SPIS, ki ga je poseben navod zdelal o prihodnjem izboljše vanji Ljubljanskega močvirja. Ta spis ima v sebi: 1. zapisnik o sšji z 26. aprila 1880. leta. 2. ... 2. maja 1880. 3. ,, „ ,, 10. „ 1880. „ 4. poročilo gg. veščakov s prilogama A (razpredelnica, kčlikšna je bila keddj voda), in B (dolžinski pročrt rške Ljubljanice) V Ljubljani 1880. Založil glavni močvirski odbor. — Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. \ v 'irnunr'"* Ji 12081 — 1 — I. Zapisnik. Zapisnik, v prvej seji veščega navoda pisan o tem, česa M bilo trebe, da bi se iz Ljubljanskega barja voda odvračala ter navračala vanje, in kako bi se ta zemlja udelala. V mestne svetnice dvorani v Ljubljani v 26. dan aprila 1880 L, pod prvosedstvom dr. Josipa Kozlarja, starejšine glavnemu odboru močvirskemu. Pričujoči so bili gospodje: Dr. Friderik vit. pl. Kaltenegger, c. kr. dvoren svetnik in deželen glavar Kranjske zemlje ; Anton Laschan , c. kr. vladen svetnik in župan Ljub¬ ljanski ; tudi oba še pred prvo sejo prišedša gospoda veščaka: Ivan Indra, c. kr. višji stavbinsk svetnik v sl. c. kr. ministerstvi notranjih stvarij, in Ivan pl. Podhajski. uradno pooblaščen civilen zemlje¬ merec naDunaji; ž njimi tudi gospodje: Martin Peruzzi in J , ., Matija Remškar j za bar J ane; Fran Potočnik , c. kr. stavbinsk svetnik, za deželni odbor Kranjski; Jakob Tomec, magistraten komisar, in A. Wagner, mesten zemljemerec; zadnja dva za Ljub' Ijanski magistrat. Prvosednik pozdravi zbor in še posebno oba veščaka, katera skaže ostalim gospodom veščega navoda, ter opomene, da gospoda veščaka Cesare Salvini in dr. Rafael Vicentini utegneta priti še ta dan, a potem jame natančneje govoriti o močvirskej stvari, in to tako: „Nadejem se, da gospodje veščaki vsaj sploh uže veste razmere in bitje Ljubljanskega močvirja in tudi zgodovino njega obdelavanja; zatorej omenjam samo to, da se je v primerno kratkem časi, od kar se ob¬ deluje močvir, storil velik napredek. A kakor se je godilo pri tacih stvareh uže drugod, tako se je tudi naše močvirsko obdelavanje zdaj ter zdaj ne¬ koliko ustavljalo, tudi šlo časi nazaj. To se je prepetilo pred nekoliko leti; zatorej so bili barjani izgubili malo ne vso hrabrost, in samim neude- leženim prijateljem močvirskega obdelovanja se je budila skrb, o katerej so govorile tudi javne no- vine, da ne bi zaradi povodnjij, ki se prepogosto ponavljajo, bilo opustiti barske zemlje ter je osta- viti, da zopet bodi takšna, kakeršna je bila nekdaj. Tedaj se je bil tod uže razširil glas, da na Du¬ naji premišljajo o velicem črteži, kako bi se namreč napajala Moravska ravnina. Moravska ravnina je z mnozih stranij Dunaju to, kar je Ljubljani močvir. Nij čudo, če so se ljudje mnogo menili o tem črteži in skrbno pazili, kaj in kako se dela. Po tacem potu se je zvedelo, da je po Altvaterjevem črteži izmej mnozih drugih tekmenikov g. pl. Podhajski bil slavno pozvan, zdelati nov črtež, katerega je potlej osem domačih in tujih strokovnjakov pregle¬ dalo in pohvalilo, da je ves primeren. Kako se ne bi potem bila želja vnela, da bi tudi o našem močvirji svojo misel povedali taki možje, pridru- živši si izkušene strokovnjake? S prva je bilo res malo upanja o tem; a srečen slučaj je skoraj vse na bolje obrnil. Leta 1878. je najvišjo potrditev dobil zakon o močvirskem obdelavanji, ukrenen v Kranjskem dežel¬ nem zbori, ter na njega podstavi se je osnoval močvir¬ ski odbor. Imel je ta odbor najboljšo voljo in razumel tehtovitost svoje naloge, a tudi, kako težavno se da zvršiti. Videl je, kako je trebe tudi tu programa, ki bi ga osnovali dobri strokovnjaki, in k njemu črteža, zvršenega na podstavi tega programa, da bi se potlej moglo delati po ustanovičenih načelih. Zato je bil ukrenil, c. kr. poljedelskemu ministerstvu podati prošnjo, da bi se v to stvar barjanom dovo¬ lili veščaki, poprosivši ob enem, da bi njega prošnjo podprl še deželni odbor in c. kr. deželna vlada. V tej vlogi se je tudi osmelil prositi, da l)i se poleg g. pl. Podhafskega ob enem pozvala g. Vicentini ter za kulturnega tehnika g. Salvini. Gospodu Vicentiniju je bila c. kr. vlada nedavno uže naročila, pregle¬ dati vode po Notranjskem, in tu je imel priliko, zve¬ deti, kakšno je Ljubljansko močvirje. Gospod Sal¬ vini je veljak tudi v laškej zemlji, posebno kar se tiče zemeljnega napajanja, ter sinje, da je izvrsten zemljedelec. Slavno c. kr. poljedelsko ministerstvo nij bar¬ janom samo dovolilo veščakov, nego tudi veščake izbirati je izročilo močvirskemu odboru, kateri je poklical rečene tri gospode zemljemerce. C. kr. polje¬ delsko ministerstvo je dalje v skrbi za močvirsko obdelavanje poslalo dva svoja strokovnjaka, namreč gospoda c. kr. višjega stavbinskega svetnika Indro, ki je imel opraviti uže ob zadnjem uravnavanji reke Ljubljanice, in gospoda zemljemerca Hobohma, znanega pisatelja o znanstvenih stvareh, kar se tiče vode. V imeni glavnega močvirskega odbora se za- hvaljaje gospodom veščakom zato, ka so poslušali vabilo in ob enem pozov c. kr. poljedelskega mini- sterstva, tudi oznanjam gospodom veščakom, da se je sestavil odbor, kateri jim bode pomagal ter jim dajal vsa potrebna pospešila. Mej te može je moč¬ virski odbor poleg starejšine ter namestnika mu gospoda Martina Peruzza izbral tudi gospoda Remškarja. Za kranjski deželni odbor je gospod stavbinski svetnik Potočnik, za Ljubljanski ma¬ gistrat sta gospod mestni zemljemerec Wagner in gospod magistratni komisar Tomec, a za c. kr. kmetsko družbo gospod Laznik,_in upati je, da pride tudi gospod dr. Bleiweis. Se dostavljam, da je prijazno obljubil pomagati gospod deželni glavar, in morebiti se pridruži tudi gospod župan našega stolnega mesta. — 2 Osmeljam se dalje, povedati svoje oskrdmno mnenje, kako bi se veščaki poprijeli dela. Najna- prvo bi se drznil svetovati, da bi si gospodje ve¬ ščaki izmej sebe posadili starejšlno, morebiti gospoda višjega stavbinskega svetnika Indro. Gospodje ve¬ ščaki bodo zatorej potlej najprvo pregledovali črteže in druge pripomočke, da bi vso stvar natančneje razu¬ meli. Potem je treba vse barje obhoditi tako, kakor se bode poprej ustanovilo, ter pregledati ves njega okoliš in vse njega posebne ter glavne stvari, da gospodje veščaki dobro zvedo, kakšna je barska ravnina, kakšna Ljubljanica, kako je ustvarjen svet, kakova so tla, in kako se zdaj kmetuje po močvirji ter kam se devajo nipe (šota). Gospodje veščaki bodo po razna mesta, kjer se jim koli vzljubi, mogli videti in raziskovati trojo močvirsko polo: rupe (šoto), pod rupami blato in pod blatom glino, ter dostav¬ ljam, da so se te tri pole uže kemično razkrajale zaradi obrtnosti in zemljedelstva. Potlej odbor se¬ stavi vprašanja ter jih izroči gospodom veščakom, da odgovore, kako se njim zdi, rekše, da zdelajo pro¬ gram. A gospodom veščakom je na izvolji, tudi kakšne drugačne, morebiti potrebnejše stvari sveto¬ vati na razpravljanje in glasovanje. Da bi program res mogel služiti v podstavo prihodnjega črteža glavnega, naj bi obsezal te stvari: 1) povedal naj bi uvete, katerih bi se bilo držati, „da se Ljubljansko barje do konca usuši ter bi se potlej po tej zemlji dalo kmetovati, kar se najbolje ter najumneje more“; 2) odgovoril k vprašanju: „ali je moči po okon- čanih usuševalnih delih, rekše, po dovršenem usušilu barskega sveta, in kako je moči, osnovati pripravno zemeljno napajanje, katero bi obsezalo tudi v celoto zbrana zemljišča. 11 V tem naj bi gospodom veščakom vedno bilo na umu, da program in glavni črtež o usuševanji in napajanji moreta ustrezati samo tedaj, ako se po¬ kaže barskega izboljšila dobiček tolik, kolikor bode ž njim troškov, ali drugače povedano, ako bode toliko dohodkov, kolikor bi se obresti dobivalo od novcev, kar jih pojde v razne naprave in zgradbe. Tudi smem dostaviti, da se po mojih mislih pri nas ni¬ kakor nij meniti o tolicih vodotočih, o kolikeršnih po Moravskej ravnini, ali kakeršni so po laškej zemlji, veliko obilje vode prinašaje iz daljnih krajev. — Pri nas bi bilo trebe le modro porabiti močvirske rav- noteležo, ki ne more napajanju biti ugodnejša; kajti po sredi nje teče glavna reka Ljubljanica, katera pije mnoge potoke in studence, okrog in okrog z bližnjih gor in holmov tekoče nizdolu. Kar se tiče usušila, ki je začetek vsacega kme¬ tovanja po močvirji, prosimo gos podov veščakov, da-si jim res bodi glavna skrb odtekanje Ljubljanice reke skozi mesto in pod mestom ter poleg nje Cesarski Graben, da vender poleg tega neprestano drže na umu posebno Gradaščico in Mali Graben. Zelo tehtovito je dalje to, ali bi se nove povodne zgradbe dovoljevale ali ne, ako tudi je premisliti, da obrtu in trgovstvu pravico daje obče gospodarstvo. Jednako tehtovito je razmišljevanje, če morebiti barju povodnji bolj in bolj ne prete tudi zaradi tega, ker ljudje gozde kar dlje tem huje sekajo. Še se zdi potrebno, Ljubljanskega mesta zahtevanja ne poza¬ biti, kar se tiče njega poslopij ob Ljubljanici ter kar se tiče njega zdravja; zatorej bi za mestne podze¬ meljske jarke bilo tako skrbeti, da bi se pozneje dali prenarediti. Na samem močvirskem svetu je zelo važen Cornovec in vsa njega okolina, zlasti na goranjem, rekše na zapadnem konci. Da bi se kmetje hitreje in obilneje naselili po barji, zategadelj bi tudi bilo skrbeti za široke, po sredi močvirja ležeče prostore, posebno kar se tiče pitne vode. Kadar bodo gospodje veščaki črteže in druge pripomočke pregledali, močvirsko zemljo obhodili, vse dosežne uke in potrebna razbistrila dobili, potem bodo tudi mogli na tanko povedati svoje mnenje, vse stvari do konca razpoznavši in vse razmere do dobrega pre- mislivši. A ker so gospodje veščaki možje množili izkušenj in velike učenosti, zatorej se je nadejati, da njih program Ljubljanskemu barju v prihodnjih letih pripravi takšno obdelovanje, kakeršno obrodi največjo blaginjo ne le barjanom samim, nego tudi stolnemu mestu naše dežele, vsej kranjskej domovini ter vsemu cesarstvu ob enem. 11 Gospod deželni glavar pozdravi gospode ve- ščake ter izusti upanje, da njih modri sveti Ljub¬ ljanskemu barju podare usušilo in napojilo v zado¬ voljstvo barjanom in tudi občini Ljubljanskega mesta. Gospod župan Laschan gospode veščake tudi pozdravi, in to v imeni deželnega stolnega mesta, izrekaje trdno upanje, da se ta zelo težka stvar gotovo dovrši močvirju in Ljubljanskega mesta zdravju na korist, a mestna občina da se hoče tru¬ diti, kolikor se bode koli mogla, pospešujoč to delo vzajemnega prida. Gospod višji stavbinski svetnik Indra se v imeni vseh veščakov zahvali o prijaznem vzprijemu, ter prosi, naj bi nihče ne dvojil, da hote nastojati in vredni biti vere, katero imajo vsi vanje. Kadar so tudi še ustanovitili, da od srede, 28. dne tega meseca, bodi nekaj dnij zdržema obhod in pregledovanje po močvirji, potem je bila seja zavr- šena. 3 — II. Zapisnik. Zapisnik o seji, katero je imel zvrševalni odbor v dvorani mestne svetnice v Ljubljani v 2. dan majnika 1880. 1. pod prvosedstvom dr. Josipa Kozlarja, starejšine glavnemu odboru močvirskemu. Pričujoči so bili gospodje: A. pl. Fladung, c. kr. vladen svetnik, za c. kr. deželno vlado; dr. Friderik vitez pl. Kaitenegger, c. kr. dvoren svetnik in deželen glavar Kranjske zemlje; Anton Lasclian, c. kr. vladen svetnik in župan Ljub¬ ljanski ; potem gospodje: dr. Fridrik Keesbacher, c. kr. zdravilstven svetnik; dr. V. Kovač, mesten fizik; Peter Laznik, za c. kr. kmetsko družbo Kranjsko; Martin Peruzzi, za barjane; Fran Kotnik, sam ob sebi imejoč po zakonu sedež v močvirskem odboru; Fran Potočnik, c. kr. stavbinsk svetnik, za deželni odbor; Anton Podkrajščak, magistraten ekonom; Jakob Tomec, magistraten komisar; A. Wagner, mesten zemljemerec; Karel Potočnik, zemljemerec, in o tej priliki tudi za pisarja. Prvosednik pozdravi zbor in se zahvali gospo¬ dom, ker so prišli v denašnjo sejo, odboru pomagat v njega posvetovanji, in z nova izreče žalobo, da nij pričujoč tudi gospod dr. Blohveis, ter prične sejo, tako govoreč: „Ker so gospodje veščaki pregledali črteže in druga pospešila, katera se tičejo močvirja ter njega obdelovanja, in so tudi uže obhodili malo ne ves močvir, zato naj pridejo zdaj na. vrsto vprašanja, omenjena v seji 26. aprila." „Gotovo ima vsak izmej prečastnih gospodov uže pripravljena taka vprašanja, bolj ali menj raz- sežna. Zategadelj se osmeljam nasvetovati, naj se mi dovoli, da dam prečitati načrt tacih vprašanj, ker potem ne bode ponovljanja, kar bi se utegnilo res pripetiti, ako je v tem načrtu uže kakšno tako vpra¬ šanje, s katerim se morebiti misli oglasiti kdo izmej vas, gospoda! A svobodno bodi vsacemu, svetovati in na glasovanje dajati teh vprašanj prenaredbe ali dostavke k njim, ter tudi svetovati čisto nova vpra¬ šanja." ' Ta nasvet se je pohvalil, ter zemljemerec gosp. Karel Potočnik je prečital tak načrt: 1. Vprašanje: kaj je tega krivo, da v zadnjih letih voda zopet bolj in bolj zaliva močvirje, in kako bi se to dalo ustaviti? 2. Vprašanje: kako bi se barje sploh dalo usu- šiti? 3. Vprašanje: kakšno močvirsko obdelovanje in kakšno kmetovanje se veščim gospodom zdi najpri- pravnejše, in ali je morebiti bolje, nepožgane ter ne- porezane rnpe (šoto) orati, ali se jim zdi koristneje, kakor je bilo do zdaj navada, namreč požigati in re¬ zati rupe ter saditi in sejati na tisto plitvo blato in na podblatno glino, ki oboje leži zdolaj pod rupami ? 4. Vprašanje: ako se močvirski kmetovalci po¬ primejo tacega obdelovanja, kakeršno gospodje veščaki preporočajo v svojem odgovoru tretjega vprašanja, ter ako poleg tega imamo tudi na umu, koliko močvirski svet pade, kadar se mu rupe usuše, požgo ali pore¬ žejo, — zatorej naj se pove, koliko bi se struga Ljubljanice reke mogla znižati, da potlej vender ne bi močvirskim tlom s soboj jemala potrebne pod- zemljske vode? 5. Vprašanje: ali je trebe reki Ljubljanici, ki pije vse močvirske vode, uravnati bregove ali tek, dokler se vije po barji? 6. Vprašanje: alibi o prihodnjih usuševalnih delih bilo treba z Ljubljanico vred morda tudi urav¬ nati nje pritoke? 7. Vprašanje: morebiti je želeti ali potreba, da se ob gorah, ki oklepajo močvirsko ravan, izkopljejo odtočni jarki, kateri bi vodo s hribov prestrezali ter nosili z gladkim potom v Ljubljanico? 8. Vprašanje: ali je dovoliti, da na stranskih potokov ustji, bodi si ob kraji ali na sredi močvirja, kdo naredi nov malin ali kakeršno koli zgradbo, ka¬ tero bi mu gonila voda? Ali je komu dovoliti, da z dozdanjim svojini jezom vodo bolj na debelo ustavi ter močneje napne, kadar bode uravnana Ljubljanica imela večji strmec ? Kako je tacim povodnim zgrad¬ bam strmeče prenarediti? Kako bode treba odgo¬ varjati k prošnjam o tacih stvareh? 9. Vprašanje: ali je sploh trebe, da Cornovec ostane, kakeršen je, ali bi morebiti kazalo, popra¬ viti ga in uravnati ? Kakšnih pravil bi se bilo držati ob uravnavanji ? 10. Vprašanje: ali so zdanji predori skozi že¬ lezne ceste ježo res taki, kakeršnili je treba, da o po¬ vodnjih ne zadržavajo Ljubljanice? Ali jih bode pre¬ narediti, da, voda ne bi zastajala ? 11. Vprašanje: kaj je trebe storiti, da bode laže odhajala voda, posebno tudi o povodnjih, in kak6 je obilico vode razdeliti na obe reki, namreč na Ce¬ sarski Graben ter na Ljubljanico, koder gre skozi mesto ? 12. Vprašanje: koliko bi se Ljubljanici dala struga znižati, da ne bi kvare bilo mestnim poslopjem po nje bregovih ali obrežnemu podzidju, mostovom, ježam in podzemeljskim jarkom? ] 3. Vpraš anj e: ali jezovi povodnih stavbin dolu pod Ljubljano kaj ustavljajo barsko usuševanje, ter ali kaj branijo močvirskej vodi odtekati? 2 14. Vprašanje: ali bode trebe Ljubljanico tudi niže pod ustjem Cesarskega Grabna uravnati, in kako? 15. Vprašanje: po katerih načelih bi se Ce¬ sarski Graben znižal in razširil? 16. V praš anj e: kake naredbe so potrebne, da bi Ljubljana tudi ob največjej suši dobivala ven- der toliko vode, kolikor je hoče imeti človeško zdravje? 17. Vprašanje: kacih naredeb je trebe, da se bode skrbelo za zdravje Ljubljanskega mesta in da bi poleg tega mestni odpadki tudi pridovali zemlje- delstvu ? 18. Vprašanje: ali je treba tudi Mali Graben in Gradaščico uravnati, in kako? 19. Vp r a š a n j e: ako se dovrše vsa ta usuševalna dela, kar jih vele gospodje veščaki, ali bode potem reka še mogla čolne tako nositi, kakor do zdaj ? 20. Vprašanje: ali je sploh upati, da bi se barje moglo v z vodo res napajati, in ako bi se moglo, s kakšnim potom naj bi se napajalo? 21. Vprašanje: ali bi se dalo in ali bi pri- dovalo, uže na rupe (šoto) navračati vodo, in ali ne bi morebiti bilo koristneje, če zemljo napajati začno stoprav (ne le) potlej, kadar izginejo rupe, a zdaj da bi vodo navračali samo na više ležeče, podhribske kosovo močvirske ali na zakotljaje mej gorami ? 22. Vprašanje: s kakšnim potom bi se barje dalo napajati, če premislimo, kako leži, kakšna tla ima ter koliko gorkote in mraza? 23. Vprašanje: koliko troskov bi zadajalo vzdrževanje močvirskega napoja? 24. V p r a š a n j e: koliko nam tako pravilno napa¬ janje obrodi koristi, ali drugače povedano: koliko večji bodo pridelki, ter če odštejemo troške, koliko do¬ bička nam je na ponudbo? 25. Vprašanje: kacih ustanovil je trebe, da bodo kmetje potlej mogli barje ter njega posamične ko¬ sove neprestano obdelovati, ter da ceste, vodotoči in druge naredbe ne pojdejo po-zlu? 26. Vprašanje: kaj bi bilo treba storiti, kar se tiče znanstva in gospodarstva, da bi se ljudje laže in hitreje naseljevali po močvirji? 27. Vprašanje: kako naj bi se zdeloval glavni črtež po načelih, katera so tukaj izrekli gospodje veščaki, in ali bi še kaj bilo trebe preiskovati, predno se začno črteži delati na tega preiskovanja podstavi ? 28. Vprašanje: ob kolicih troških bi se dalo zvršiti to znanstveno preiskavanje ter ob kolicih bi se zdelal glavni črtež? Deželni glavar dr. vitez pl. Kaltenegger misli, da se vprašanja dade razdeliti na razrede, kakeršna si je njih vsebina: 1) kar se tiče usuševanja; 2) kar se tiče napajanja; 3) katerih podpolnitev je trebe meram in črtežem ? 4) kaj bi pospeševalo naseljevanje ? (Posebno pitna voda.) O vsacem teh štirih razredov je treba posebe razpravljati. Dr. Kozlar o tej upravičenej želji gospoda de¬ želnega glavarja opomene, da jej bode morebiti uže nekoliko ustreženo s tem, ker vprašanje 1 - 20. govori o usuševanji, ter 21 — 24. zlasti o napajanji, a 26. vprašanje o tem, kako bi se pospešilo naseljevanje, ter 27. o merjenji in črtežih, če jih bode morebiti še kaj trebe. Županu Ant. Laschanti se zdi, da je 1 . vpra¬ šanje presplošno rečeno, in ker bi se k temu vpra¬ šanju dalo samo po izkušnjah na tanko odgovoriti, zatorej ne verjame, da bi to mogli veščaki storiti. On misli, da je posebno sekanje gorskih gozdov okolo močvirja največ krivo, ker se množijo povodnji. Odbornik Peter Laznik: „da v novejšem časi zemljo zalivajo povodnji in zopet nastaja močvirje, prvi vzrok tega je po mojih mislih ta, ker se nihče ne meni za nobeno rovišče, ki se vsa zasipljejo, in zato ne more po njih voda odtekati, nego zopet gre v močvirje. Tako je tudi, kar se tiče Ljublja¬ nice in Cesarskega Grabna, katera se nikdar ne trebita, zato njiju prodovje in sip branita vodam odtekati skozi mesto. To vidimo tudi iz tega, ker povodnji zdaj uže nikdar ne dosezajo venca na Frančiškanskem mostu, kar je poprej vselej bilo. Tega je krivo samo prodovje na ustji Gradaščice in Malega Grabna, — naj se zategadelj struge pridno trebijo." Deželni glavar vitez pl. Kallenegger in c. kr. vladni svetnik pl. Fladmig želita, da bi se 1. vprašanje povedalo z drugačnimi besedami. Dr. Kozlar: „baš povodnji nas tero, in da jih od¬ vrnemo, to nam bodi prva skrb. Gospodom veščakom so črteži ter besede raznih ljudij in tudi mnogi spisi o tej stvari na tanko dopovedali, zakaj so zdaj zopet tako zle povodnji. Ne da se tajiti, da nastopajo te povodnji zdaj hitreje ter bolj pogosto, in tudi jaz mislim, da je tega najbolj krivo to, ker pesek struge za¬ siplje. Zategadelj naj se to vprašanje izroči gospodom veščakom, da ga še bolje pretehtajo.' 4 Ukrenilo se je potem, da 1. vprašanje ostane, kakeršno je bilo. Dr. vitez pi.Kallenegger opomina, da se da sam5 splošno odgovoriti k 8. in 13. vprašanju, ki merita na prihodnje močvirsko udelovanje, ker bi drugače bilo treba meriti vsak prostor posebe. Prošnje o vzvišavanji posamičnih jezov se mogo reševati le vsaka posebe. Dr. Kozl&rju se to vprašanje zdi potrebno, ker c. kr. okrajno glavarstvo take, a ne redke prošnje iz¬ roča glavnemu močvirskemu odboru, da zve od njega, kako in kaj, in ker ta odbor v svoje splošno vodilo uže zdaj potrebuje sodbe veščih mož. Potem se 8. vprašanju da tako lice: „ali je dovoliti ter skacimi znanstvenimi uveti in s kakšno pazljivostjo je brez opasnosti (nevar¬ nosti) močvirskega usušila dovoliti, da na stranskih potokov ustji, bodi si ob kraji ali na sredi močvirja, kdo naredi nov malin ali kakeršno koli zgradbo, ka¬ tero bi mu gonila voda ? Ali je komu dovoliti, da z dozdanjim svojim jezom vodo bolj na debelo ustavi ter močneje napne, kadar bodo uravnane vode imela večji strmec ? Kako je te strmeče prenarediti ? Dalje dobode 13. vprašanje ta dostavek: — „in kako bi te jezove zaradi močvirskega usušila bilo prenarediti?" Deželni glavar dr. vitez pl. KaUeneggerdalje svetuje, naj se 11. vprašanju dodene ta dostavek: „ali gospodje veščaki mislijo, da Ljubljanica, koder gre skozi mesto, s Cesarskim Grabnom vred, — 5 — kakeršni sta zdaj te dve strugi, ali kakor bi se dali prenarediti, res moreta odnašati vode, kolikor je treba? Ne bi li branila zemlja ali upirali troski, zvršiti še kak tretji odtočni prekop?" Mestni zemljemerec Wagncr to daleč seza- joče vprašanje imenuje najtehtovitejše, in videl bi ga rad na čeli vseh vprašanj, kajti na gotov odgovor tega vprašanja se bode potlej vedno moči naslanjati, ako bi trebalo odvirati nove črteže o tem, da bi se v barji napravil še kak vodotoč poleg zdanjega Ce¬ sarskega Grabna in Ljubljanice, ter po njega mislih povodnji zopet prihajajo najbolj zato, ker se premalo trdijo in vzdržavajo vodotoči, napravljeni ob zadnjem uravnavanji. Zatorej tudi on podpira nasvet gospoda dežel¬ nega glavarja. Odbornik Fr. Kotnik misli, da bi bilo treba mnogo odtočnih jarkov poleg premega vodotoča ob gorah, v katerega bi se prestregla Gradaščica in po njem tekla do Save. C. kr. stavbinski svetnik Potočnik opomene, da to, česar želita oba gospoda, uže stoji v 7. vprašanji. To potrdijo vsi. Potlej se vzprime zgoraj omenjeni dostavek k. 11. vprašanju. Dr. Keesbacher: „jaz mislim, da mestne smeti in odpadke more odnašati Ljubljanica, in da se tudi blatni jarki dade globoče napraviti. Zato bi v dostavku k 16. in 17. vprašanju bilo vprašati veščakov: „ali bi se ne mogle na začetku Cesarskega Grabna storiti zatvornice, da bi se časih Ljubljanici struga skozi mesto oprala ter nanesenih odpadkov otrebila brez kvare močvirskega usuševanja?" Ta nasvet so podprli župan Laschan, magi- stratni komisar Tomec in drugi, a potem je bil pohvaljen ter zgoraj omenjeni dostavek pridan k 16. vprašanju. Odbornik Kotnik svetuje, da k 19. vprašanju, ki govori o tem, ali bode reka Ljubljanica potlej še mogla nositi čolne, pridi ta dostavek: „ter ako se tudi pogloboči struga Ljubljanici, kakor je bilo govorjeno v 12. vprašanji." Ta nasvet se pohvali in zgornji dostavek dene k 19. vprašanju. C. kr. vladni svetnik A. pl. Fiadung: „ako premislimo 20. vprašanje, vidimo, da se stvar suče tudi okolo tega, ali uže zaradi samega močvirskega po¬ žiganja in obdelovanja, ki je kar dlje tem večje, tla v barji ne lezejo toliko niže ter niže, da je to po¬ niževanje dobro imeti na umu tudi tedaj, kadar bi se močvirskemu svetu zdelavalo umetalno napa¬ janje. Osmeljam se zategadelj, k 20. vprašanju svetovati ta dostavek: „ali ne bi kazalo, s tem vprašanjem zdaj počakati in poprej usušiti zemljo, ter pogledati, kako bi to dejanje pohvalila izkušnja?" Ta dostavek se soglasno pohvali ter pridene k 20. vprašanju. Vsa druga vprašanja ostanejo v svojem poprejš¬ njem lici. Potem se završi seja. III. Zapisnik. Zapisnik T zadnjej seji veščega navoda pisan o tem, česa bi bilo trebe, da bi se iz Ljubljanskega barja voda od¬ vračala ter navračala vanje, in kako bi se ta zemlja udelala. V Ljubljani v 10. dan majnika 1880. 1. pod prvosedstvom dr. Josipa Kozlerja, starejšine glav¬ nemu odboru močvirskemu. Pričujoči so bili gospodje: Avgust pl. Fladnng, c. kr. vladen svetnik, za c. kr. deželno vlado; dr. Friderik vitez pl. Knltenegger, c. kr. dvoren svetnik in deželen glavar Kranjske zemlje; Anton Laschan, c. kr. vladen svetnik in župan Ljub¬ ljanski ; tudi gospodje veščaki: Ivan Indra, c. kr. višji stavbinsk svetnik v c. kr. ministerstvi notranjih stvari}; Ivan pl. Podit a^ski, urad. poobl. civilen zemljemerec na Dunaji; dr. R. Vicentini, urad. poobl. civilen zemljemerec v Trsti; in gospodje: dr. F. Keesbacher, c. kr. zdravilstven svetnik, za Ljub¬ ljansko zdravstveno svetništvo; Peter Laznik, občinsk odbornik, za c. kr. kmetsko družbo Kranjsko; Martin Peruzzi, za barjane; Fran Potočnik, e. kr. stavbinsk svetnik, za deželni odbor Kranjski; Jakob Tomec, magistraten komisar, za mestni ma¬ gistrat ; — 6 — Karel Potočnik, zemljemerec, in o tej priliki tudi za pisarja. Prvosednik prične sejo s temi besedami: „Častni gospodje zvrševalnega odbora, kateri se je izza novih blagougodnih nasvetov pomnožil, bili so toliko prijazni, da so 2. dan tega meseca v mestne svet¬ nice dvorano povabljeni prišli na razgovor, kako bi se nstanovitila vprašanja, katera se izroče gospodom ve¬ ščakom. Ta vprašanja so se takoj dala v roke go¬ spodom veščakom, ki so o njih spisali svoje mnenje, katero se zdaj pred častne gospode poklada na znanje, da prijazno vzprožijo pretresanje, kakeršno bi se zdelo potrebno." Gospod zemljemerec Karel Potočnik prečita temu zapisniku priloženo mnenje ali poročilo veščega navoda. Odgovoru k 4. vprašanju ustno dostavlja gospod višji stavbinski svetnik Indra še nekatera znanstvena razbistrila, rekoč, ka gospodje veščaki govore tako, da bi se povodnji dale 0.5 metrov znižati v glino, ter bi stale 1 meter pod ničlo vodomernega kola ce¬ sarskega; zatorej bi povodnji bile potlej 2 metra nižje, nego li zdaj. Okolo 9. vprašanja o Cornovci in okolo 16. ter 17. vprašanja o zdravji Ljubljanskega mesta se vnemo kratki razgovori, v katerih so se oglašali gospodje: vitez pl. Kaltenegger, Laschan, dr. Keesbacher in Po¬ točnik, a nasvetovalo se nij, odgovore k tem vpraša¬ njem prenarediti. Kadar se je vse poročilo gospodov veščakov na obče zadovoljstvo prečitalo, zdelo seje gospodu prvosedniku dolžnost, gospodom veščakom ter osobito njih sta¬ rejšim, gospodu c. kr. višjemu stavbinskemu svet¬ niku Indri, v imeni močvirskega odbora izustiti hvalo zaradi razložitosti vseh ovedeb, in zato, ker so tako naglo spisali svoje mnenje, ter zahvalil se je tudi vsem gospodom, kolikor jih je bilo pri odborovih raz¬ pravah. Gospod vladni svčtnik Avgust pl. FJadungreče: „ker je tudi c. kr. deželna vlada se svoje strani pozvana, z dejanjem se poprijeti močvirskega ude- lovanja, in ker samo državno upraviteljstvo ima vedni uspeh te stvari živo na umu, jaz tukaj s pogledom na tisto izrečeno misel gospodov veščakov, s katero mej druge vzroke množnejših barskih povodnjij stavijo tudi sekanje okolnih gozdov, v imeni c. kr. deželne vlade častnemu odboru močvirskemu obetam za trdno, da hoče c. kr. deželna vlada paziti in skrbeti, kolikor najbolj more, da se ustavi tako gozdno sekanje, kvarljivo močvirskemu usušilu, s čimer se ta uima potlej krepko zavre. Takisto c. kr. deželna vlada tudi hoče, kar se tiče osmega vprašanja, v svojem zakonitem področji vedno po vsej moči odvirati na- jravljanje novih povodnih stavbin v barji, in če bode treba, tudi ob njega izkrajnjih mejah; niti ne misli pozabiti podiranja zdanjih povodnih stavbin, kolikor bode mogla storiti po zakonu, ako bi take zgradbe kako kaj branile močvirsko zemljo ali usušati ali napajati, in trudila se bode, to slavno zemljedelno početje pospeševati, kar se da najkrepkeje." Gospod deželni glavar vitez pl. Kaltenegger v imeni vse dežele, katera bi tudi imela dobiček od močvirskega usušila, čestita veščakom in jih po¬ zdravlja, ker so z veliko trudoljubivostjo in dostojnim znanjem zvršili program prihodnjega dela, ter pou¬ darja, da je zelo veselo, ker nijso hoteli samo za nekaj časa kako kaj zvrhovatiti, nego jim je na umu bila krepko osnovana, stanovita pomoč, celoten črtež velike mere, po katerem bi vender ne bilo trebe do tal podirati vseh zdanjih poglavitih naredeb, in ker poleg tega nijso pozabili stolnega mesta Ljubljane, kar se tiče nje poslopij in zdravja, in ker so na¬ posled izumeli vse to brez tolicih troškov, kolikeršnih bi ne bilo moči doplačati. Ali ako je vrhu vsega tega še zdaj treba nekake hrabrosti, kadar se opo- menemo troškov, ob katerih se da zvršiti program gospodov veščakov, in ako bi ti troški utegnili tudi koga plašiti, da vender tega veščaki nijso krivi! Za¬ hvaljuje se jim želi srečnega uspeha nasnovanemu delu, in po njega mislih se umeje ob sebi, da ga bode vsakojako podpirala vsa dežela. Gospod župan Laschan v imeni Ljubljanskega mesta častnim gospodom veščakom izreka zasluženo hvalo o njih mnenji, ter dostavlja, da je mestu upati mnogo raznoličnega prida, ako srečno poteče Ljub¬ ljanskega barja usušilo, katero gg. vešaki tako za trdno obetajo. Zelo redko je z ljudmi natreseno razsežno mestno barje, na katero potlej hitreje pride obilo večje število pridnih rok; tudi se je nadejati, da usušilo bogato razmnoži na mestnej zemlji poljske pridelke, kateri se bodo vozili potem v Ljubljano ter ondukaj budili živejše gibanje, prodajanje in ku¬ povanje; naposled se v Ljubljani okrepča vzduh in blagodejno povrne ljudem trdnejše zdravje, česar je zelo želeti. Vse te koristi so tolike, da se lehko reče: na Ljubljanskega mesta blaginjo meri najobil- nejši del bistrega mnenja gospodov veščakov. Z lučjo znanstva so posvetili v megloviti močvir, in zaradi te nove luči gospodom veščakom daje veliko hvalo vsega mesta Ljubljane. Gospod višji stavbinski svčtnik Indra misli, kar se njega tiče, smeti za trdno obljubiti, da c. kr. vlada, ki je vedno v skrbeh v za občo korist, ne pozabi Ljubljanskega barja, vrednega vse pomnje. Gospod dr. Vicentlni se odboru zahvali za njega prijazno pripomoč, in izreče željo, naj bi se svetovane prenaredbe dogotovile na občo blaginjo. Potem se je završila seja. 1^©S e ©©il@ nU 07 , pHical t posFetovanje, Mo M se MmU močvirje iziMo. Ustrezaje prečastnemu namenu glavnega odbora močvirskega sešli smo se bili podpisani veščaki v 26. dan aprila, ter smo prejeli v seji zvrševalnega od¬ bora močvirskega tiste pouke, po katerih bi se voda v Ljubljanskem barji tako odvračala in navračala, kakor bi sploh ugajalo željam močvirskih gospo¬ darjev. Ta in drugi dan smo podpisani veščaki pregledovali črteže, po katerih se je Ljubljansko močvirje do zdaj izboljševalo, ter druge pripomočke s temi črteži. Ustanovil se je potem zbor veščakov, v katerem smo bili: c. kr. višji stavbinsk svetnik, gospod Ivan Indra z Dunaja, Cesare Salvini, zemljemerec iz Milana, dr. Rafael Vicentini, pooblaščen civilen zemljemerec iz Trsta, in Ivan pl. Podhajski, pooblaščen civilen zem¬ ljemerec z Dunaja. V starejšino je bil izbran c. kr. višji stavbinski svetnik, gospod Indra. Da bi se dalo tanje presoditi vse Ljubljansko močvirje in vode, katere se vanje izlivajo, ter tudi Ljubljanica in Cesarski Graben, treba je bilo, da smo podpisani veščaki v 28., 29. in 30. dan aprila in v 1. dan maja ves ta svet obhodili od Vrhnike do Zaloga, kjer Ljubljanica pada v Savo. Zvedeli smo ob tem od mož glavnega odbora močvirskega in od kmetovalcev, koliko zemlje pride pod vodo o povodnji, kakšen in kako udelan je svet in po katerih na¬ čelih se je dozdaj močvirje obdelovalo. V 2. dan maja se je pričelo pravo posvetovanje, v katerem smo posebno presojevali uravnavanje reke Ljubljanice in Cesarskega Grabna, zvršeno od 1860. do 1868. leta, kar seje zdelo tem potrebneje, ker je tega dela nasledek vsemu dozdanjemu obdelovanju močvirskemu tak, da ga je vedno imeti na umu, kadar koli na vrsto pride vprašanje, kako bi se tudi po sedaj izboljševala ta zemlja. Zato se je nam podpisanim veščakom potrebno zdelo, predno začnemo odgovarjati o vprašanjih, katera so nam prišla od zvrševalnega odbora, vplesti zgo¬ dovino in korist teh del, kar jih je ob državnih in kmetskih troških od 1860. do 1868. leta narejenih v izboljševanje tega sveta. Po tedanjih novčnih razmerah so se na usušilo Ljubljanskega barja dovršila ta dela: 1. uravnal in ponižal se je Cesarski Graben ter prekop zdelal pri ustji v Ljubljanico pod Štepanjo Vasjo; 2. iztrebila se je Ljubljanica skozi mesto; 3. uravnal in ponižal se je Cornovec. Namen rečenih del v Cesarskem Grabnu in v Ljubljanici je bil ta, da bi se močvirje o velicem de¬ ževji in kadar sneg kopni tem hitreje iznebilo po¬ vodnji, in da bi se za 3 ali 4 črevlje (za 0.948 ali 1.264 m f ) znižala velika voda, ki seza *) po 7 črevljev (2.213 m f) nad ničlo na cesarskem vodomernem kolu (vodomerniku) reke Ljubljanice. A Cornovec je bil odmenjen, kakor so želeli sosednji kmetje, vzprijemati vodo iz Zornice in iz vseh stu¬ dencev brez Malega Grabna, kar se jih pod Tržaško cesto izliva v močvirje, ter jo z gladkim potom od¬ našati proti Ljubljanici. Da bi se ta dela zvršila, treba je bilo na tanko preiskati, do kake visokosti voda nastopa, kakšne strmeče ima, kako hitro teče in po koliko je odhaja po Ljubljanici ter po koliko po Cesarskem Grabnu. Tudi je bilo premisliti, kakšno moč imajo posebno Gradaščica in Mali Graben ter vse druge stranske vode, ki zaporedoma od Vrhnike proti Ljubljani pa¬ dajo v Ljubljanico. Delo v Cesarskem Grabnu seje vršilo od 1860. do 1865. leta. Ob tem delu se je Ce¬ sarskega Grabna struga na njega začetku 1 čre- velj 3% palce (0.408 m j) poglobočila pod najplit¬ vejšo vodo**), a 6 črevljev 3 palce (1.975 m j) pod navadno vodo, ali drugače povedano: ponižala se je struga 7 črevljev 6% palcev (2.384®/) pod ničlo ce¬ sarskega vodomernega kola na Ljubljanici, a povprek je bila na dnu 10 sežnjev (18.965 “/) široka. Ježa seje obzidala v tacem razmerji, v kakeršnem si je 1:1%, in poprejšnje zidane ježe v so se popravile, ter na ustji tega vodotoča pod Štepanjo Vasjo se je naredil prekop. Dolžava Cesarskega v Grabna do ustja v Ljub¬ ljanico z prekopom pod Štepanjo Vasjo vred meri 1683 sežnjev (3191.8 */). Vsega strmeča, kadar voda seza do ničle v tem vodotoči,je 13 črevljev 10 palcev 2% linije (4.379 ®/), in se tako deli: od začetka Cesarskega Grabna do Dolenjskega mostu, na 243 sežnjih (460.84 m j) dolžave, je toliko strmeča, ko- likeršenje Vaoss del od te dolžave, a pod mostom, na 970 sežnjih (1839.59 ”/) dolžave, je y i805 del strmeča, a še niže dolu je tod in tam ostal poprejšnji strmec, tako, da ga je tu na 470 sežnjih (891.35 7) nekod po Vr.22 del, a drugod po Vaos del od te dolžave. Izračunilo se je, da bi vsako sekundo po 5400 kubičnih črevljev (170 kubičnih m j) vode po tej strugi odtekalo, ako bi bila napeta po 3 črevlje (0.948 */) nad ničlo. Ljubljanica se je od Malograbenskega ustja skozi vse mesto iztrebila dolu do pod posilne delarnice ali do Kodeljinega prekopa. *) Največja voda je bila v 10. dan novembra 1851. lčta. **) Najplitvejša voda je bila v 20. dan avgusta 1846. lčta. 3 — 8 — To se je delalo 1866. in 1867. leta, in sicer tako, da bi Ljubljansko mesto tudi ob največjej suši ne bilo čisto brez vode, ker tako je bilo ukreneno ter na¬ ročeno zaradi zdravja. Struga se je Ljubljanici bila s pogledom na nje raznolične strmeče tako poglobočila, da je bila 1 črv. 8 palc. (0.53 m [) nižja od Cesarskograbenske struge, ki so jo bili 1 črev. 3'/ 2 palc. (0.41 m f ) znižali, ali dru¬ gače povedano: struga reke Ljubljanice se je bila 9 črev. 2‘/-j palc. (2.92 m j) znižala pod ničlo vodomer¬ nega kola, in povprek je dobila na dnu 14 sežnjev (26.55 m j) širjave, ter zidane ježe so se bile tako postavile, da je vsak črevelj bil 7« črevlja nazaj nagnen. Našlo se je, da bi bilo po 6200 kubičnih črevljev (196.0 kubičnih m f) vode v sekundi odtekalo, kadar bi stala 3 črevlje (0.948 m j) nad ničlo vodo¬ mernega kola. Ob Ljubljanične struge trebljenji skozi mesto se je tudi uravnala Kodeljinega prekopa struga, ki je povsod od same labore, in popravil se je tlak bre¬ govom v obrambo. Cornovec se je bil začel 1868. leta kopati od Ljubljanice gori; a konci 1869. leta je bil zdelan samo do Kozlarjeve opekarnice. Ta vodotoč so po črteži hoteli tako uravnati, da bi na dnu bil imel po 9 črev. (2.85 m j) širine, ali to se nij dalo; kajti če tudi sta bila bregova nazaj nagnena, kakor 1:2 do 1:3, vender se je pokazalo, daje na 1060 sežnjih (2010.0 "/) izkopane dolžave tega vodotoča hodila po 2 črev. (0.63 m f) do po 4 črev. (1.26 ”j) debela pola mlevke na dan, katera je upi¬ rala, da bi se to rovišče zvršilo do Zornice, do koder bi bilo merilo 7390 sežnjev (14015 m f) na dolžavo, ter imelo ustanovičeni prečni pročrt in poleg tega 9 črevljev 4% palcev (2.968 ”/) strmeča, povsod enako razdelje¬ nega na vso Cornovčevo dolžavo, namreč 'U 68i del vse dolgosti, in tudi so studenci, kipeči iz mlevke, trgali razsipične bregove, ter je potlej voda, tekoča po svo¬ jem jarku, izpodkopavala strugo. Tudi iz Malega G-rabna je o povodnji pridrla voda na uravnani Cornovec, tu ter tam hudo raz- grajaje po njegovej strugi. A zaradi poglobočene Ljubljanice in zaradi urav¬ nanega Cesarskega Grabna so vode o povodnjih ven¬ der kake 4 črevlje (1.26 n f) niže stale, nego li poprej. Leta 1851. jepovodenj v Ljubljanici stala 7 črevljev (2.213 m j) nad ničlo na vodomernem cesarskem kolu. Kolikšne povodnji so bile potem, od kar so bili urav¬ nali ter ponižali Cesarski Graben in Ljubljanico, to kaže priložena razpreglednica A in dodana priloga B, ki učita, po koliko je bilo vodomernega kola pod vodo od 1868. do vštetega 1879. leta. Iz teh prilog vidimo, da je samo 1870. in 1876. leta 4 palce (0.105 m j) čez 3 črevlje (0.948 m f) voda stala nad ničlo vodomernega kola. v To je bilo zelo koristno boljšemu obdelovanju močvirskega sveta, posebno tistemu kosu, kar gaje pod železno cesto. Stoprav (še le) 1878. leta se je povodenj zopet dvig¬ nila 3 črevlje 9y 2 palcev (1.20 m j) nad ničlo, rekše, prestopila je bila v 15. 16. 17. in 18. dan novembra meseca ustanovljeno [mero (3 črev. nad ničlo) kacih 9'/ 4 palcev (0.19 n f). Voda se je spet začela tako napenjati zato, ker je struga Ljubljanici ob mestu in Cesarskemu Grabnu uže zopet zelo zasuta in za- blačena od zadnjega trebljenja, kajti iz Malega Grabna in iz Gradaščice vedno dohaja prodovje in pesek, ter z Golavca se krši prst in kamenje. Za¬ tegadelj se barje od leta do leta z nova bolj in bolj topi o povodnjih. K temu zasipanju ter zablačavanju obeh netreb- ljenih strug se je pridružila še neka druga stvar, namreč barje se je ponižalo, in to baš zaradi tega, ker so Cesarski Graben in Ljubljanico uravnali, ter tudi zato, ker se režejo rupe (šota) in ker se moč¬ virska zemlja obdeluje. Dalje ni tega nij pozabiti, da, če se na močvirji zdaj nabira zopet več vode, nego li od 1868. do 1879. lčta, imajo te povodnji svoje rojstvo tudi vtem, ker ljudje nepremišljeno izsekavajo gozde, oklepajoče moč¬ virsko zemljo. Z golih hribov teče voda naglo niz- dolu, ter se potem zbira v močvirskej ravnini, ki ima do 3 štirjaške milje (17264 □7^) prostora, a Ljubljanica in Cesarski Graben je ne moreta tako hitro odnašati, kakor poprej. Zatorej podpisani veščaki zdaj odgovarjamo o vprašanjih, katera smo mej tem dobili od slavnega zvrševalnega odbora. Vender je trebe opomeniti, da se odgovori mogo opirati samo na tiste pripomočke, kar jih je, ter na to, kar se je pri ogledih videlo in slišalo, ker nij črteža, kateri bi kazal raznoličnih krajev ležo, koder nastopa povodenj, ter popisoval srednje in velike povodnji; tudi bi trebalo poprej najti lindino (nivelirati) stranskih potokov in iz¬ meriti jih, po koliko prinašajo vode. I. Vprašanje; kaj je tega krivo, da v zadnjih letih voda zopet bolj in bolj zaliva močvirje , in kak6 bi se to dalo ustaviti ? Kakor se je uže zgoraj pripovedovalo, vidimo, da v zadnjih letih močvirsko zemljo povodnji zato zopet bolj zalivajo: 1. ker Mali Graben in Gradaščica s prodovjem in peskom zelo zasipljeta Ljubljanico; 2. ker prodovje in sip iz Malega Grabna voda ne¬ koliko zanaša v sam Cesarski Graben, v katerega se vrhu tega tudi z Golavca prst in kamenje poseda. Zato se v Ljubljanici in v Cesarskem Grabnu dno struge zopet povišuje od leta do leta, kar vodi, posebno če je velika, brani hitro odtekati in jo sili na močvirje; 3. ker sta Češarki Graben in Ljubljanica bila uravnana ter poglobočena, zato je tudi voda imela nižji odtok ter se laže in z večjim obiljem umikala o povodnjih; a kakor je Ljubljanica dobila globokejši in lažji odtok, takisto se je tudi barje od leta do leta nižalo, ker se je bolj usuševalo, krčilo in pa¬ dalo. Ali barje se je sušilo in posedalo tudi zaradi tega, ker so v njem vedno rezali rupe (šoto) in ga preoravali v polje, ter koder so ga bolj obdelovali, ondod se je tudi bolj ponižavalo. Konec vsega tega je ta, da je zdaj voda začela o povodnjih zopet na barje stopati, in koder je pridneje obdelovano, ondod je večja povodenj; 4. ker gozde okolo in okolo močvirja od tedaj neusmiljeno posekavajo, da zatorej ob deževji naglo s hribov dere voda na močvirsko ravnino ter se tam zbira in dela povodnji. O tej priliki nij zamolčati, da Ljubljansko mesto v Ljubljanico in tudi v Cesarski Graben še zdaj vaK vse svoje take in take odpadke in raznoličen sip, kar tudi pomaga strugo mašiti Ljubljanici in Cesar¬ skemu Grabnu. To bi se dalo tako odpraviti: a) naj se ubrani, da Mali Graben in Gradaščica ne bodeta zasipala Ljubljanice ter da se ne bode Golavec drobil v Cesarski Graben; b) naj se povodnjim odtok poniža, kolikor je treba; c) naj se pametno začne gospodariti z gozdovi, kar jih je okolo in okolo močvirja, in — 9 d) naj se Ljubljančanom razglasi pripravna poli¬ cijska zapoved, da bodo svoje odpadke in smeti devali kam drugam, a ne v Ljubljanico in v Cesarski Graben. 2. Vprašanje: kako bi se barje sploh dalo usu- Šiti ? Barje bi se sploh dalo usušiti, ako povsod, koder in kolikor zemlja ne upira, nižji odhod dobodo povod¬ nji tistih stranskih potokov, kar jih na močvirskem svetu pada v Ljubljanico, in ako se vrhu tega tudi najdejo pametni potje, po katerih bi se razumno ter pravilno poglobočavali stari glavni ter stranski vo¬ dotoči in zdelavala nova rovišča (grabni), potrebna v močvirsko usušilo. 3. Vprašanje : kakšno močvirsko obdelovanje in kakšno kmetovanje se veščim gospodom zdi najpriprav- nejše, in ali je morebiti bolje, nepožgane ter neporezane rupe (šoto) orati, ali se jim zdi koristneje, kakor je bilo do zdaj navada, namreč požigati in rezati rupe ter saditi in sejati na tisto plitvo blato in na podblatno glino, ki oboje leži zdolaj pod rupami f Voda se nikakor ne more navračati na ves moč¬ virski svet, nego le samo na ugodno ležeče prostore, in to zopet samo tako, po kolikor je ondukaj pri¬ pravne vode in po kolikor ima ta voda strmeča; tudi je premisliti, da so po nekaterih krajih rupe tako na debelo, ter da ti kraji leže tako globoko, da ondod ne kaže rup do konca jemati, ako nehčemo, da bode kmetovanje na kvari: zaradi vsega tega je bolje, tacih prostorov ne požigati niti jim rup toliko od- rezavati, da bi potlej nanje hodila voda. A tudi iz takih prostorov, koder nij smeti rup do blata in gline odpravljati, vender more umen go¬ spodar še vedno dobivati dovolj pridelka, če namreč nekaj let po njih kosi travo a nekaj let orje in seje. Ako bi se vrhu tega ta zemlja tudi še gnojila z umetalnim gnojem, to bi se nje rodovitost še bolj povišala. A po tistih krajih, na katere se da žive vode na- vrniti, kolikor je treba, naj se polagoma rupe ali požgo ali porežejo dolu do blata in do gline, da je potlej po njih krepkeje delati in z vodo jih napajati; a prva stvar močvirskega gospodarja bodi vselej: rediti živino, ker samo živina je tista moč, katera močvirju daje največ koristi in zemlji najbolj pospe¬ šuje rodovitost. 4. Vprašanje : ako se močvirski kmetovdlci popri¬ mejo tacega obdelovanja, kakeršno gospodje veščaki preporoČajo v svojem odgovoru tretjega vprašanja, ter ako poleg tega imamo tudi na umu, koliko močvirski svet pade, kadar se mu rupe usuše, požgo ali porežejo, — zatorej naj se pove, koliko bi se struga Ljubljanice reke mogla znižati, da potlej vender ne bi močvirskim tlbm s soboj jemala potrebne podzemeljske vode ? Podpisani veščaki se zdaj opiramo samo na zvrševalnega odbora besede, namreč kako globoko meroma leži ona pola močvirskega blata in gline, katera bi kmetovanju bila pripravna, ter po teh be¬ sedah se nam zdi potrebno in dovolj, ako se povodenj (velika voda) zniža 0.5 ""f v glino, da bi zatorej po¬ vodnji stale potlej nekako 1.0 7 pod ničlo vodo¬ mernega kola cesarskega; a predno se zdela glavni črtež o močvirskem izboljševanji, bode najnaprvo treba zemljo vrtati, da se za trdno zve, koliko je res globokosti do blata in gline. 5. Vprašanje : ali je trebe reki Ljubljanici, ki pije vse močvirske vode, uravnati bregdve ali tek, dokler se vije po barji 1 Podpisanim veščakom se to ne zdi potrebno; ali vender, ako bi se tu ter tam nje bregovi začeli udirati, kadar bi povodnji (velike vode) bile znižane, potem bi res bilo nje bregove ali bolj po šujci po¬ staviti ali jih preplesti z vrbami. 6. Vprašanje l ali bi o prihodnjih usuŠevalnih delih bilo treba z Ljubljanico vred morda tudi uravnati nje pritoke ? Kadar se povodnji in plitvejše vode Ljublja¬ nice reke znižajo, potem bode, kakor se urneje samo ob sebi, tudi pritoke treba uravnati in poglo- bočiti, da bi se takisto močvirska voda laže in hitreje odcejala. Ali ob tem delu pritokom, posebno kar jih je po zgornjem močvirji, ne bode treba izravnavati vseh krivin ali zavojev, nego samo paziti, da se tem pritokom popravi in uravna ustje v Ljubljanico, ako je zdaj negodno. 7. Vprašanje: morebiti je želeti ali potreba, da se ob gorah, ki oklepajo močvirsko ravan, izkopljejo od¬ točni jarki, kateri bi vodo s hribov prestrezali ter nosili z gladkim potom v Ljubljanico 1 To se nam ne zdi neogibna potreba, ker je na¬ men, Ljubljanico ter Cesarski Graben še bolj urav¬ nati in poglobočiti, in ti dve reki utegneta potem odnašati vodo ob vsakej povodnji. Tudi bi ti vodotoči bili zelo dragi, ker je tam¬ kaj svet tako ustvarjen, in ker bi nepotrebno na vse strani rezali tisto rodovito močvirsko zemljo, kar je uže obdelane. A niti v poznejše napajanje udelanih barskih prostorov se nam taki vodotoči ne zde neogibno po¬ trebni, da-si bi v to delo res mogli rabiti; kajti na močvirje se razliva mnogo drugih potokov, kateri se brez kacih težavnih priprav ali naredeb dade z lahka navrniti, kamor si bodi. Ter ali bi naredba tacih pritočnih in odtočnih jarkov res povračevala troške ali ne, to se da za trdno povedati stoprav (šele) tedaj, kadar bode glavni črtež gotov, ker mej njega zdelovanjem bode treba tudi to stvar na tanko pretehtati, da se nje troski najdejo vsaj približema. 8. Vprašanje: ali je dovoliti, da na stranskih po¬ tokov ustji, bodi si ob kraji ali na sredi močvirja, kdo naredi nov malin ali kakeršno koli zgradbo, katero bi mu gonila voda 1 Ali je komu dovoliti, da z dozdanjim svojim jezom vodo bolj na debelo ustavi ter močneje napne, kadar bodo uravnane reke imele večji strmeči Kako je te strmeče prenarediti 'l Rak6 bode treba od¬ govarjati k prošnjam o tacih stvarehl Držati se je tega pravila, da se nikomur ne do¬ voli, v barji delati kakeršno koli novo povodno stavbo. Če je dovoliti ali ne, da na stranskih potokov ustji ob kraji močvirske zemlje kdo naredi novo po¬ vodno zgradbo, in če je braniti ali ne, da se dozdanje zaježene vode še močneje napno, kadar uravnane reke dobodo večji strmec, o vsem tem se bode moglo stoprav (še le) potlej soditi, kadar se ob zdelovanji glavnega črteža izmeri vsega barja lindina, ker ob tej priliki se pokaže, ali se take zgradbe 10 — dade tako napraviti, da ne bi zadržavale niti pri¬ tekajoče niti odtekajoče vode. Iz teh znanstvenih del se bode tudi videlo, če je kakej stavbi te vrste ali kaj prenarediti strmec ali jej vso vodo prepovedati. 9. Vprašanje: ali je sploh trebe, da Cornovec ostane, kakerŠen je, alibi morebiti kazalo, popraviti ga in uravnati1 Kakšnih pravil bi se bilo držati ob urav¬ navanji ? Povedali smo uže zgoraj, da bi zelo dobro bilo, Zornico in druge vode te strani po Cornovci pošiljati z gladkim potom v Ljubljanico, in tega dela so se ljudje tudi uže bili poprijeli, ali težave so se poka¬ zale tolikšne, da jih nihče ne premore. A podpisani veščaki smo vendertacih mislij, da je Cornovec, koder teče zdaj, potreben zaradi usu- šila. Ali da bode ustrezati mogel tej nameri, sodimo, da bi mu bilo treba v red spraviti strmec s tacim prečnim pročrtom, kakeršnega mu dovoljujejo kraji, po katerih je izkopan, tako, da bi se močvirska voda vanj zbirala ter od tod v Ljubljanico z gladkim po¬ tom šla po njega zdanjih stranskih jarkih in odtočnih roviščih (grabnih) ter tudi po novič urezanih vodotočih, ako bi velela potreba. 10. Vprašanje : ali so zdanji predori skozi Železne ceste ježo res taki, kakeršnih je treba, da o povodnjih ne zadržavajo Ljubljanice1 Ali jih bode prenarediti, da voda ne bi zastajala ? Tržaške železnice kamena ježa je ravnino Ljub¬ ljanskega barja očevidno razcepila na dva kosa, in zaradi tega je zdaj tudi odtekanje drugačno, ker skozi ozke predore te ježe močvirske reke in povodnji teže odhajajo, kar očitno vidimo iz tega, ker se o povod¬ njih kar dlje tem več nabira ustavljene vode po tistem svetu, kolikor ga je zgoraj nad železne ceste jčžo. Temu neugodnemu odtekanju se pot še bolj zavira s tistimi koli, kateri so zabiti v slabo podporo starih mostov, ki se hote podirati, kar posebno o povod¬ njih zelo zabavlja prostemu odhajanju močvirske vode. Ako hočemo, da znižana Ljubljanica dobode res tudi hitrejši odtok, treba skrbeti, kolikor se koli more, da bodo vsaj čisto odprti vsi predori železnocestne ježe, ter da se takoj izrujejo mostovom koli, v podpornjo zabiti, in da se mahoma iztrebi tist sip, ki ga je tako čudno videti v stare Ljubljanice strženi pod mostom. 11. Vprašanje: kaj je trebe storiti, da bode laže odhajala voda, posebno tudi o povodnjih, in kako je obilico vode razdeliti na obe reki, namreč na Cesarski Graben ter na Ljubljanico, koder gre skozi mesto f Ne bi li branila zemlja ali upirali troski, zvrsiti še kak tretji odtočni prekop ? Predno podpisani veščaki odgovorimo k temu vprašanju, bodi nam svoboda, povedati, kakšno smo našli reko Ljubljanico. Kakor uči glavni dolžinski pročrt (na prilogi C), vidimo, da se dno struge v Ljubljanici povsod ob mestu vzdiguje v napet hrbet, ki je pri Fužinah in ob Kodeljinem prekopu z večine skalovit, in za¬ torej vodam brani hitro odhajati; kajti više nad Ljubljano je reka po 2 do po 4 sežnje (po 3.8 do po 7.6 globoka, a na ustji Gradaščice v Ljub¬ ljanico ima ob najplitvejših časih jedva (komaj) po 2 črevlja (po 0.63 ™f) globočine. Ves tak je tudi Cesarski Graben, samo še to je o njem trebe opomeniti, da tam, kjer se cepi od Ljubljanice, ima struga v tem vodotoči zelo malo strmeča, ter da stoprav (še le) od Štepanjskega mostu njega voda po krepkem strmeči dere v Ljub¬ ljanico. Kakor je uže bilo povedano, kadar se je odgo¬ varjalo k četrtemu vprašanju, bilo bi treba povodnji (ve¬ like vode) reke Ljubljanice na konci barja vsaj takd znižati, da bi voda ne presezala 1 metra pod ničlo na. cesarskem vodomerniku. Povodenj se res da do take mere prijeti v strah, samo trebe je: 1. Ljubljanici strugo ponižati, in to od ustja Malega Grabna do tam dolu, kjer se zopet vanjo izliva Cesarski Graben. Temu poslu bi nekako pot ka¬ zala tista rudeča črta, katero je videti na prilogi C; a bilo bi ob enem tudi ustanoviti prečne pročrte znotraj Ljubljanskega mesta in imeti na umu zdanje zidovanje po bregovih. Ti pročrti se ne dade razširiti, ker brani kraj; 2. ponižati, in ako bode treba, tudi razširiti Cesarski Graben, naj bi o povodnjih mnogo hitreje in večjo obilico vode valil. Da bi se zvedelo, koliko je vode razdeliti na Ljubljanico po mestu in koliko na Cesarski Graben, to bi mej zdelovanjem glavnega črteža bilo treba premisliti, koliko bode mogla katera teh dveh rek potlej požirati vode, kadar najde vsaka svojo po¬ pravljeno strugo in zaradi tega tudi vsaka svoj večji strmec. To bi se najlaže dalo tako izračuniti, kakor smo uže zgoraj namignili. Vse to do konca pretehtavši razumejemo brez težave, da tretji, na novo izkopani vodotoč ne more biti neogibno potreben, če tudi molčimo o njega obilih troških. 12. Vprašanje: koliko bi se Ljubljanici dala struga znižati, da ne bi kvare bilo mestnim poslopjem po nje bregovih ali obrežnemu podzidju, mostovom, ježam in podzemeljskim jarkom ? K temu vprašanju se zdaj ne more do konca, odgovoriti, ker nij znano, kako globoko v zemljo sezajo mostni stebri in obrežno podzidje; vender se zdi podpisanim veščakom, da bi se Ljubljanici struga dala brez posebnega prenarejanja znižati do 1.0 m j, ako bi se kopalo tako, da bi globanja bila nečkam podobna. Samo ob sebi se umeje, da bi potlej bilo ježe, kjer slone v strugi, treba utrditi in oko variti, ter podzemeljskim jarkom ustja toliko znižati, da bi jih tudi najplitvejša voda mogla dosezati. 13. Vprašanje: ali jezovi povodnih stavbin dolu pod Ljubljano kaj ustavljajo barsko usuševAnje, ter ali kaj branijo močvirskej vodi odtekati, in kaleč bi te jezdve zaradi močvirskega usušila bilo prenarediti ? Odgovor enajstega vprašanja in tudi glavni dol¬ žinski pročrt kaže, da zdanji Fužinski jez nič ne brani, Ljubljanici tako znižati povodnji, kakor je bilo rečeno v četrtem vprašanji; a Vodmotski jez je treba podreti, ako hočemo, kar je bilo uže iz prvega svetovano, da se Ljubljanici struga poniža od ustja Malega Grabna do ustja Cesarskega Grabna. Ne more se zdaj še dokončno reči, ali bi tudi Hruševski jez kako kaj branil odtekati povodnjim in malim vodam reke Ljubljanice, kadar bode nje struga — 11 — ponižana, ker vse to se nam pokaže stoprav (še le) iz onih natančnih mer, po katerih je treba zdelati glavni črtež. 14. Vprašanje: ali bode trebe. Ljubljanico tudi niže pod ustjem Cesarskega Grabna uravnati, in kako ? Ljubljanica ima tam dolu tolik strmec, da tega dela ne bode treba. 15 Vprašanje: po katerih načelih bi se Cesarski Graben znižal in razširil ? Nam bi se zdelo po teh načelih: 1. naj bi se Cesarskemu Grabnu uže tam, kjer se cepi od Ljubljanice, zdanja struga nekako 1.0 ”j znižala; • 2. naj bi se mu tudi pri Dolenjskem mostu ne¬ kako 1.0znižala struga, ki je ondukaj s kame¬ njem pomoščena (flaštrana); 3. od tega mostu do Cesarskograbenskega ustja naj bi se strmeči uravnali, kakor bi kazala potreba; 4. tem strmečem naj bi se dali taki prečni pro- črti, kakeršni bi jim bili primerni, da bi Cesarski Graben o povodnjih potlej mnogo hitreje tekel in večjo obilico vode odnašal. 16. Vprašanje: kake navedbe so potrebne, da bi Ljubljana tudi ob največjej suši dobivala vender toliko vode , kolikor je hoče imeti človeško zdravje? Ali bi se ne mogle na začetku Cesarskega Grabna storiti zatvornice, da bi se Časih Ljubljanici struga skozi mesto oprala ter nanesenih odpadkov otrebila brez kvare močvirskega usuševanja? Ker je struga Ljubljanici dolu od ustja Malega Grabna ob uravnavanji 1860tnih let bila tako po- globočena, da je ležala 1 črevelj 8 palcev (0.527 niže od struge Cesarskega Grabna tam, kjer se cepi od Ljubljanice, zategadelj je tudi ob največjej suši voda tedaj še vedno tekla skozi mesto; a ustavljati se je začela stoprav (še le) pozneje, od kar sta bila namreč Mali Graben in Gradaščica jela zasipati Ljubljanico. A mi svetujemo, da bi se Ljubljanica in Cesarski Graben tudi zdaj zopet oba znižala v tacem razmerji drug k druzemu, v kakeršnem sta bila ob tistih časih znižana, in zato bi tudi zdaj voda skozi mesto ob največjej suši tekla spet vse tako, kakor je ona leta. Zatorej, ako se struga Ljubljanici in Cesarskemu Grabnu zniža, kakor svetujemo, in če potlej v mesto pride toliko vode, kolikor je hoče imeti človeško zdravje, ne bode trebe nikakeršne zatvornice. A napraviti bi se taka zatvornica na Cesarskem Grabnu res dala, in to tako, da ne bi nič kvare delala močvirskemu usušilu. 