122. številka. Trst, v shmIo 13. julija 1898. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, /.jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa ob 7. liri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina znaša: Obe izdan j i na leto . . . gld. 21"— Za aamo večerno izdanje . „ 121— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine ae uprava ne ozira. _ Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEM DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. ......„ „., .______________ Oglasi se račnnajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi, j Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. \efrankovaui dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npramifttvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. I rednlstvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'pravništvo, oil-pruviilitvo in sprejemanje hineratov v ulici Molin piccolo Stv. :$, II. nadstr. | ir Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. Madrid 12. »Correspondencia« zagotovlja, da z <»žirom na težavno položenje nn Kubi, vojni minister ni nnželno nasproten miru, toda odklanja pa one pogoje, ki ho jih prinesle inozemske brzojavke. Madrid 12. Minister mornarnioc se jo izjavil v tem zmislu, tla ni opravičena trditev admirala Cervera, da mu je bilo ukazano iz Madrida, naj zapusti pristanišče v Santiago. Vlada je želela le to, naj se Cervera ne pusti uničiti v pristanišču, Cervera je iz lastne volje ostavil pristanišče. Madrid 12. Potrjuje se, da v ministerstvu so razlike v menenju gledč na uvedenje razprav za sklep miru. Večina ministrov da je za mir, ali boje se, da I »i v vojski navstala nezadovoljnost. Konservativni listi menijo, da je možno vsprejeti mir, ako bode sledila istemu le zguba Kube. Pač pa treba nadaljevati vojno, ako bi Amerika zahtevala, da se odstopijo Puertorico in Filipini, ter preveliko vojno odškodnino. Madrid 12. Vojaški listi nadaljujejo strastmi kampanjo proti miru. lVilsliingtoil 12. General Shafter javlja izpred Santiago 11. julija zvečer: Ves dan je minil mirno. Boja je bilo le malo. Dve uri vejo že par-lamcnterska zastava. Jaz se posvetujem o predlogu za izročenje Santiaga. Mesto sem obkolil popolnoma. Zjutraj sti se nastavili dve novi bateriji. Med beguni iz Santiago vlada velika beda. Kar je možno, storim vse, da bi lajšal bedo, toda do sedaj brez vspeha. Wasliiiigton 12. Državni tajnik Dnv je izjavil danes predpoludne, da nima uikakib prijav gledč sklepa miru. Rllll 12. »Tribuna« javlja, da seje Santiago de C u b a u d a 1. Ki lil 12. Glasom vesti, došli h tušem, se pripravlja v Španski sprememba v regentstvu. Na mesto kraljice regentinje, ki kakor tujka ne uživa simpatij večine naroda, naj bi stopila intantinja Izabela, ki je Španka, energična žena in močno priljubljena zlasti v vojski. Ona je bila že regen-tinja za časa mladoletnosti pokojnega kralja Alfonza XJI. Ona da bi laglje podpirala mir, kateremu se bode Španska morala umakniti in ki bode jako trd za deželo. Pctrograd 12. »Novoje Vremja« govori o ruski po.itiki ozirom na filipinsko vprašanje ter meni, da vojna je v glavnem zaključena. Politiško položcnje bode v prvi vrsti odvisno od vedenja Rusije. Prišel je čas, ko treba natančno določiti rusko stališče ob filipinskom vprašanji. Rusija nima na Filipinali nikakega pozitivnega interesa. Ako bi prišlo do delitve, dobile bi Nemčija, Angleška in Japonska najbolje dele in tako bi se pomnožila moč teb držav v Velikem oceanu. Za Rusijo je najkoristneje, ako Filipine ostanejo v posesti jt-lne sile, bodi si Španske ali Zjedinjenih držav. Ako bode Rusija delala na to, varovala bode ne le svoje koristi, ampak bode služila tudi splošnemu miru. Dunaj 12. Konferenca načelnikov klubov levice se je pričela ob 5. uri 30 min. in je trajala do 8. ure 30 min. Danes so ne priobči nikakov komunikd in se je sklenilo, da je za sedaj varovati najstrožjo tajnost. Ker je ministerski predsednik v Ischlu, določilo se je, da se sklepi priobčijo najprej njemu in še le potem (jutri) naj se razglasijo. Konference sta ze udeležila tudi poslanca Sehlesinger iz Češke in Cliiari iz Moravske. Trajno se vzdržuje vest, da so sklenili, da se odklanja poziv na udeležbo na neobveznih pogajanjih. Dunaj 12. Čuje se, da veleposestvo vsprejme na svoj račun povabilo ministerskega predsednika. Njega zastopniki se predstavijo jutri grofu Thunu. Zastopniki veleposentva pa izjavljajo sicer, da niso zadovoljni z vladnim načrtom ter smatrajo odpravo jezikovnih naredeb kakor jedino sredstvo v to, da se napravi zopet mir. Iterollll 12. Na čestitao brzojavko, ki Mu jo je poslal kongres nemških gasilcev, je odgovoril cesar Fran Josip: »Zanimajočl se in pri poznavajoči popolnoma Vaše človekoljubno delovanje, zahvaljujem se na doposlanih mi čestitkah. Florenc 12. Vojno sodišče je obsodilo danes radi izgredov v Pescia več oseb na I? do 10 let zapora. Potem se je začela razprava radi dogodkov v Livornu. Srcdec 12. Vlada je najela posojilo 10 milijonov frankov od skupine francozkih bankirjev. Dunaj 12. Na parniku »Gisela«, ki vozi po Donavi, je danes počil kotel. Trije kurjači so ubiti, jeden težko ranjen. Kini 12. Kralj je vsprejel danes Crispia v daljši avdijeneiji. (Kaj se že zopet »čuti«, onorc-vole Franeesco, ta posebni prijatelj raznih — bank!! Ako ne bi bilo druzega znaka, da Italija leze nizdolu, bi zadoščalo dejstvo, da se Crispi smatra jedinim v vsej Italiji, ki bi mogel napraviti mir in »red« v deželi. Op. ured.) Killi 12. Policijski nadzornik je zaplenil po mnogih trgovinah nabožnih slik in slik sv. Očeta, ker so imele na »hrbtu« napisov, nasprotnih narodnemu jedinstvu. (O je !) Po slavlju v Pragi. vm. D a n Slovencev. V ponedeljek dno 20. junija so bili gostje zopet deležni zlate gostoljubnosti stostolpne Prage. Predpoludne je bil sijajen vsprejem in po-gosčevanje v staroslavnein poslopju, kjer ima svoj sedež zastopstvo kraljeve Prage, prvo občinsko zastopstvo naroda češkega. Popoludne pa je bilo ogledovanje inženirske in tehnične razstave, katera priča o fenomenalnom napredku naroda češkega na tehničnem polju in na polju umetnosti. Ne dopušča nam prostor, da bi beležili tu vse pojave ljubezni, katerim so nas obsipali Cehi tega dno v mestni hiši in v razstavi. Le toliko bodi povdarjeno, da je na vsprejemu v mestni hiši došlo nam Slovencem to odlikovanje, da je bil zopet jeden naših — gospod župan Hribar — izvoljen v to, da je bil tolmačem vseh slovanskih gostov. Ob burnih aplavzih se je zahvalil gospod Ivan Hribar na tolikih dokazih simpatije in bratskega čutstvovanja od strani kraljeve Prage, ki po vsej pravici nosi ponosni naslov: »Praga caput regni«. Od Slovencev je nadalje govoril dr. S orne c, kako moramo tudi praktično izvrševati slovansko vzajemnost — to je: na narodno gospodarskem polju. Slednjič je govoril od Slovencev dr. Krek, ki je prinašal — kakor zastopnik V. kurije in drž. poslanec, ki ima med vsemi največ volilcev za seboj — pozdiave slovenskega proletarijata. Tudi njegov govor, ki je na nekaterih mestih vzbujal uprav freActičrto odobravanje, je izzvenel v proslavo in prisego brntovstVa med slovanskimi plemeni avstrijskimi. Na banketu v razstavi pa je izvajal dr. Blci\veis vitez Trsteniški, kako nas sili čut hvaležnosti, da we klanjamo spornimi Palaekega in narodu češkemu. Poslednji dan, torek 21. junija je bil—lahki rečemo tako — dan Slovencev. Na povabilo gospoda župana Ivana Hribarja smo se vsi slovenski gostje in v Pragi bivajoči visokošolci slovenske narodnosti zbrali v hotelu »Viktoria«. Pred hotelom nas je čakala cela vrsta voz. Odpeljali smo se in corpore v mestno hišo, da izročimo tam srebrn venec mesta ljubljanskega, ki naj se za sedaj shrani v muzeju, potem pa, ko bode postavljen spomenik Palackemu, naj se položi na spomenik v imenu metropole slovenske. Pričakovali so nas župan dr. Podlipnv in oba podžupana. ^ Po primernem prisrčnem nagovoru gosp. župana Hribarja je odgovoril župan Podlipnv, da radostno vsprejema ta venec, ter je zagotovil, da se bodo ves narod češki veselil na tem častnem daru. Narod češki in slovenski imata analogno zemljepisno položenje. Oba sta skrajni zapadni veji slo-vanstva: Čehi na severu, Slovenci na jugu. Oba naroda sta tesno spojena: v dnevih žalosti žalujeta skupaj, v dnevih veselja se veselita skupaj. To zvestobo Slovencev ve ceniti narod češki. Ko je dr. Podlipnv završil svojo notri v srci segajoče besede, zaorili smo tudi mi iz srca naš jugoslovanski »živio«, a župana bele Ljubljane in zlate Prage sta so združila v bratskem ob-j e m u. Nam pa, ki smo videli ta prizor, so nam fiolze silile v oči. Bile so to solze najčistcjc radosti, ki je vskipela še bolj, ko je ljubeznivi župan praški jel stiskati roke navzočim visokoSoleem slovenskim, zagotovivši, da ti mladi gospodje delajo čast n a r o d u s v o j e m u. Popoludne — zopet po inicijativi župana Hribarja — smo se zbrali Slovenci na ukupen obed v restavrantu Ohodera. Na banket jo bilo povabljenih tudi nekaj Čehov, ki so poznani kakor posebni prijatelji Slovencev. Ti so bili: župan Podlipnv, župnik Eekert, inžener llraskv, inžener Stanek in oče Slovencev v Pragi — g'»sp. Lego. Goste jo pozdravil gospod Hribar opisujč vezi, ki spadajo narod slovenski z narodom češkim, toli prisrčno, da ho bili ganjeni do duše navzoči zastopniki naroda češkega. Sosebno stari Lego je jokal kakor malo dote. Završivši svoj govor jo župan Hribar izročil Hraskemu krasno opremljeno diplomo v znak hvaležnosti občinskega zastopa ljubljanskega za vspešno večletno delovanje tega gospoda v beli Ljubljani. In potem so se vrstili govor za govorom. Govorili so Podlipnv, llraskv, Eekert, vitez Blei\veis, Stančk, tir. Tavčar, Pta-šinski, Cotič, Lampe in visokošolec Sušnik. Bila je to prava iskrena rodbinska slavnost Slovencev na čeških tleh. Vsi govorniki, pripadajoči sicer različnim strankam, so povdarjali ljubezen d<> naroda slovenskega in potrebo zložnega dela za ukupne cilje. Na toj slavnosti smo pozabili, b žvenketanju čas se je govorilo mnogo. Oglasilo se je več Slovencev, najlepše pa je govoril kapelan g. Rozman i/ Celovca, ki je proslavljal našo divno dru/lm sv. Mohorja, podavši nekoliko statistik«' te družbe. < 1 i so kar strmeli, ko so čuli, da ima ta družba, ki je kulturna v naj plemen i tojem pomenu te besedo, l«>tos nad 77.000 členov. Na poziv generala Komarova je godba zasvirala naš »Naprej«, katerega je pela vsa odlična družba, /brana v dvoranah. Tako se jo sijajno zaključil dan, ki je bil speoijelno naš, slovenski! DOPISI. Is Storjen, zgornjega Krasa. (Izv. dop.) Neugodno vreme, burja in deževje je ponehalo. Grozdje ima sedaj ugodno vreme in je isto ros prav lepo vzcvetelo. Trta obeta kmetu dobro letino, ako je no zadenejo bolezni, toča in druge nezgode. Vsa narava kaže lopo, v zadovoljnost kmeta. Bog daj, saj je revež velik mučenik. Novosti ni v nas sedaj posebnih, a namen mi je spregovoriti nekoliko o prepirih, ki so se vršili v nas v letu 1H97. Gg. čitateljem je znano, da v uaši občini ho bili v letu 1897. veliki prepiri zastran volitve novega starešinstva. Nekateri udje novoizvoljenega starešinstva iz vasi Storje so ponosno nosili svoje glave, misleči, da njim enakih ni najti v nobeni občini na Krasu. Kar velevali so: Kar velevamo mi, to se mora izpolniti, naj si bode v občinskih ali cerkvenih stvareh. A motili so se. Opomniti moram, da so pred nekoliko leti na prošnjo družin Mahorčič-eve in Delak-ove dobili od cerkvenega (»skrbništva cerkve sv. Ivana v Storjah dovoljenje, da so v rečeno cerkev v Štorjah postavili dva stola, za vsako družino enega. Nekega dne jfa so si umislili trije občinski starešine iz vasi Storje, da v oni klopi bi ne imeli hoditi le družini Mahorčič in Delak, marveč vsaki občinar iz vasi in občine Štorje. Zahtevali so od gospoda duhovna, da naj se zgodi tako. Gospod duhovnik in cerkveno oskrbništvo pa sta se uprla tej zahtevi ter nista dovolila, da bi drugi občinarji zahajali v omenjeni klopi. Ker ho ni spolnila želja onih ponosnih starešin občinskih, so pa začeli gojiti svojo jezo nad gospodom kapelanom, ter so nagovorili drugih osem občinarjev, da so napravili in podpisali pritožbo proti gospodu kapelanu, katero so poslali na viso-kočastiti škofijski ordinarijat v Trstu. Ta tožba proti gospodu kapelanu je bila popolnoma neopravičena in obrekljiva. Ko so izvedeli o njej drugi, dobri in pošteni občinarji iz občine Storje, so odposlali na škofijski ordinarijat v Trst pojasnilo in dokazilo, da ona pritožba proti gospodu kapelanu ui resnična ter da rečeni gospod popolnoma redno opravlja svojo duhovsko službo. Gospod kapelan sam pa je v svoje opravi-čenje uložil tožbo na sodišču v Sežani radi žaljenja na časti. Ko je bil odločen dan razprave ter so bili povabljeni vseh onih 11 občinarjev na c. kr. okr. sodišče v Sežano, je gospod kapelan pooblastil gospoda Josipa Sušo iz Storij h. št. 'JI, da je šel na razpravo mesto njega. Toženci so priveli seboj takih prič, ki so bile nasprotne gospodu kapelanu. Med istimi je bila neka žena, ki je bila sosebno jezna na gospoda kapelana, ker isti ni pustil nje sinčka k prvemu obhajilu, spoznavši, da deček ni še dovolj poučen v krščanskem nauku. Druga priča je bilo neko dekle, katero je svojedobno gospod kapelan iz golega usmiljenja vzel za drugo deklo, a jo odpustil pozneje iz raznih vzrokov. Na podlagi izjav teh prič jo sodišče osvobodilo obtožence. Zastopnik tožitelja jo prijavil takoj pritožbo proti tej razsodbi. V sled te pritožbe se je vršila razprava dne 15. junija t. 1. na deželnem sodišču v Trstu. Razprava, ki je trajala od 1. do 5. ure popoludne, je nehala s tem, da sta bila obsojena dva zatoženca. Jeden na 30 golil. globo ali 6 dni zapora, drugi na tri dni zapora. Poleg tega morata povrniti vso t roške. Onih osem podpisancev so bili rešeni kazni radi toga, ker so so izgovarjali, da oni niso nič vedeli o teh rečeh. Za vsako zasluženo delo pride plačilo, tako sta bila vredna takega plačila imenovana dva. Saj pravi pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! Tako seje zgodilo tudi njima, in to v veliko zadovoljnost občinarjev. O h čina r j i. Politični pregled. K položaju. Iz današnjih listov, v kolikor isti niso naravnost v službi obstrukcije, vidimo, da je komunike, ki so ga izdali načelniki klubov, napravil na javnost prav isti u tis, kakor smo ga označili mi v zadnjem izdanju: da je šlo srditi nemški gospodi vendar-le po glavi, ko bi bili morali reči zadnjo besedo. Dunajska »Reiehs\vehr« pravi, da je prav slišati izmed vrst komunikeja, kako so borite obe struji. To sti namreč oni dve struji, katerih jedna hoče drviti čez drn in strn, meneča, da bode tnm ob cilju mogla klatiti zvezde z neba, in pa ona trezneja, ki se boji, da utegne biti tam ob cilju kakov — propad. Praška »Politik« meni : naj konečna odločitev izpade kakor hoče, to je vendar gotovo, da so voditelji levice ostavili dosedanje strogo odklanjajoče stališče. Od »dura» Schonerorjeve srditosti so konečno prešli v »mol« premišljevanja. Zato je protislovje med začetkom komunikeja in njega zaključkom očevidno. V začetku nočejo slišati o ničemer, dokler se no odpravijo jezikovne naredbe, ob zaključku pa poživljajo grofa Thuna, naj jim naznani svoje namene, da stopijo eventuvalno v pogajanja, tudi če se ne odpravijo jezikovne n a r e d b e. A da so voditelji Nemcev začeli nekoliko hladiti Schonererjevo juho, pričajo najbolje jeza in grožnje, ki se že pojavljajo v Scbonererjevih glasilih. In kakor v potrdilo vsemu temu je mirnost, ki jo kaže grof Thun v svojih nastopanjih. Politiiko komedijaitvo. Pred nekoliko dnevi je ogerska vlada, oziroma ministerstvo za trgovino presenetilo svet z razsežnim načrtom, ki ga je izdelalo za uvođenje samostojnega carinskega tarifa na Ogcrskem. Namen temu renomiranju je bil jasen: z žuganjem z gospodarsko samostojnostjo so hoteli ustrašiti avstrijske kroge, da poslednji postanejo mehkeji v pogajanjih za obnovljenje pogodbe z Ogersko. Toda o šmene! To pot je ostalo brez efekta to strašilo. Celo suhoparna »Wiener Abendpost« se je možko postavila po koncu proti temu strašilu; drugi listi so motrili stvar od smešne strani, a »Narodni Listv« so rekli, da, ako bi se delile pahne za politiško komedijaitvo, dobili bi jo — Ogri. Danes pa priznavajo Ogri sami, da so igrali komedijo. Danes zatajujejo svoje lastno dete. Ogerski korespondenčni urad zatrja namreč, da se je ona publikacija ministarstva le po pomoti kritikovala kakor načrt za avtonomni carinarski tarif, ampak bila je le zbirka materijala v ta namen, da se dobi podlaga za preiskavo o ukupnih politično-trgovin-skih odnošajih Ogersko. A mi bi rekli še: in to »zbirko« naj prido-dajo Ogri k drugim pojavom politiškega — ko-medijaštva svojega. Oni grozč, ker se jih jo vedno kdo bal!! Naj le poskusijo svojo gospodarsko samostojnost! Bodo že videli, kaj se to pravi: stati na lastnih nogah! Iz Italije. Komora je nadaljevala včeraj razpravo o zakonih za vzdrža vanje javnega miru. Ko je govoril socijalist Ferri — razume se, da proti — je prišlo do burnih prizorov. Vlada je dosegla lep vspeh, kajti zbornica je z 176 proti 30 glasom odklonila vso predlagane premembe, ter je vsprejela člene zakona, kakor jih je predložila vlada. Proti vladi je glasovala samo skrajna levica. Zbornica je pritrdila tudi členu za povojnščenje osobja v službi železnic, pošte in brzojavu. Slednjič je zbornica priredila ovacijo svojemu predsedniku, ker je svojim nepristranskim postopanjem pripomogel do pomirjanju duhov. Zbornica je odšla — na počitnice. Domače vesti. Današnje /jutranje izdanje ni izšlo radi tehničnih zaprek v tiskarni. Nečuveno In neverjetno! To dni jo prinesel vladni »Osservatore« četrti izkaz darov za podjetje italijanskega fanatizma poznanih mladih duhovnikov, podjetje, kateremu so nadeli ime »S. Giusto o Nazario«, in ki stoji pod visokim pokroviteljstvom — framazonskega »Indipendente-a« in židovskega »Piocola«. Z dotičnimi duhovniki smo že sklonili račune in so ne čudimo ničemur več od njih strani, ker vemo, da je v njih že davno zmagal Italijan nad duhovnikom. Sovražtvo proti našemu narodu od te strani smatramo torej za stvar, ki so ne da odvrniti drugače, nogo — z boje m. Strmeti pa moramo na tem, kar si dovoljuje naše vladno glasilo. Objavivši četrti gori rečeni izkaz, pridodaje »Ossorvatore« nastopno: »S tem izkazom se zaključuje prvo upravno leto. S 1. julijem prične drugo. To delo, v resuiei patrijotično, se priporoča vsem v Trstu in v Istri, ki cenijo vero svojih očetov, ter vstrepečejo pred nevarnostjo, ki preti narodnosti italijanski.« Nečuveno, neverjetno! Tako piše vladni list v deželi, kije po veliki večini slovanska! Tako piše list, ki nosi staročestitega cesarskega orla na čelu, v prilog podjetju, katerega je porodilo S0VraŽtV0 proti večini prebivalstva; tako daje list, ki bi moral biti objektiven in se ogibati bojem, ki vihrajo v deželi, potuho in vzpodbujo ljudem, ki so oznanje-valci proganjanja naše narodnosti, mesto da bi bili misijonarji miru in strpljivosti! Da, Avstrija je res država posebnosti, toda ne le vsled načina, kakor je navstala, ampak tudi po odnošajih, ki vladajo — na Primorskem! Rodi! Morda je celd dobro tako. Po takih pojavih vsaj ne more biti nevarnosti, du bi se kdo izmed nas udajal krivi misli, da bi bilo na Primorskem kaj razlike med minolostjo in sedanjostjo. Važna odredba. — Iz Oprtlja nam pišejo: Kakor ]k» navadi po Istri, tako je bilo tudi v volilni listi o zadnjih občinskih volitvah v Oprtlju mnogo volilcev hrvatske stranke izpuščenih, a mesto njih so bili upisani njih že davno umrli predniki. Da se odstranijo te nepravilnosti, izdala sta župna urada v Topolovcu in Gradinu (iste občine) certifikate v potrdilo smrti dotičnih vpisanih volilcev, in sicer so se izdali certifikati brez koleka, sklieevaje se na § Da zakona od 14. junija 1896 drž. z. št. 161). Okrajno glavarstvo v Poreču je dotične certifikate