ostalo zabavno elektroniko vam popravimo. PROTON, Bleiweisova 2 (kino Center), Kranj, «222-004 32251 SATELITSKE sprejemnike LASAT, PACE montiramo in popravljamo. PROTON, Bleiweisova 2 (kino Center), Kranj, «222-004 32252 VEDEŽEVALKA PIKA in JASNOVIDEC RINALDO brezplačno vedežujeta pisno. Naslov sporočite po tel.: 0904462; 26 SIT/10 sek S.P. ZIDARSTVO - opravljamo vsa zidarska dela, tlakujemo dvorišča, izdelujemo kanalizacijo in zaključna dela v gradbeništvu. «061-614-221 pO 18. Uri 32356 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. «331-199 32420 Opravljam zidarska in keramična dela. «77-780__33095 NAČRTOVANJE in ZASADITVE vrtov, grobov, sobnih in balkonskih korit, svetovanje. «310-744 33105 Keramične PLOŠČICE polagam kvalitetno in ugodno. «242-113 33159 "Štemanje" za električno in vodovodno napeljavo. 041-699 3316S ČIŠČENJE in namaz vinas ploščic, toplega poda, linoleja. LESKET 211- 338 33177 Popravilo vseh vrst pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, elek. in plinski del. «57-695 33186 Poučujem PLESNI TEČAJ LA in ST-tudi na domu! «806-778 331B8 PRETAPICIRAM RABLJENE KUHINJSKE IN DNEVNE GARNITURE. «58-790 33199 Izvajamo vsa gradbena dela, vse vrste fasad, ometov ter zidano kamnite škarfe. «212-046 33307 Nudim prevoz s kombijem za prevoz tovora. Cena ugodna. «621-609 33353 Sprejmem GRADBENA DELA. «632-437 33418 y r altamacommerce * Y..'J C.1. maja, Kranj, smer iz centra proti OŠ Stane Žagar Del. čas: 9-19, sob. 9-12, tel.:331-552 Pooblaščeni RTV SERVIS SAMSUNG - Gorenje, popravila TV na domu, ostale aparate v delavnici na jezerski c. 22 (Primskovo) od 9-17. ure. Montaža anten, avtoradiov. Ugodne cene TV APARATOV Gorenje, TUC GORENJE TTX že od 46.990,00 SIT dalje. ORBITER RTV SERVIS. Jezerska c. 22, «241-493, od 9. do 17. ure 30772 Lr2ju \\\^\\cV^rú PROMOCIJSKA CENA samo 83.990/- na gotovino Uporabne lastnosti in oprema: 22 programov, gumb za izbiro programov, gumb ža izbiro obratov centrifuge, gumb za izbiro temperature stikala: dodatno izpiranje V*-/ zvišan nivo vode ]^ izklop ožemanja 0 vklop/izklop program za pranje volne, 3 nivoji vode avtomatska nastavitev nivoja vode, mehak zagon centrifuge (preko distribucije), ECO sistem, boben iz nerjaveče pločevine, kad iz nerjaveče pločevine, pocinkano in lakirano ohišje, 3 ritmi mencanja, 3 prekatna dozirna posoda, nastavitvene nogice zaščita pred prelivom, tuš sistem pranja, hidravlični amortizerji, vgrajen varnostni sistem za zaščito otrok, zaščita proti hrupu gorenje WA 1122 S Sanacija DIMNIKOV iz nerjaveče pjočevine in gradnja. «063-715-526 VODOVOD V NOVI HIŠI TER PREDELAVE KOPALNIC + DROBNA POPRAVILA VAM NAREDIMO STRO-KOVNO - HITRO. «211-128 328OO Sešijem in popravljam vse vrste ŽENSKIH in OTROŠKIH OBLAČIL. «328-232 pop. 32813 Sprejememo VSA GRADBENA in ZIDARSKA DELA. «214-224 in 0609-623-869 32835 STANOVANJSKI SERVIS, polaganje stenskih, stropnih oblog. «632-643 32891 Izposodite si videokamero Sony, uporaba enostavna, posnetki odlični. «222-055 33010 MONTAŽA stenskih, stropnih oblog, obdelava mansarde (Knauf), montaža ARMSTRONG spuščenih stropov. «49-425 33030 ZASTEKLJUJEMO vse vrste - balkonov, teras, vetrolovovo in OPRAVLJAMO OSTALA STEKLARSKA DELA. «061-272-381 33051 IZVAJANJE GRADBENIH in ZAKLJUČNIH DEL, nadzor, projektiranje. «624-202 33058 VEDEŽUJEM iz kave in dlani. «310- 074 33059 PLETEM na stroj in šivam peletene ostanke. «712-064 33086 Delam KLOBUČKE (kvačkane). «242-853_ 33215 Odprava celulita, nega obraza, ročna masaža, limfna