Leto !¥•
V LJubljanip dtm 14. fa 1323
Rakitna in njena okolica
24.
Rakitna za Krimom
Lepa je Gorenjska, tako žeto, da jo tujci, ki so prepotovali ie skoraj ves svet, primerjajo z najlepšimi deli naše zemlje. Popolnoma drugačni sta Dolenjska in Štajerska, kjer te vabljivo pozdravljajo ljubke vinske gorice, neprimerna z omenjenimi deli lepe slovenske žemljice pa je bogata, gozdna Notranjska. Tam daleč za Ljubljano, ki leži baš v sredini ostro se razlikujočih pokrajin, vidiš precej visoko z mogočnimi gozdovi porastlo notranjsko hribovje, v čijega podnožju leži obsežna ravnina, Ljubljansko barje. — Tisti ki še ni hodil po Notranjskem, ali pa če se je tudi samo vozil po železnici, si ne more predstavljati, koliko priročnega bogastva se nahaja v tem delu naše domovine. Globoke doline režejo hribovje, ki se razteza in švi v široke hrbte, noseče obsežne planjave. In vsa ta pokrajina je po-rastla z najlepšo močno-Šefe)vino. Naselbin je V.tjjgŠ&JeJlih krajih soraiz-rsaroo kaj -malo, ali kar jih je, so čedne in bogate vasice. V omenjenih krajih je doma blagostanje, katerega nudijo gozdovi. Na takem Širokem, okoli 800 metrov nadmorske višine visokem hrbtu, taikou za hribovjem, katerega vidimo južno od Ljubljane, se nahaja obsežna planota, kraj katere leži ena izmed naših najvišjih, ali kljub temu zeio prijetna vasica Rafeina.
Omenjena vas mora biti-že zelo staa-a. Najbrže, da so imeli svoja bivališča na rakitniški planoti že stari Rimljani, ki so imeli speljane ceste čez notranjsko hribovje, tvoreče zvezo z Rimom in staro Ljubljano — Emono, odkoder so.se razpletale ceste proti «ovem in vzhodu. O ne-kdaiifrh naselbinah priča stžfro zidovje, na katerega večkrat nalete na notranj-Sik4h hribih pri obdelovanju polja. V začetku diru« gega tisočletja pa so sezidali na Notranjskem svoje mogočne gradove razni tuji knezi, ki so gospodarili nad takrat popolnoma brezpravnim slovenskim ljudstvom.. Rakitna in vsa nijena okolica je spadala pod turjaško graj-ščino. Mogočni Turjaeani so lovili in se veselili po obsežnih gozdovih, dočim je bil slovenski kmet njih tlačan in je moral skrbeti za življenje visoke gospode. Za les se v tisti dobi ni nihče brigal. Drevje je ras k), dokler ga ni podrl vihar, ali pa se je zrušilo radi starosti. Ker les ni imel posebne vrednosti, je bil brezpomemben tudi za kmeta. Kmetje so obdelovali polje, ki kljub visoki legi dosti dobro uspeva in oddajali desetino. Da poije dosti dobro rodi, je vzrok, kar
Zdravilišče za kostno ietiko v Rakitni
je rakitoiSka planota zavarovana proti pusti kraški burji, ki se zlomi na sosednjem Vinim vrhu in pa radi potočka, ki napaja rakit-niške travnike. V petnajstem stoletju pa se že pričnejo bodisi časi za Notranje«, posebno za kraje, ležeče blizu Ljubljanice, ,po kateri f omenjeni dobi pričnejo prevažati les v Savo in odtod na Hrvaško. Šele kake dvesto let kasneje, pa se prične polagoma razvijati lesna trgovina proti Jadranskem morju, proti Reki in Trstu.