poslalo v Trst na urad za odmerjanje pristojbin v ta namen, da bi se rečena župnika zaglobila. In res se je župnikoma naložila globa 13 gld. o nvč. radi vzkratenja pristojbine. Na pritožbo, uloženo proti tej obsodbi, pa jo pozneje isti urad odlokom od 4. maja 1808 št. 5473 razveljavil prvo obsodbo ter se načelno izrekel, da dokumenti za vo-lilne namene so prosti vsake pristojbine. To velja za vse volitve, toliko občinske, kolikor politiške, kar naj blagohotno vzamejo na znanje vsi častiti župni uradi. Vrhunec napredka. — Ko je mestni svetovalec Edgarclo Rasoovieh (puro sungue!) dobil odgovor, da se v ljudski šoli na Opčinah poučuje slovenski, vskliknil je, da za poslopje talci šoli ne dovoli ni jednoga čentežima! Mi smo rekli, da tako mišljenje priča o modernem — barbarstvu. V istem zmislu piše tudi »Lavoratore« pod gorenjim naslovom: Na čelu skupine ultrademokratiške in tudi napredne stoji, kakor znano, gospod Edgardo lias-eovich. O svoji moderni demokraciji nam je podal dokaza sinoči, da smo strmeli. Predlagalo se je, da se potrosi svota 30000 gld. za ljudsko šolo na Opčinah, kraju slovenskim prebivalstvom — a on, nedolžen, je vprašal, v katerem jeziku da se poučuje v tej šoli ? Ko so mu odgovorili po pravici, da v slovenskem, je odgovoril ta voditelj demokratskega napredka, da ne dovoljuje ni čentežima. V čem sestoji torej demokratski napredek gospoda Edgarda Rascovicha ? Vtem, da za svojo osebo odreka sleherni žarek pouka prebivalstvu jednoga celega kraja ! Mi, na pi\, bolj napredni in demokratiŠki nego on, povspešujemo kulturo ali vsaj ljudski pouk, naj se isti deli v katerem-koli jeziku. Nam je vsik-dar ljubši poučen Kitajec, nego italijanski analfabet. Tega menenja je bila menda tudi večina, in je bila toli reakcij on ama, tako malo napredna in demokratska, da je dovolila 30000 gld. za šolo na Opčinah. Et nune erudimini. S Kontovcljil nam pišejo: V nedeljo, dne 10. t. m. smo izročili hladni zemlji truplo šc-le 20-letnega mladeniča Ivana Grljanea, uda pevskega društva »Danica«, ki je umrl v tržaški bolnišnici. Udje omenjenega društva pa niso hoteli, da bi počivali ostanki sodruštvenika na pokopališču pri sv. Ani, ampak hoteli so, da bi počivalo v domači rodni zemlji, na onem pokopališču, kjer počivajo njegovi predniki. Zbrali so se torej »Daničarji« ter šli v bolniško mrtvašnico po truplo mladega sodruga-pevea ; nabavili so mu venec krasnim narodnim, širokim trakom z napisom : »Svojemu društveniku«. Dekleta pa in pevke (bilo jih je 20) spremljale so sprevod v narodnih nošah, prepasane narodnimi trakovi ter so nosile lepe šopke svežih cvetlic. V ratar bolnišnice se je protivil in ni pustil položiti venca z lepim trakom na krsto, a vrli »Daničarji« se niso vstrašili njegove jeze in oblastnega ukazovanja in so ukljub vsemu odičili krsto vencem in narodnimi trakovi. Ta lepi sprevod se je pomikal po Corsu in Via Caserma. Koliko radovednosti in pozornosti je vzbujal ta sprevod priprostega mladeniča! Iz kavarn so kar drli, po ulicah so se ustavljali, a kaj so si mislili? Tega ne vemo. Dobro nam je pa delo, da se vojaki spoštljivo salutirali temu sprevodu. Ob uhodu v vas Kontovelj čakala je velika množica ljudi, da sprejmejo mladeniča k zadnjemu počitku. Mejpotoma so poli pevci »Molitev«, v cerkvi »Blagor mu« in na grobu »Nad zvezdami«. Ta dan so peli tako milo, tako pretresujoee, da je vsaccga pričujočih ganilo do srca. Takim činom ganljive pijetete, ki so ga izvršili členi pevskega društva »Danica«, ki se niso vstrašili ne vročine, ne dolge poti, niso samo utc-šili ranjena srca starišev, bratov in sorodnikov pokojnega mladeniča, ampak so pokazali tudi, kako znajo ceniti in častiti svojega sodruštvenika, kako mu znajo skazati zadnjo čast! In vi, kolikor vas je, ki razgrajate proti temu društvu, ki je zaničujete in obrekujete, ki se ga ogibljete kakor hudoba sv. križa, dasi ste imeli že večkrat priliko, da bi spoznali njega blago namene in koristi, recite: vam je li ugajal sprevod minole nedelje ?! Zvečer pa so se zbrali pevci in pevke na dvorišču gostilne Stoka, in naša pesem razlegala se je veličastno v večernem mraku. Temu večeru prisustvoval je tudi gospod Dollcnz, poslanec IV. okraja ter se prav pohvalno izrazil o »Danici«. — Pred dvoriščem pa jc poslušalo neštevilno ljudi. Bog z vami! Posta I li zopet posta! Zopet imamo tu cvetko iz vrta c. kr. pošte. Prošle srede je bilo oddano na pošti Barriera priporočeno pismo z slovanskim naslovom in sicer pod št. 02. Reeepis, ki smo ga imeli v rokah, je pa nemško-laški! To je že preveč! Ni ga dneva, da ne bi dobili takih in sličnih pritožeb, ki se zde morda malenkostne na prvi pogled; za nas pa so — v teh časih, ko se moramo boriti za vsako drobtino pravice — načelne važnosti. Vspored veselici slovenskih ablturljentoT, ki se bode vršila prihodnjo nedeljo v Barkovljah, je nastopni: 1. A. Nedyčd: »Dijaška« možki zbor sfc samospevom tenora. 2. M. Farkaš: »Valse ole-gante«, udara dijaški tamburaški zbor. 3. Govor. 4. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj«, mešani zbor. 5. A. Nedvčd: »Zeljo Slovenca na tujem« bariton solo, poje g. abitur. Vranjac. fi. Edj. pl. Matijevič: »Kitica ruskih nar. pesmi«, ki jih poje Slavjanski sfc svojim zborom, udara tamb. zbor. 7. Iv. pl. Zaje: »Popotnica brv. doma«, možki zbor. 8. *** »Ruska nar. popjevka«, brafi solo sfe spre-mljevanjem tamburaškoga zbora. 0. »Strup« vesela igra v jednom dejanju. 10. Smetana: »Narodni pohod« iz oporo' »Prodana nevesta«, udara tamb. zbor. 11. Svobodna zabava in ples. Zavodu sv. Nikolaja so darovali proč. gg. Červ Fran, vikar Grahovo 4 K., Primšar Jos., župnik Podmelo 2 K., Žlogar A., župnik in tajnik družlie sv. Cirila in Metoda 2 K., Janžekovič Vid, kapelan Cadramlje 1 K., g. Jerkič A nt., fotograf 2 K. in Velhartieky, župnik v Jelšane 2 K. in 2 K. kakor podpornik. Presrena hvala vsem gg. darovateljem, liog daj veliko posnemovalcev in podpirateljev našo zapuščene ženske mladine! O s n o v a 1 n i odbor. Iz-pred sodišča. — 33-letni risar Jcilij Ghi-rardi je bil obsojen včeraj na 3 mesece zapora, ker je dno 2H. maja o neki priliki sunil redarja tako, da jo ta zdrsnil po tleh in ga jo potem še bil s pestmi in petami. 17-letni Henrik Brinsich, natakar iz Trsta, jo bil včeraj kaznovan na 4 moseee zapora. Dne 1. junija je prišel v štacuno zlatarja L. Fonda, kjer si je ogledoval zlato verižico, a ker je bila zanj predraga, jo jo vrnil, toda ne pravo, marveč drugo iz zlata douhle, ki jo jo prinesel seboj. Zmuznil se je potem srečno. Nekaj dni potem je prišel k zlatarju A. Devetaku. Tam je hotel zopet ukrasti 21/* grama težki dijamant. Ni se mu pa posrečilo ter je bil aretiran. Gornja tatvina je prišla na dan, ker je imel Brinsich še vedno pri sobi ukradeno zlato verižieo. Dne 31. maja je ulomil 21-letni Rudolf Tu-dic iz Hrvatske v stanovanje Ivana Pertota na Prošeku. Iz dveh omar jc pobral že jedan medaljon, dvojo prstanov, in še druge zlataninc. Ko je pa zaslišal korake, je utaknil ukradeno v žep blizu visečega jopiča. In res ni manjkalo ničesar. Ker pa niso na včerajšnji razpravi sodniki zapazili na njem niknkega kesa ali obžalovanja, je bil obsojen na H mesecev ječe in na izgnanje po prestani kazni. Koledar. Danes v sredo 18. julija: Kvgenij, 5k.; Anaklet, pap. Jutri v četrtek 14. julija: IJonaventura Sk.; ,Iust, rauč Solnčni: Lunin: Izhod ob .r> min. Izhod ob 11. uri 56 min. Zahod „ 8. „ 1»> „ Zahod „ 4. * 12 » Ta je 21». teden. Danes je 193. dan tegu leta, imamo torej Se 172 dni. Jagić. K njegovemu šestdesetemu letu napisal Ivan Kun Aid. (Zvršetek.) Leta 1880. je začel izdajati starorusko mi-reje. — Ruska vlada, akademije, učena društva, posamičniki, vse jc cenilo velike Jagičeve zasluge. Postni je državni svčtnik ruski, dobil je različne redove : križ reda Stanislava z zvezdo, red sv. Vladimira itd. Ko jo Miklošič dosegel 70. leto in zato moral stopiti v svoj pokoj, se je spolnila njegova stara želja, da je postal Vatroslav Jagič njegovim naslednikom. L. 1880. je bil poklican na dunajsko stolico slov. jezikov ter se tako preselil zopet bliže svoji domovini. Postal je tudi takoj pravi člen dunajske akademije, po Miklošičevi smrti pa dosmrtni člen gosposke zbornice {1891). Jedno najimenitnejših del, s katerim je začel na Dunaju, je bila ustanovitev slovanskega semi-narija, prepotrebnega ustava, ki so ga zelo pogrešali pred njim. V tem seminariju so se narodih prav za prav možje, ki so vredni učenci velikega učitelja, kakor; Oblak, Kolessa, Kozak itd. Slovanski seminar je na Dunaju pravo ognjišče, h kateremu se zateka vsakdo, ki si hoče spopolniti svoje znanje v slov. filologiji. Po prihodu na Dunaj je izšla cela vrsta važnih Jagičevih publikacij, od katerih naj omenjam najglavnejše: 1. 188S). so izšli njegovi kritičeskija zametki po istoriji ruskago jazvka, v IV. knjigi Morum. hist. jurid. jugosl. akademiji, pa Statut Poljički. L. 1890. je izdal najstarši starosl. spomenik: Kijevske zlomke z dunajskimi vred (Glagoli-tica I., NVurdigung neuentdecktcr Fragmente); 1. 1891. Missale glagolitieum Hervojae ducis Spala-tensis, 1892. Razum i filozofija iz srpskih književnih starina, die Menandcrsentenzcn in der altkir-chen-slav. ITbersetzung; 1893. Slav. Beitriigo zu den bibl. Apokrvphen, Grškoviđev odlomak glagolskog apostola, Glagolitiea TI. 1894. der erste Cetinjer Kirchendruok v. Jahre 1494.; 1895. die Geheimsprachen der Slaven, Ruska književnost 18. stol., — Codex Slovenicus rerum gramaticarum; 1897. Vsili prorokov stumačenje hrvatsko XVII. stol. itd. Mnogo ocen je prinesel »Anzeiger« dunajske akademijo, 1. 1897. pa je napisal načrt in navod k Studiju jugosl. narečij, ki že more poka- zati dol»er vspeh, kajti še tega leta so bili od komisije, postavljeno v ta namen, podani dr. Miletič, R«'š«'tar, Aranza, da zbirajo potrelten materijal in proučč razlici* jugosl. naročja; koliko «o storili, je videti iz .lagičevega sestavka v 23. št. »Anzeigera« — (10. nov. 1897.) To so — kratko povedano — najglavnejši čini Jagičovi, dela moža, o katerem se ni varal Miklošič, ko ga je volil svojim naslednikom v nadi, da združi okolo sobo vso prijatelje slov. vodo, da postane središče, pravi oče, patrijarh slavistiki, kateri sezida trdno poslopje na podlagi, ki so jo postavili Du!>rovsk\\ Kopitar, Miklošič. Mi mali narodi smo veliki jedino po svojih velikih možeh. Tem svojim vojskovodjem, ki so z uma svetlim mečem sobi in svojemu narodu pridobili nevenijivih zaslug in večen spomin, moramo biti hvaležni, često se jih moramo spominjati in delati po njih vzgledu, da nas ne kaznuje Vsemogočni, kakor kaznuje nehvaležne otroke. Zato se spominjamo posebno v tem trenutku, ko obhaja mož, vreden sosed, učenec in naslednik Miklošičev in Kopitarjev, svoj šestdeseti god, njegovih zaslug, njegovega delovanja in trpljenja, ter mu želimo v prvi vrsti, da najde mej svojimi učenci moža, ki bo, kakor on po Milošiiu, slavno nadaljeval začeto delo ter ohrani prepotrebno jedinost, ki druži sedaj v Jagidevi osebi nnjveče može slovansko vede. Ohrani ga Bog, da izvede srečno mnoge svojo načrte, da slovanska filologija dobi konečno še delo, v katerem se bo moglo skupno reprezontovnti naproti ostalim. V to: Na mnoga lota ! Zadnje vesti. Dunaj 13. Ministerski predsednik grof Tbun se je povrnil na Dunaj. Đlllli^l 13. Odločili so: Ob 11. uri predpo-ludnc so se predstavili ministerskomu predsedniku poslanci Hohenburgcr, Pergolt in Gross, ki so mu naznanili, da so zastopniki nemških opozicijskih strank sklenili soglasno, da je odkloniti povabilo na neobvezna pogajanja. DllliaJ 13. V podkropljonje storjenega sklepa so zastopniki nemških skupin povdarjali, da so proučili predloge vlade za urejenje jezikovnega vprašanja ter so prišli do prepričanja, da bi so tem načinom še poslabšalo položenje. Pogovor moj zaupniki Nemcev in grofa Thuna je trajal 2 uri iu pol. Srodee 13. Danes so obesili kapitana lioj-čeva in njegovega sokrivca Noveliča, ki sta, kakor znano, umorila ljubico prvega, Madjarko Ano Szimonv. Pariz 13. Majorja Esterhazv-ja so včeraj zaprli. New-York 12. Med včerajšnjim bombardo-vanjem Santinga so padale kroglje amerikanskoga brodovja v mesto ter so provzročilc, da je na štirih mestih navstal ogenj. Hkratu so je bližalo vojaštvo na kopnem. Zdi se, da je nemogočo, da bi se Spanci rešili. New-York 12. General Miloš ne stopi na mesto generala Shafterja. Tako je posneti iz zadnjih brzojavk. Marveč je splošna želja ta, da Shafter dovrši zaprieeto delo. Vt'aslllllgtoil 12. V Portsmouthu (Virginija) internirane špansko ujetnike, ki so ranjeni, zdravijo » amerikanskih iu 2 španska zdravnika. Ujetim častnikon se izplačuje vsaki dan po nekaj denarja« da niso brez sredstev. AVashiiiirton 13. Vojni tajnik Algor je odredil, naj so razprše vso mine, položene v amerikanska pristanišča, ker se ni več bati napada od strani Spancev. Častniki brodovja \Vntson so dobili nalog, naj so nemudoma podajo na svojo ladijc. Najnoveja trgovinska vest. Nolžnost in ponos vsake rodoljubne Slovenke hodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da ga priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da se ta vas list vspne do zaželjene višine, da se razširi tako, da nijedna liiSa ne hode pogrešala tega lista. Vsak vspeh „Slovenke" hode jasen dokaz zavednosti in napredovanja slovenskega ženstva. P* Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga v Trstu, ulica sv. Antona št. 1. priporoča častitim svojim odjemalcem svojo proda-jalnieo, preskrbljeno z vsemi m a ti ti fa k t u m i m i predmeti, zvezano s krojačnieo za gospode. Sokolska obleka koinpl gld. 23 — HaveloJc nepreniočljiv od 10 do 16 gld. Velik izbor siikncncirti in hoinhiižn. blinrii za mozke »lileke, srajc I/, volne, lawn - tciuiis. platna itd., zapestnic, ovratnikov, perila za možke, ovratnic v vsili barvuli i n lomnih, n o g o v I e, rut, Jopic vneli vrst posebno zu touriste in kolesu rje, modnih predmetov, rokovic i/, nitij in kože, dežnikov in solnfnikov. Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva velik izbor narodnih in avslr. zastav, transparentov z avstrijskim orlom po najnižjih oenah. Na zuhtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnim! ce nami, poštnine prosto. Hotel Nazionale" v Tratu v ulici Vienna At. 4. se nahaja v bližini kolodvora južneželeznice, pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po HO kr. in naprej. Postrežba najtočneja. Govori se slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Ilrvat. /a obilni obisk se priporoča udani Josip Serdarović. ■ • • •l" •J* ® vn Pozor ! Narotlnn pekarna v ulici Farneto št. 7, naznanja slav. občinstvu, da z dnem 1. julija t. 1. se bode prodajal kruh po 16 nvč. kilogram in ne več po iS nvČ. kakor do sedaj. Priporoča se ntlnni BENEDIKT SURAN. % & r r r r r r Cvet proti trganju. (Liniment oaapici). Preiskufano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, trganju in revmatizmu. — Kna steklenica z navodilom 50 nvč Razpošilja z obratno pošto najmanje dve steklenici „Deželna lekarna pri Mariji Pouiagnj" Ph. Mi. M. Leusteka v IJ ubijani. £ GAS8A Dl RISPARMIO TRIESTINA (Tržaška hranilnica) ■prcjemlje denarne uloge v bankovcih od M) nvč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od JI—12. ure opo-ludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opo- ludnc. Obresti na knjižice......3°/0 Plačuje vsak dan od !)