drenaža, so-larij «741-321 33220 Izvajanje sanacij, vzdrževanja vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. Čeba-šek, Prebačevo, «326-359 33222 MONTIRAMO OPAŽ (strop, stene, mansarde, zun. opaž ). «83-585 33247_ Po ugodni ceni izdelujmo PREDELNE STENE, STOPNE IN STENSKE OBLOGE, ter obnavljamo okna, vrata in pohištvo. O in fax 242-689 33294 VARSTVO Specialistična dermatološka ordinacija dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34, zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil, kapilar, odstranjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Naročila in informacije sprejemamo na tel. št. 061/445 080 od 17. do 21. ure vsak delavnik. Varujem OTROKE v popoldanskem ali večernem času. «373-118 do 14. ure, Marjeta 32352 S 1. novembrom vzamemo v varstvo otroke. «622-012, po 20. uri 32998 STANOVANJA V Radovljici prodamo 2.5 ss stanovanje 60 m2, delno obnovljeno, z vsemi priključki, v 2. nadstr. za 92 000 DEM in garažo 14. 56 m2 s souporabo pralnice, za 10 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609-643-493 29809 V Kranju nujno najamemo več garsonjer in enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 30400 V Šenčurju zamenjamo enosobno stanovanje 44 2m, v bloku, za stanovanje istih dimenzij v Kranju. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 30401 PljT^^ni^ 900MHzbrezvrvičnijejejg TELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS Najnovejši model KX-F 700 BX/S faks - tajnica - telefon - nož - glasovna pošta ATESTI BREZPLAČEN KUC^ BREZPLAČNE INFORMACIJ Dostava na naslov Ifteiefon trad« PE Ljubljanska l A (za hotelom Jelen), tel.:222-150_ Nujno na Jesenicah kupimo več enosobnih stanovanj, po možnosti s centralno kurjavo. AGENT Kranj, Q 223-485 ali 0609/643-493 29826 Staning 064 242 754 Kranj Prcxiaiamo In kupujemo za vas stanovanja hiše parcele vikende poslovne prostore STANOVANJA, HIŠE, LOKALI -kupujemo, prodajamo, oddajamo, najemamo. MANDAT 22-44-77 30764 V VAUAVČEVI prodamo trosobno stanovanje, v I. nads., komplet adaptirano, 75 m2, za 115.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_30777 V Kranju prodamo več enosobnih stanovanj, lepo ohranjenih. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 30778 V Kranju - izključno v Šorlijevem naselju kupimo več stanovanje različnih dimenzij, za znane interesente. AGENT Kranj «223-485 ali 0609-643-493 31933 Kranj Planina II prodamo garsonjero 33 m2, komfortna, takoj vseljivo, za 57000 DEM. POSING, 222-076 32183 Kranj Planina III prodamo garsonjero 37,50 m2, zelo primerno za družino, cena 72000 DEM. POSING, 222-076 32185 Kranj Planina II prodamo enosobno stanovanje 40 m2, vsi priključki, za 70.000 DEM. POSING 224-210 32188 Kranj Planina I prodamo zelo lepo, dvosobno stanovanje 52 m2, komfortno, cena 85000 DEM. POSING, 224-210 32187 Kranj Planina I prodamo dvosobno stanovanje 63.40 m2, kompletno adaptirano, za 89.000 DEM. POSING 224-210 32188 Kranj Planina II prodamo lepo dvosobno stanovanje 68.40 m2, komfrotno, v višjem nadstropju za 102.000 DEM. POSING, 224-210 32190 Kranj Planina III prodamo 2,5 ss 75 m2, komfortno za 122.400 DEM. POSING, 224-210 _32195 Kranj center prodamo 3 sobno stanovanje 73 m2, in 40 m2 mansar-da, vsi priključki, cena po dogovoru. POSING, 224-210_32196 KUPUJEMO - PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 32203 PRODAMO: KRANJ Planina III: 1 ss, 33,5 m2, 57000 DEM; Planina I 1 ss/ I., 44,5 m2, 70.000 DEM; Center 4 ss, 98/III, CK, tel., 145.000 DEM; Planina I: 2+2, 89/m2/VII., 2 balkona, 140.000 DEM, Planina III: atrijsko, 3 ss, 92,4 m2,145.000 DEM. RADOVLJICA: 2,5 ss, 64m2/l., balkon, CK, tél., kab., 98000 DEM, končno. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 32204 PREROKOVANJE REIK$T ASTROLOGIJA RAZUM REGRES 090-42-86 Agencija SIBILA Agencija na meji znanega m Zaradi napačne telefonske številke se agenciji SIBILA in vsem, ki ste klicali na številko 090-42-80 opravičujemo. ODDAMO: Škofja Loka Frank. nas. 3 ss/IV, CK., tel., kab., predpl. za 2 leti, 700 DEM/mes; KRANJ 2 ss, 50 m2, neopremljeno 450 DEM/mes, 2 letno predplačilo, oddamo za 10 let; KRANJ 3 ss v hiši, 90 m2, CK, tel., 900 DEM/mes, KRANJ: Šorlijevo nas., 3 ss/l., 600 DEM/mes., predplačilo za 3 mesece. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33- 00 32206 KUPIMO: KRANJ, RADoVi kupimo manjša stanovanja » * M. stranke. DOM NEPREMIČN Nt,^ oška c. 16, Kranj, «22-33-00 * JESENICE - KUPIMO 3_ss stano- vanje s 0609-636-623 CKza gotovino. «860-u< RAZPRODAJA ENOSOBNIH SÏJJ NOVANJ, različnih velikosti v* Loki, cena in opremljenost P°°^\i voru. PIA NEPREMIČNINE, B&'M 622-318 __^ Prodamo Kranj 4 sobno 97 J° m atrijsko stanovanje na Planini, ^3 lega, tudi menjamo za 2 ss-KERN, 221-353, tel in fax 221-'83 32690 V Kranju nujno kupimo več staj* vanj različnih dimenzij za z" interesente. AGENT Kranj W#a 485 ali 0609-643-493 V Kranju kupimo več 1 ss in stanovanj za znane interese.. AGENT Kranj «223-485 aH 643-493____> V Šorlijevem naselju prodam novljeno 3 sobno stanovanje, * j(] DEM/m2 in opremo po ÇfcpO garažo. Šifra: MOJE SANJt,^ s STANOVANJE_____> Kranj prodamo garsonjero t° 0 47000 DEM. KRANJ 1.5»°^, stanovanje 48 m2 59000 ^% KRANJ ZLATO PODE 2 ss 42 J 2 CK 76000 DEM, KRANJ LJUBLJANA - MOSTE - P^&fi ss 45 m2, starejše, CK, tel. „ DEM. «223-606 Kupimo' GARSONJERO, 1 f^a" stanovanje - Kranj, Škofja «223-606 Kranj Planina 2+2, 100 ^2. S DEM/mes, BLED 1 ss v hiši, op^ jeno, 40 m2, 500 DEM/mes-NEPREMIČNINE, Koroška c ^ Kranj, «22-33-00 Oddam večjo sobo. SouP°raj|o kuhinje in kopalnice. «326-*'ü;30,4 18. uri V Tržiču prodamo več dvosoj^i-enosobno stanovanje ter na1 ^ cah trosobno in več dv uiipi^0 stanovanj. Na Gorenjskem J"^««. več stanovanj različnih ve» BAV.d.o.o., Koroška c. 5, Tr» <^ 233 í NEPREMICNÍN^ posinçj ■ POSLOVNI INŽENIRING d.o.o. .a Kranjr\>štra3,tel^^ STANOVANJE 63 m2, Kranju, ugodno prodam. «* ^ —---ri< DRULOVKA prodamo 1 p0* stanovanje s tel., za 70.uu" ^ STANING 242-754 ^—-* čer V SPOMIN BARBARI . BOŠNJAKOVIC Cvetek droben, neten, čisto bel pred desetimi leti je ovenel. Ljubeče solze so ga orosile, za vedno v naša srca položile. VSI NJENI Sp. Bitnje, oktober 1996 V SPOMIN ROMANU KURALTU ob 3. obletnici tragične smrti V tistem otožnem jesenskem dnevu in sivem deževnem vremenu, se zbralo pred domom je mnogo ljudi, iz hiše domače ponesli te fantje mladi. Oj sveži spomini, povsod ste prisotni, kot to bi zgodilo se danes al' včeraj. Pa saj so že leta tri odhitela, pretočenih grenkih je b'lo že solza, ker tega se več pozabiti ne da. Če usoda s teboj se ne bi poigrala, dočakal bi letos jubilejni svoj dan. Ob prazniku lepem, Marijinem Šmarnu, zaželeli bi sreče in zdravja ti vsi, v objemu pa hčerka bi tvoja najdražja, podarila ti šopek in sladek poljub. Oh želje prisrčne, kako ste ganljive, ne morete biti pa uresničljive, toda v mislih sva, Roman, vedno s teboj, vsak dan pa na grobu, kjer dom je zdaj tvoj. Starša, hčerka Lucija in sestra Venci z druž»n° Zg. Senica, 18. oktobra 1996 ÜÜ<*> 18. oktobra 1996 ZAHVALE 39. STRAN • GORENJSKI GLAS ZAHVALA Radovljica in Maribor sta se poslovila. Izgubili smo nepozabno zdravnico dr. IDO VIDIC KRAMER Njena požrtvovalnost in čut za bolnega človeka bosta živela z nami naprej. NJENI PACIENTI ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob smrti našega moža in očeta JANEZA BERAVSA izrazili sožalje in mu posvetili prijazne besede v spomin, se iskreno zahvaljujemo! VSI NJEGOVI Kranj, oktober 1996 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne SAVA FORMA VIKTOR ŠUŠTERŠIČ rojen 1938 na§ega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili včeraj, v četrtek, 17. oktobra 1996, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stric in ded LUDVIK ČEBULJ tsk iz Kokre 36 ter ^anyaIJuJemo sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom za izrečeno sožalje, Podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi g. župniku za obred, g. Navčku za pogrebne storitve, ter pevcem iz Naklega. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob slovesu od našega dobrega ata, brata in strica JOŽETA AHAČIČA - MAŽLNA iz Tržiča se zahvaljujemo osebju ZD Tržič, še posebej dr. Tatjani Peharc in sestri Jadranki Markič, gospe Vidi Dolinar, Škrjančevima ter osebju Komunalnega podjetja Tržič za pomoč, gospodu Mačku za opravljen pogrebni obred, prijateljema Karlu Kravcarju in Pubiju Kališniku za poslovilne besede, pevcem bratov Zupan za zapete pesmi in gospodu Viliju Pangeršiču za zaigrano Tišino ter športnim prijateljem za častno stražo. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, soborcem in ostalim za izražena pisna in ustna sožalja, cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. S hvaležnostjo se ga bomo vedno spominjali! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob slovesu od mojega dragega moža, brata, strica in svaka JOŽETA BERTONCLJA cvVemo vsem> ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu dr 7 ^>ose!5na zahvala g. kaplanu za opravljen obred. Najlepše se zahvaljujemo • ^amanovi, osebju Onkološkega inštituta, posebej dr. Janezu Novaku. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata ALOJZA MARNA st. ! se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju iz bolnice Petrovo Brdo, g. župniku s Primskovega za lepo opravljen obred, pevcem iz Predoselj, Društvu upokojencev Predoslje, Gasilskemu društvu Primskovo, Navčku za opravljene pogrebne storitve, glasbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem. VSI NJEGOVI Gorenje, 3. oktobra 1996 ZAHVALA Čuj, raz drevo padel je list na siva tla. Zrak je hladen, mrzel in čist -nad njim tišina neba. (S. Kosovel) Za vedno so se zaprle dobre oči moje mame MARIJE HROVATIN - Mimice Zahvaljujem se vsem dobrim ljudem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Za njo žaluje njena Ada OSMRTNICA Po dolgi, hudi bolezni nas je zapustila ljubljena in skrbna žena ter dobra mati, babica, sestra in teta RAFAELA TAVČAR rojena Vester 1923 Od nje se bomo poslovili v nedeljo, 20. oktobra 1996, ob 15. uri na pokopališču v Žabnici. Žalujoči: mož Franc, sin Brane in hčerka Milena z družinami ter vnukinje Urša, Ana in Meta, sestra in brat Dorfarje, Šenčur, Radovljica, Zgoša, Zvirče ZAHVALA Kaj ti je deklica, da si tak žalostna, ah nič mi ni, nič mi ni, le srce me boli... Mnogo prezgodaj nas je zapustil LADO DOLENC Ob boleči izgubi mojega dragega življenjskega sopotnika, brata in strica se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem C. 1. maja 67, sosedom iz Kokrice, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gospe dr. Alenki Pegam, bolnišnici Jesenice dr. Rusu, pevcem in trobentaču. Gospe Dani še posebna hvala za ganljive besede slovesa in Navčku za prelep pogrebni obred. HVALA VSEM! VSI NJEGOVI Kranj, Kokrica, Podgraje, Ilirska Bistrica, Koenigsbrunn, 11. oktobra 1996 ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, stari ata, tast, zet, brat in stric FRANC JAGODIC, st. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalie, poklonjeno cvetje, darovane sveče in denarno pomoč. Zahvala tudi g. župniku, dr. Pogačnikovi za nudenje prve pomoči, upokojencem iz Cerkelj, sestri Milki, Iskri Emeco, gostilni Viktor in g. Jeriču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Mari, sin Franci, hčerki Dani in Majda z družinami Cerklje, Zaloše, Hotemaže, 6. oktobra 1996 Telekoma Slovenije P o. >N PE Kranj TELEFON V VSAK GORENJSKI DOM Cena telefonskega priključka 102.959,00 SIT, plačljivo v 6 mesečnih obrokih. POSEBNO Drugi telefonski priključek v gospodinjstvu za 30% ceneje« Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080 80 80. Umrla po dveh tednih Kranj, 18. oktobra - Zaradi posledic prometne nesreče, zgodila 2. oktobra, je v sredo v Kliničnem centru um"8 letna Gabrijela K. iz Kranja. . , ie Do tragične nesreče, na kakršno sprva sploh ni P£ prišlo ob pol desetih zvečer na C. 1. maja na Planini. ^' | Snežana L. iz Kranja je z avtom vozila proti središču nies., bližini osnovne šole Staneta Žagarja je s postaje na njem ______._________I"____1___._r_______ ir_ : _ Cnoí(ltl9 t nasprotno smer speljeval mestni avtobus. Ko je Snežana p J | prek prehoda za pešce, je dobrih pet metrov zunaj v}^^ prečkala cesto Gabrijela K. Voznica jo je kljub zaviranj u ( na svojem voznem pasu. Odpeljali so jo v Zdravstveni o . Kranj, od tam pa v Klinični center, kjer je po dveh tednih ujd Gabrijela K. je že 30. letošnja žrtev prometa na Gorenj» Samo v zadnjih dveh mesecih je na cestah umrlo deset ij"' j, osmih mesecih prei pa dvajset. V deževni noči s srede na ce ^ je bilo na gorenjskih cestah kar trinajst trkov, ki pa 80 1 srečo končali z blažjimi posledicami. • H. J. Policist se je ustrelil sej«1 postaji v Ljubljani. bif#, Lluny i Sladjan S., ki je bil v civilu, naj bi se pred tem v nekdanji vojašnici na Metelkovi spri z gosti, potegnil P^jSi ustrelil v steno. Iz lokala so prosili za intervencijo na lju L^vi OKC, Sladjan S. pa je odšel ven ter se odpravil po Masatf ^ proti železniški postaji. Ustavili so ga policisti s postaje U Sladjan S. je sedel na tla in se ustrelil v glavo. Streljali s plinsko pištolo Javornik, 13. oktobra - Trenutno še zaradi neznanega v: zrokaJ; ■finska v nedeljo zjutraj prišlo do fizičnega obračuna v gosl" jetii lokalu Baron na Javorniku. Med seboj sta se spopadla A. V. iz Žirovnice in 39-letni B. M., lastnik gostinskega io* Med obračunom je prišlo tudi do streljanja s plinsko p* ( Policisti so sporočili, da so B.M.-ja odpeljali na ne^j|o jeseniško bolnišnico, nismo pa izvedeli, kaj je povzr poškodbe - streljanje ali kar trda pest. S. S. 5pticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel ■LOV«N»KI OHRATin NMT • (MM htlp:.' www mobitel si G. G. Zaslužil z neratlniranim oljem GRADOM Najstarejše obrti v Kranju ni! Nekateri tuji obiskovalci gorenjske prestolnice, še posebej tisti iz zahodnoevropskih držav (pa tudi drugi), imajo težave z navezavo stikov z gorenjskimi dekleti. Te so vendarle dostojno vzgojene. Tako takim osamljenim obiskovalcem - turistom, diplomatom, gospodarstvenikom, športnikom,... - ne preostane nič drugega, kot da poskusijo večerne ure zabiti tam, kjer jih očitno tudi v svoji državi. V bordelih! Vsaj tako je bilo sklepati po srečanju z vaterpolisti grškega Olympiakosa. Ti so v prvih ponedeljkovih urah, željni zabave po napornih tekmah poizvedovali, kje neki so v Kranju nastanjena dekleta za denar. Kar malo razočarani, predvsem pa presenečeni so bili, da Slovenci takih deklet sploh ne "potrebujemo" oziroma, da jih uradno v Sloveniji sploh ni. Globoko pretreseni nad šokantnim pojasnilom zakonov spoštujočega in zato v tej smeri nepoučenega vprašanega, so kar odtavali. Morali bi jih videti! Kot kaže bo potrebno kljub vsem pomislekom tudi v naši državi vpeljati najstarejšo obrt, saj so tako šokirani obrazi turistov prava antire-klama za naš turizem. Škofja Loka, 13. oktobra - Kranjski kriminalisti so imeli te dni opravka s "trgovcem" olja iz Škofje Loke, ki si je z goljufijo prilastil 18 milijonov 450 tisoč tolarjev. Loško podjetje, ki je sicer v stečaju, je v Zagrebu naročilo 1900 ton nerafiniranega olja. Zagrebškemu podjetju je pri tem zaračunalo tudi stroške pje *J carino, ... V Sloveniji so nato hrvaško naročila in tudi plačala tri podjetja. Zl fep nim denarjem pa loški "podjetnik" v iMj*jy ni plačal naročenega olja in si tako nep^' prisvojil nad 18 milijonov tolarjev. • S. ' tERJJA Pizza ŠTIRJE LETNI ČASI do konca oktobra samo 550 sit. Odprto: od 12. do 22. ure, ponedeljek - ZAPRTO Računalniški engineering do.o. Zavod za računahiJko izobraŽevanje Jaka F.atiia ]3, 4000 Kranj. SLOVENIJA Tel.:064/331 441. ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT UNE:064 331 020, MS.POMOC&EUNET.SI DOBER RAČUNALNIK ZA POŠTENO CENO opus' - podjetje, vredno zaupanja_ Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije V tretje gre rado Puštal - Ljudska modrost se je še enkrat izkazala za pravilno. Presenečenje, ki smo ga izpeljali v tokratni Kameri presenečenja, smo namreč načrtovali že dvakrat prej, a je vmes vedno posegla višja sila. Takšna ali drugačna. Tokrat smo šli na Puštal, domačini pravijo tudi v Hrastnico, kjer stanuje Angelca Štanta. Angelca zelo rada posluša Marijana Smodeta, kar predobro ve njen mož Janez. Pravzaprav njeno navdušenje nad Smodetom predobro poznajo tudi na Radiu Žiri. Marijan seveda take oboževalke ne more pustiti na cedilu, zato se je našemu povabilu z veseljem odzval. In ne boste verjeli, kasneje smo izvedeli, da sta se Angelca in Marijan že srečala - v okviru Kolesa sreče, nekdanje oddaje na nacionalni televiziji. O tem dogodku Štantovi še vedno hranijo videopos-netek, ki smo si ga z zanimanjem ogledali, še posebej Marijan. Naj omenimo še to, da je bil tokrat dobro presenečen tudi sam predlagatelj Janez, saj je na svoj predlog že povsem pozabil. Poslal ga teletv je namreč že novembra lani. A kdor ^L·q dočaka. To velja tudi za tiste, ki *fJb0 pričakujejo novo Smodetovo kaseto. kmalu izšla, Marijan pa jo ponaslovil možje včasih jočejo. val V prihodnjih dneh bo Marijan Prazn<%i 36. rojstni dan, prav na dan obiska na ^ -p pa je praznoval neko drugo, malo ma >^Q obletnico. Poroke namreč. Oglejte si K8.^ presenečenja, ki bo na programu Gorenj televizije TELE-TV Kranj danes ob 20.2"'^ • S. Šubic, slika: T. ^ Namesto s klasično čestitko za rojstni dan prijetno presenetil z novostjo: luksuznim telegrama s priloženo glasbeno kaseto ali zgoščenko! ?ADiO 913 Ff) STERKO VSAK VEČER OD 19.30 - VELIKO DOBRE GLASBE