17. Vprašanje: kocih naredeb je trebe, da se bode skrbelo za zdravje Ljubljanskega mesta, in da bi poleg tega mestni odpadki, tudi pridovali zemljedelstvu ? Podpisani veščaki mislimo, kar se tega tiče, sploh tako, da zdanja naprava, s katero se odpadki po vodi plave, kvaro dela človeškemu zdravju in ob¬ čemu gospodarstvu. Zatorej bi to stvar bilo tako na¬ rediti, da bi podzemeljski jarki le deževnico odna¬ šali v reko Ljubljanico, a mestni odpadki da bi se zemljedelstvu na korist rabili tako, kakor se da v tem kraji, pa da bi to ljudem vender ne smelo kaziti zdravja. 18. Vprašanje: ali je treba tudi Mali Graben in Gradaščico uravnati, in kako? Rečeno je bilo uže poprej, da se zdi neogibna potreba, tudi Mali Graben in Gradaščico uravnati. Ob tem poslu bi ne bilo samo izravnavati kri¬ vin ali zavojev, nego posebno bi trebalo upirati, da ne bi toliko prodovja prihajalo v struge, in zato bi kazalo goranje ali obršne drage zapreti z jezovi in struge tako prenarediti, da bi sip in pesek same ustavljale v tacih krajih, od koder bi ga z lahka bilo odpravljati, kadar bi velela potreba. Vrhu tega naj bi se po dnu struge položili pragi na vseh tacih mestih, koder voda teče z velikim strmečem, ter bregovi naj bi se tako utrdili in oko- varili povsod, koder se udirajo, da bi pozneje ta- cega posipanja uže ne bilo. Mali Graben in Gradaščico uravnati po tacem potu, kakor smo zdaj rekli, nam se zdi tako zelo treba, da bi se tega dela bilo najnaprvo poprijeti. 19. Vprašanje: ako se dovrše vsa ta usuŠevalna dela, kar jih vele gospodje veščaki , ter ako se tudi pogloboČi struga Ljubljanici, kakor je bilo govorjeno v dvanajstem vprašanji, ali bode potem reka še mogla čolne tako nositi, kakor do zdaj? Reka Ljubljanica bode potlej čolne nosila še vse tako, kakor do zdaj, ker je voda nad mestom dovolj globoka. 20. Vprašanje: ali je sploh upati, da bi se barje moglo v z vodo res napajati, in ako bi se moglo, s kakšnim potom naj bi se napajalo ? Ali ne bi kazalo, s tem vprašanjem zdaj počakati in poprej usu- Šiti zemljo, ter pogledati, kako bi to dejanje pohvalila izkušnja? 21. Vprašanje: ali bi se dalo in ali bi pridonalo, uže na rupe [šoto) navračati vodo, in ali ne bi morebiti bilo koristneje, če zemljo napajati začno stdprav (še le) potlej, kadar izginejo rupe, a zdaj da bi vodo navra- čali samo na više ležeče . podhribske kosove močvirske ali na zakot/jaje mej gorami? Najprvo je rupe (šoto) trebe do konca usušiti, potem požgati, pozneje predelati v polje in travnike ter mej vsem tem časom dajati jih solncu in sapi; kadar se to zgodi, stoprav (še le) potlej se bode mogla nanje voda navračati. A vender se uže takoj prve čase v poskušajo dade z vodo napajati više ležeči, podhribski kosovi močvirski in zakotljaji mej gorami. Te poskušnje bi učile, kako bi se pozneje po vsem močvirji z naj¬ boljšim uspehom v službo jemala voda, kolikor bi je bilo dobiti v napajanje. 22. Vprašanje : s kakšnim potom bi se barje dalo napajati, Če premislimo, kako leži . kakšna tla ima ter koliko gorkote in mraza ? Po Lombardskej deželi je dvoje napajanje. Prvi način je tak, da se napaja zdržema, in to tako, da vodo spuščajo na zimske travnike po vse leto, a na orizovo (rajževo) polje vzpomladi ter nekoliko tudi po letu. Drugi način je tak, da vodo navračajo samo časi, vzpomladi in mej poletjem, kar posebno ugaja strnini, stanovitim travnikom in tudi onemu svetu, koder se nekoliko let kosi a potem zopet nekoliko let orje in seje. Kranjske dežele podnebje nikakor ne daje, da bi se zimski travniki zdržema napajali, ker je uže jeseni a še bolj po zimi tolikšen mraz, da trava ob svojih časih ne more nič rasti, in tudi bi zmrzovala voda, stoječa po vrhu. Ker je vreme po kranjskej zemlji tako, zatorej se nikakor niti svetovati ne more, da bi ljudje se¬ jali oriz (rajž), ki potrebuje svoje posebne gorkote, 3 — 12 - kadar kali ter dokler raste in zori, rekše, od majnika do septembra meseca. A bilo bi vrhu vsega tega vender želeti in preporočati, v poskušnjo kakšno oral zemlje posejati z orizom, kajti ako to žito kolikaj obrodi, potem bi kazalo sejati ga vsaj v domačo potrebo. Ta novi sadež bi zelo tehtovit bil zato, ker bi dokazal, da se tudi na Kranjskej zemlji res in ob mnogo manjših troskih da pričeti ono gospodarstvo, po katerem se nekaj let kosi a nekaj let orje in seje, ter poleg tega oriz tudi zemljo do dobrega učisti. Dozdanje besede nam jasno odkrivajo, da bi se Ljubljansko barje dalo samo po nekaterih krajih in le časih napajati z vodo, ter da bi se moglo samo po teh krajih nekaj let kositi, nekaj let orati, in to tako, da bi tod ob setvah razumno vrstili drugačno žito za drugačnim žitom. Čim trdneje bi se ljudje tega pota držali, tem večje pridelke bi jim potlej rodila zemlja. Po Laškem svetu, koder je uže nekoliko stoletij navada, setve tako vrstiti, in koder poleg druge polj¬ ščine raste tudi oriz, pridelujejo še enkrat po toliko, če ne po več, in tudi zemljišča imajo zato dražjo ceno. Znano je, da vsaka zelina okrog in okrog sebe iz tal posreblje vse stvari, katerih v svojo rast po¬ trebuje. Zatorej poljščina, ako jej dam tri do štiri leta presledka, predno jo denem zopet na poprejšnjo njivo, zdaj v tleh novič najde vse tisto, brez česar ne more biti, ako se hoče vesela k višku vzdigovati. Po troletnem presledku bi zemlja utegnila nekako vsak petnajsti dan potrebovati napoja, in to povprek vsako sekundo tega dne po 1 litro vode na hektar prostora. A pomneti je, da pri tacem presledovanji polj¬ skih plemen sloni vse gospodarstvo na samih trav- nicih; kajti če pogledamo, koliko ima zemljišče trav¬ nikov proti njivam, takoj vidimo, kako ga kmet ob¬ deluje, ker vemo, koliko mu gnoja utegne dajati. Zato ne more nihče dovolj v živo zabičevati, da je živino rediti, ako se hoče v Ljubljanskem barji začeti po novem kmetovati. Ljubljansko barje ima po resnici vsega obilo, česar je trebe dobrim travnikom, katerim naj bi se pomoglo samo s tem, da bi se vedno po redu in dobro gnojili, in potlej bodo njivam zelo izboljševali pri¬ delek vsake poljščine. 23. Vprašanje: koliko troskov bi zadajalo vzdr¬ ževanje močvirskega napoja? Troški uže dodelanega napojila so tukaj taki a tam drugačni, kakeršna so namreč tla in kakor si leže. Ako ne štejemo tega, kolikor vzame privod potrebne vode ter naredba pritočnih jarkov, obeta vzdrževanje samih napajalnic po kaka 2 goljdinarja troškov od hektara na leto. 24. Vprašanje: koliko nam tako pravilno napa¬ janje obrodi koristi, ali drugače povedano: koliko večji bodo pridelki, ter Če odštejemo troske, koliko do¬ bička nam je na ponudbo ? Kakeršno je tod podnebje in kakeršna moč¬ virska zemlja, to moremo brez skrbi reči, da je od umnega napajanja in pravilnega presledovanja polj¬ skih plemen gotovo upati tacega uspeha, da bode svet, kadar se poplačajo troški dodelanega napojila, potlej trikrat toliko vreden. 25. Vprašanje: kacih ustanovil je trebe, da bodo kmetje potlej mogli barje ter njega posamične kosove neprestano obdelovati , ter da ceste, vodotoči in druge naredbe ne pojdejo po-zlu ? 26. Vprašanje: kaj bi bilo treba storiti , kar se tiče znanstva in gospodarstva, da bi se ljudje laže in hitreje naseljevali po močvirji ? Najnaprvo je osnovati načrtek, opirajoč se na do¬ zdanje navade in potrebe močvirskih kmetovalcev, a ta načrtek bodi tak, da oklene vse, kar se tiče znanstva, gospodarstva in upravljanja; stoprav (še le) potlej se bode moglo k temu obojemu vprašanju razložito odgovoriti. Podpisani veščaki tukaj ne moremo povedati vsega, kar bi se o tej stvari dalo reči, a vender sodimo, da bode pridovalo, če na tem mestu poka¬ žemo pot, po katerem bi se barje po sedaj izbolj¬ ševalo, in če preporočimo posebno Lombardske de¬ žele napajalna pravila, potrjena z mnogoletnimi izkušnjami, ker je podoba, da bi se tudi to močvirje z velikim uspehom po-njih dalo izboljševati; a samo ob sebi se umeje, da bi ta pravila trebalo toliko pre¬ drugačiti, kolikor bi ukazovale močvirske razmere in dozdanje izkušnje. Najpoprej bodi opomeneno, da tu, kakor je uže zgoraj bilo rečeno, beseda ne teče okolo tega, kak6 bi se napravil velik napajalen vodotoč, kateri bi rosil vso močvirsko ravan od kraja do konca, nego menimo se le o tem, kako bi bilo uravnati Ljub¬ ljanico in stranske nje pritoke ter s tem delom ob enem tudi močvir usušiti. Kadar bode ta posel gotov, stoprav (še le) potlej bi se ugodno ležečim barskim prostorom dala navračati tudi voda, kolikor bi je bilo pripravne. Koder tako napojilo prvič narejajo, nij pozabiti, kje in po koliko ima kdo pravic na vodi, a ni tega ne, ali tacih napajalnic izkušnje res obetajo ali ne, da bodo prihodki mogli obilo povračevati troške, kolikor jih bode gotovo s tem delom. Sploh se na močvirji nij bati prevelike zabave, a vender je premisliti, katere zgradbe na vodi ne bodo nič motile močvirskega na¬ pajanja, da jim zatorej nikakor ne bode treba odkupo¬ vati pravic, in katere bodo take, da bi napajalnicam dobro delo, ako bi se mogle odkupiti ali vse njih pravice, ali vsaj nekaj teh pravic. Kadar se o tem najprvem vprašanji ustanovi na¬ čelo, in kadar bode močvirska ravan usušena, potem je vse tiste prostore, katerim se misli dati umetalno napajanje, trebe tako razdeliti na svoje tolikšne in take kosove, kakor pokaže zemljišče, h kateremu spadajo, in kakor nanese obilje pripravne vode, ter kakor je svet ali višji .ali nižji; a nobeden teh kosov ne bodi niti nad 4 hektare velik, niti ne izpod dveh hektarov majhen. Ti kosovi naj bodo na štiri ogle in pravokotni, če se kolikaj da, ter vselej tako urezani, da se jim odmeri samo do po dvakrat toliko dolžave, kolikeršna je njih širjava. Mejo naj jim dele pripravna rovišča (grabni) in mali ob- sipi, kateri bi napenjali vodo. Vodotoč, ki pojde po najvišjih tleh tacega kosa, naj bode vodo prinašal, a rovišče, po nasprotnej strani vzporedno izkopano, ter tudi stranska ro¬ višča naj jo bodo zopet odnašala, in to tako, da bodo ta rovišča mogla ob enem tudi napajati do- lanje, nekoliko niže ležeče polje, katero bodi vse takisto napravljeno. S takim potom se najlaže umna — 13 služba odkaže vodi, kolikeršno je nje obilje in koli- keršen strmec; vrhu tega ob tistih časih leta, kadar se zemlja ne bode napajala, deževnica po teh ro- viščih otide z naglim begom dalje. Obsipe, kateri polje oklepajo, trebe nasaditi z drevjem, in to z vrbjem in jelševjem, koder so tla mokrotna, a po osehlih tleh z jagnjedi, z dobjem (hrastjem) in brestjem. Taki zasadi so zelo koristni, kajti dajo drva v kurjavo, kar bi utegnilo barjanom dobro ustrezati posebno tedaj, kadar uže ne bodo imeli rup (šote), ter drevje pomaga tudi k zdravju in vrhu tega po¬ nuja rokodelsk les. A vrbe in jelše bi bilo vsako tretje leto kle¬ stiti in veje potem z obilim pridom rabiti v zvezano protje (v pletene seči, v braneče plasti), ker taka stvar se bregovom in ježam v zaslombo daje ondod, koder tla pridržavajo vodo v sebi. Potlej bi se ne bilo trebe vode takisto braniti, kakor do zdaj, ko so v bregove zasajali kole ter jih nepripravno obijali in pazili z deskami. Da se kmetovenje po barji bolj razcveti, in da se bodo ljudje v prihodnje čase rajši naseljevali po- njem, zatorej bi bilo treba tudi misliti, kako bi se dala ta zemlja dovolj prekrižati s potmi in cestami, katere bi z gladkim tekom šle do vsacega večjega sela. Kadar se bode tem napravam zdeloval glavni črtež, nikakor ne bode smeti pozabiti onih naredeb, katere bi zdravo pitno vodo barjanom prinašale iz vrelcev in studencev, kar jih izvira po močvirskem okoliši. Samo ob sebi se umeje, da tolikšno ter tako razsežno izboljševanje močvirske zemlje, ki bi še poznim vnukom dajalo koristi, nikakor ne more biti brez dovoljne pazke, katera bi skrbela, te naredbe primerno vzdržavati in trditi; kajti izkušnja uči, da časi tudi najmanjše preziranje rodi pozneje veliko kvaro, katera se da le o množili troskih popraviti. Zategadelj je svetovati, da se dovršenim moč¬ virskim naredbam posadi dovolj paznikov, naj bodo žuli nad zgradbami, ter da se jim poda tenko pou¬ čilo njih službe, katero jim bode tudi pripovedovalo, kakšne so njih pravice in kakšne dolžnosti. To poučilo bi se dalo nekako osnovati po enacih poučilih, ki jih o napajalnicah uže imajo pri furlan¬ skem Tržiči, ter obsezalo naj bi vse razmere in po¬ trebe Ljubljanskega barja. Takšno poučilo naj bi vlada razglasila, ter vanje bi se zapisalo: kako se narejajo in trdijo ceste; kako se usuša in kako na¬ paja svet; kako se zasaja drevje; kako se dobiva in čista hrani pitna voda, ter naposled, kako se sploh deva v red kmetovanje po močvirjih. 27. Vprašanje: kako naj bi se zdeloval glavni črtež p o načelih, katera so tukaj izrekli gospodje veščaki, in ali bi še kaj bilo trebe preiskovati, predno se začno črteči delati na tega preiskovanja podstavi ? Da se more pripravno zdelati glavni črtež na¬ vedbam, katere v tem spisu priporočajo veščaki, trčbalo bi poprej še teh stvarij: 1) zvezo zemljemerskih prvo stavnih kolov na¬ praviti v barji ter ob glavnih obeh rekah do Cesar¬ skega Grabna ustja; 2) vodomernih kolov postaviti, kolikor se jih zdi treba; 3) po raznih krajih v barji vrtati zemljo, da se zve, kako leže nje pole druga vrhu druge; 4) storiti glaven razpregleden zemljevid pa takej meri, v kakeršnej si je 1 : 10000; 5) lindino izmeriti močvirju, da se na poseb¬ nem zemljevidu s črtami zvežejo mesta, kar jih ima po jednoliko višave; 6) dolinam prečne pročrte tako zdelati, da bodo kazali plasti raznih pol; 7) načrtati ter na lindino izmeriti stranske pritoke in glavne odtoke ter tudi povodne zgradbe (mline itd.) po stranskih pritokih; 8) zvedeti, kakšno obilje vode prinašajo stranski pritoki; 9) načrtati ter na lindino izmeriti Ljubljanico in Cesarski Graben; tudi zvedeti, koder bode treba, kakšna tla so ondukaj; naposled: 10) načrtati ter na lindino izmeriti Mali Graben in Gradaščico, spominaje se tistih mislij, ki so v 18. vprašanji rečene o teh dveh potočili. Po tacih pospešilih bi potem bilo tudi zdelati še te glavne črteže: a) črtež, kako bi se znižala struga Ljubljanici in Cesarskemu Grabnu; b) črtež, kako bi se uravnala Mali Graben in Gra- daščica; c) črtež, kako bi se uravnali stranski pritoki; d) črtež, kako bi se uravnal Cornovec in drugi glavni vodotoči; naposled bi bilo treba: e) ustanoviti, katere kosove sveta naj bi napajal vsak stranski pritok posebe. 28. Vprašanje: ob kolicih troskih bi se dalo zvr- šiti znanstveno preiskovanje ter ob kolicih bi se zdelal glavni črtež ? Ker je mej preiskovanjem, naštetim v odgovoru 27. vprašanja, vedno treba v mislih imeti glavne črteže, kateri se bodo kesneje napravljali na tega dela podstavi, zato se preiskovanje nikakor ne more ločiti od zdelovOnja črtežev samih, ter preiskovati je tako, kakor se zdi temu, kateri nareja glavne črteže, in tudi se godi vse pod njegovim očesom, ter on bode sam soboj odgovoren o vsem. Troškov z rečenim preiskovanjem in s poseb¬ nimi, na drobno zdelanimi črteži, kar bi jih bilo treba v močvirsko usušilo (v 28. vprašanji a—d), in troškov s pripravami v poznejše zemeljno na¬ pojilo (v 28. vprašanji e), mislimo podpisani veščaki, da bi se utegnilo nabrati vseh vkupe toliko: 1) plačila zemljemercem .... 11.500 gld. 2) vozarine, kadar bode treba, po njih računu. 450 „ 3) na črtalno orodje in druge po¬ trebščine ter na katasterske črteže in knjigovezje. 400 „ 41 na orodje, s katerim se meri . 1.200 „ 5) dnine utegne biti. 1.200 „ 6) stanarine od pisarnice čez vse leto. 300 „ 71 na pisarnično in drugačno opravo 450 „ 8) na mezdo služabniku ter na pri¬ pravo, kuritev in pospravljanje pisar- ničnih prostorov. 400 „ 9) na zabijanje prvostavnih dobo- vih (hrastovih) kolov zemljemerskih in vodomernikov. 100 „ Vsega vkupe . . 16.000 gld. V Ljubljani v 10. dan majnika 1880. Ivan Indra, c. k. višji stavbinsk svetnik. Cesare Salvini, Ivan pl. Podli a^ski, kulturen zemljemerec. uradno pooblaščen civilen zemljemerec. Jaz, čegar ime se zdolaj čita, podpisujoč to mnenje veščih gospodov, mislim, da sem dolžan ti¬ stemu, kdor hode zdeloval glavne črteže o moč¬ virskem usuševanji, preporočiti, da posebno ima na umu dve zelo tehtoviti stvari, namreč: 1) naj se drži tega, kar so veščaki svetovali, rekše, da bi se Ljubljanici in Cesarskemu Grabnu struga nekako 1 meter znižala; a pazi naj, da potem Ljubljanica ne bode nikoli imela premalo vode, ter da ne bi kvare delala obrež¬ nemu podzidju Ljubljanskega mesta; 2) naj mu bodo vedno v mislih odtočni prekopi, o katerih govori 7. vprašanje, ker bi kedaj utegnili tudi močvirsko ravnino napajati z vodo, ako bi bili zdelani. Ali ker se bodo vode še vedno ustavljale v svojem odtekanji ter pod-se jemale suho zemljo ves tist čas, kar ga mine, predno se glavni črtež naredi, in tudi ves tist čas, v katerem se bodo kesneje po tem črteži rekam in potokom popravljale struge ter se močvirska ravnina predelovala, pa ker je vender zelo treba, da se temu razgrajanju pride na konec, kolikor je najhitreje moči, zategadelj je vredno krep¬ kega preporočila, da se ob nevelikih troskih s poseb¬ nim svojim, nalašč narejenim malim vodotrebnikom (baggerj strani pobere ves naneseni pesek po strugi Ljubljanice od ustja Malega Grabna dolu gredoč, dokler se pride še nekoliko niže od tistega mesta, kjer se Cesarski Graben cepi od Ljubljanice, in poleg tega naj se tudi takoj zdaj uravnata Gradaščica itt Mali Graben. V Ljubljani v 11. dan majnika 1880. Vešči zemljemerec Rafael dr- Vicentini, s. r. "Osuševanje LjuLIjanskega močvirja. S-N' <3r' s T "rs A. Razpredelnica največje tez naj^litvejče vode od 1868. do 1879. leto. Razpredelnica O- 0 C* f ♦ Xnivuanu (D / pOWVlja. ‘dfiajvečje vode m mezijo Katvo, tvotitioz oboje nad ničto, a naj-pt Urnejše batič, tiotitioz oboje po3 ničto vodomeznec^a ■kota. V Ljubljani v 10. dan majnika 1880. Joh. Podhstfski, uradno podpisan civilen zemljemerec. I V i Most pod Štepanjo vasjo , Usuševanje Ljubljanskega močvirja 6 . Elmi ilolMi urotrt od Vrhnike do Fužin pod Ljubljano. J IV Bistra, na desnem Bistra , na desnem Sivcev graben, na desnem Most na železni cesti Dolgi graben, na desnem Dolgi graben, na desnem ff Cornovec, v a levem e sr & o g <3 22 21 Jez in slap na Fužinah