—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati .'1 dni in zneHke preko 1000 gld. pa 5 dni. Eskomptuje menjloe domicilirane na tržaškem trgu po..........3!/j PoBOjnJe na drž. papirje avstro-ogerske do 1000 gld. no...........4°/0 Višje zneske od 1000 do 5000 gbl. po . I>l/,°/0 Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru. nrfyrrry^rrrY*rrYrrrr*rrrr*rrrrrrrrrfK Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu Kdor želi omisliti si v resnim kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke )) Styria" Gradcu, — naj se obrne do — Ii. Colobigr v Trstu, ulica Commerciale št. 1, telefon št. 341. Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. Pozor I Novi, fini, dobri svinčniki „DA S7. Cirila is Metoda". Z načelom, da kar se zalaga pod imenom dične naše družbe — mora biti najboljše kakovosti, da se obdrži in ostane v trajni rabi, založil sem s privoljenjem slavnega vodstva nove, line svinčnike v korist „Družbe sv. Cirila in Metoda", izdelane od prve svetovne firme te stroke: L. C. Hardtmuth na Dunaju. Ha se udomačijo ti novi, edino dobri svinčniki v vsaki narodni hiši, po pisarnah in šolah in da se moje dobro blago ne zamenja s kakimi slabimi izdelki, izdanimi na ime družbe, zato zahtevajte, kupujte in v lastno korist rabite le one svinčnike, ki imajo poleg družbenega imena utisnjeno tudi tovarniško znamko W L. C. HARTHMUTH. MoJe blago Je prlma-blago. Le k prlma-blagu prltlene firma L. C. HARTHMUTH avojo znamko. Cena svinčnikom je po 1, 2, 3, 4 in 7 kr. kos; v dvanajstoricah ceneje, prekupovalcem rabat. Zalaga in prodaja Ivan Bonač, trgovina ■ papirjem in šolskimi potrebščinami v Ljubljani. Založnik priznano najboljših slovenskih razglednih dopisnic v korist „Družbe sv. Cirilu in Metoda" s podobo nje prvomestuika veleč. g. Tomo Zupana. Cena za kos 5 kr., 100 kosov 4 gld. franko. Prevzemam narofilla za izdelovanje razglednih dopianio v eni ali več barvah. Prosim, da Re mi iz vseh krajev slovenske zemlje, kjer še nimam zveze, pošlje po 10 razglednih dopisnic proti takojšnji odškodnini. c. kr. m avstriisVeka Kreflitneaa zavoda za trgovino hi obrt v Trstu. Novol za vplaiUa. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2,/40/o 30- „ „ 3 »///o V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/07o 3-mesečni „ 2,/4u » „ 2V/o Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroftni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Nakaznioe za Dunaj, Prago, Pešto, Urno, Lvov, Tropavo, Keko kakor za Zagreb, Arad, Hielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj, Inoinost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku l°/ou provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestuejšimi pogoji. Predujmi. JamČevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Dcroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. » EDINOST" Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. I/.iiuJa v Trstu dvakrat 11 a dan ra/.an nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo " .....d. 12'—, rno 4 kr. > • ■ mi tiivLvit v* puiuiiuijniii iji pu JU jl/.lllnlll 1/.II1 izdanje oh 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdani i gld. 21'—; sumo večerno izdanje gl (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutranje izdanje kr., ve če V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza Cascrma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via liivo št. 30. — Cumpo Marzio. — Via dellc Poste nuove &t. 1. — Via Caserma št. lil. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acfpicdotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuscppiua. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi (iašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sclivvarz v Šolski ulici. i Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč!" 4pMv fflBrtiri rf^^^^R^^hb ^SiH&i^H zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica društva......gld. 4,000.000'— Premijna reserva zavarovanja na življenje...........13,3215.346-98 Premijna reserva zavarovanja proti ognju............1,«32.248-22 Premijna rčserva zavarovanja blaga pri prevažanju......• 4JI.4G5-07 K. ■serva na razpolaganje ... „ .rt00.(K)0'— Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (A) . . „ 333.822*42 Keserva zavarovanja proti prerni- njanju kurzov, bilanca (U) . . „ 243.331-83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja 1111 življenje ... 500.000-— Občna reserva dobičkov ... „ 1,187.1(J4-8I> l"rad ravnateljstva : Via Valdlrivo it. 2, (v lastni hiii). 'V/VAAAAAAAAAAAAAAA