V	početku so dajale grajščine kmeta samo tisti les, ki ga je rabil
za svojo domačo potreba Medtem pa se je kaj rado zgodilo, da je ta ali drugI kmet posekal malo več in tak les spravil z vozovi do Planine, na Rakek aH celo v Senožeče, kamor so prihajali trgovci in ga prodaL V teku let, pa so si kakor ostali notranjski kmetje tudi Rakitničani priborili razne pravice ia prejemali nekaj več lesa, s kaiterim so trgovali, naravnost v Trst Vožnja j« trajala precej dolgo, aH koncem koncev so le prišli na cilj. Največkrat so peljali tramove, ki so jih prodajali, kakor dandanes Ižanci bukova drva ▼ LJubljani. Ko pa so bila v preteklem stoletju deloma razdeljena grajščinska ve-leposestva, so kakor drugi Notranje! obogateli tudi Rakitničani. Jeli so so ha vrti po večini z gozdarstvom, ki donaša posebno dandanes največje dohodke vsej naši pokrajini Služijo posestniki, gozdni delavci, posebno spretni notranjski tesači, ki so sloveli po vseh gozdnatih delih staire Avstrije in pa vozniki. Dočim je poljedelstvo propadlo, se je gospodarstvo dvignilo.
Kljub veliki oddaljenosti od železnice in pa v splošnem precej slabim zvezam z ostalim svetom, pa so prebivalci notranjskih hribov, n-azvaui »Hrib-ci« zelo napredni. V oddaljenih, samujočih pokrajinah je dobro razvito šolstvo. Tako najdemo skoraj v vsaki ta mošnji občini po več razredno ljudsko šolo. Pa tudi časopisje prihaja v omenjene kraje.
V	Rakitno, ki je oddaljena od postaje Presejje skoro tri ure in približno toliko tudi od postaje Borovnica, poleti zelo radi prihajajo izletniki in to že radi lepe lege kraja samega, posebno pa še zaradi divne okolice, kjer ne manjka skalnih sotesk, skozi katere šume in se penijo slapovi. Mnogo ljudi privabi v Rakitno izborni čisti gozdni zrak. Lansko leto so v Rakitni postavili majhno bolnišnico, kjec; poizkušajo zdraviti kostno jetiko, eno najtežjih bolezni,
Desno:
fipirejem avstrijskih gostilničarjev, ki so obiskali ljubljanski velesejem, na glavnem kofodvoru Ljubljana.
Vinko Gačnfk, znani vlomMec, ki je bil aretiran v Mokronogu.
Velika motodkltetična dirka v Ljubljani. Na
desni spodaj zmagovalci, na levi spodaj pozdravna vožnja, na levi pa dirkač v polni vožnji.
Vadav Tušar, zelo pr ljubljeni in ugledni posestnik iz Cerknega na Tolminskem, je pred tremi meseci odšel od doma. Pretekli teden pa so našli umorjenega daleč od doma v bližini Ferare. Gotovo je postaj žrtev zlobnega fašizma.
Desno:
Pevski zbor slepih iz zavoda v Kočevju je priredil v Ljubljani le koncert. Zgoraj skupina ženskega pevskega zbora, spodaj pa slika iz kočevskega zavoda slepih, kjer vidi-400 najbolj bedne pri izdelovanju ščetk.
Levo: Primož Žontar, rojen
L 1858 pri Sv. Duhu nad Škofjo Loko, ki fcna poleg Ambrožitča bi Znidaršrča največje zasluge za razvoj natega čebelarstva, je praznoval te dni svojo sedemdesetletnico.
iu.
Berlinski kočijaž Gustav Hairtmann, katerega sliko Letalec kapitan WHkins preiskuša aparait, s katerim bo topil led pri poletu za «1» prinesli pred mesecem dni, ko je odhajal na pot, je
rešitev Italijanov.	v Pariz
Japonec Tajširo Ara-kl je prejel nagrado 150.000 Din, keT je v najkrajšem času erepotoval okoli sveta.
Kitajski maršal Čangtsolin, ki je pove-tjeval severnim četam, je bil zadnje dni tožbo ranjen.
ltalia na poletu na severni tečaj plava nad Stroekholmom na Švedskem
. Zaroka v angleški vladarski hiši. Princ Hemry se je zaročil z ho-latisiko princeso Julijano.
Desno«
Velika letalska nesreča v Libavl v šlezlji, kjer se je ponesrečilo letalo proge Praga— Varšava.
V večnem ledu In snegu, kjer se je ponesrečila zreč« na ladja generala Nobila.
Desno:
Streha-luipoia na zvezdami v Mount VVilsoou. Lovoj
V«4&aasti dsfinogSed za opaizovanje nebesni, if&s na Moumt ^felsoca v Ams&ki
Leteča restavracija Tudi zrakoplovi so preskrbljeni z razni* mi udobnostmi in do» brotami.
Desjo:
Zvezdogled pri delu v zvezdami.
Levo: