Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 15.
Z urednikom se more govoriti vaak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Seststopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se popuot.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob C». uri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu:
7,a celo loto 6 gld., 7.a pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatov na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po podtl velja
/.a celo leto 10 gl., sa pol leta 6 gld., 7.a četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 227.
V Ljubljani v petek, 28. novembra 1884.
Tečaj 1.
Vabilo na naroebo.
S 1. decembrom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se
pošiljanje lista ne pretrga. J\ajbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar oil-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
na mesec .......................gld. —'50
za donašane v hišo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec .......................gld- ‘85
Pred državnim zborom.
Nekoliko dnij še — in pri kraji so parla-mentne počitnice, zopet se bodo na stežaj odprle duri državnozborske palače, in po hodnikih veličastnega poslopja na dunajskem „Ringu" srečevali se bodo stari tovariši, stari nasprotniki! Zasedanje državnega zbora, katero se otvori dnč 4. decembra, ima neko posebno važnost. Ne zaradi tega, ker se bodo reševali posebno znameniti predlogi, temveč ker je zadnja sesija pred novimi volitvami. Šestletna legislativna doba poteče našim poslancem s prihodnjo spomladjo, potem se z nova prične volilna agitacija, in krdela naših volilcev bodo zopet poklicana na volilno bojišče, da tam odločujejo o usodi avstrijske države.
Popotnik, kateri je namenjen na visok gorsk vrh, časi rad postoji ter gleda nazaj po trudapolnem potu, kojega je dosihmal
Listek.
O hitrosti duševnega poslovanja.
„Sploh so modrijani vseh časov vedno tisto rekali, a neumniki, to se pravi, neizmerna večina vseh časov, delali so vedno tisto, namreč nasprotno." Oziramo se tu le na prvo misel tega spoznanja, ki izvira od včlikega pesimista modernega, in ona v istini tvarja rudečo nit v povestnici filozofije ter najmikavneje je zasledovati razne oblike, v kojih se je razodevala ista resnica včlikim duhovom vseh d6b.
Staroslavni Pythagora položil je bistvo stvari v števila, in da je s tem nekako zadel jedro, kažejo nam težnje denašnjih prirodo-znancev, ki hočejo vse gibanje in nehanje v številih izraziti, in statistika raztegnila je veljavnost svojo nad večje in manjše pojave v življenji narodov in držav. Kako pa bi se oradostil krotonski modrijan, gledajoč, da je tudi mogočni duh, ki se neprenehoma trudi, spoznati svet in sebe, v oblasti števil; da se tudi človeka čutenje in gibanje, hotenje in
srečno bil prekoračil. In kedo nam bode za nikal, da tudi naša pot drži navzgor, da tudi avtonomistične stranke vidno napredujejo pod Taaffejevo vlado! Spominajmo se, s kakim zaničljivim smehom je nasprotna nemško-libe-ralna stranka pozdravljala novorojeni kabinet in ono neznatno prepohlevno večino, na katero se je naslanjala. Pisali so takrat leto 1879, in celo iz ust jako vplivnih oseb čul si tedaj samosvestno prorokovanje, da bode čez nekoliko tednov uže konec Taaffejeve vlade, katera se je drznila, na svojo zastavo zapisati preklicano načelo: „Sprava med avstrijskimi narodi!" Celo najbolj vnetim prijateljem nove sisteme upalo je časi srce, in v očigled strastnim napadom v državni zbornici, brezobzirnemu rovauju med ljudskimi masami stavljali smo si čestokrat strahopetno vprašanje, bode-li možno, da se merodajni državnik ohrani na svojem težavnem stališči?
In dandanes? Leto 1884 bliža se svojemu koncu, a tudi opozicija državnozborska je uverjena, da se i ona čedalje bolj približuje svojemu zatonu. Bridko to prepričanje prešinja vse trezno misleče kroge nemško-liberalne stranke ter se glasno izraža v elegičnih člankih merodajnih strankarskih glasil. Zadnje deželnozborske volitve bile so po vsem neugodne nemško - liberalni hegemoniji. Dan za dnevom izgublja Herbstova stranka svojo nekdanjo veljavo na češkem ozemlji, kjer so zadnje volitve skoro dve tretjini deželnega zastopa odmerili češkemu življu. Na Moravskem napredovali so Čehi pod sedanjo sistemo v toliki meri, da so malo da ne večino si pridobili v brnski deželni sobani. Slovenci na Kranjskem osvojili so si ono utrjeno pozicijo v deželnem zboru, katero jim je pred leti izmaknila neizbirčna taktika zagrizenih nasprotnikov. Na Gorenj e-Avstrijske m zmagali so nemški konservativci po ljutem boji, na Solno graškem ohranili so svoje staro razmerje. Tudi na Štajerskem
mišljenje vrši po zakonih, ki se konečno sredo-točijo v števila.
Ona iznajdljivost, ki si je stvarila sredstva, da meri hitrost bliska in električnega toka, svetlobe in zvoka, obrnila se je tudi v sč, da’natanko razzna način lastnega delovanja.
To je v istini drzovita namera. Vzemimo si na primer dozdevno prav jednovit pojav živčnega poslovanja. Če igla zbode v prst, umaknemo ga mahoma in ne mislimo na to, da bi bilo preteklo med vzrokom in učinkom količkaj časa. In to bi se dalo zagovarjati, ko bi vidni učinek bil jedini posledek zbadljeju. V resnici pa slednji prebudi kar vrsto dogodkov, kojih z a d n j i je še le videl. Vršf se namreč to le: Konica igle prebode kožo na prstu, zadene ob tipalno telesce ter pr obudi lastinito zmožnost njegovo; ta sprememba prestopi v živec, ki v onem izvira in je napeljan do možjanov. Kakor pa električni tok šine skozi žico v hipu, ko ga sklene lehki udarec brzojavnega uradnika ter hiti do namenitvene postaje, slično javlja živec možjanom nezgodo, katero je prizadela igla. Tu nastane zaveden čut v bolestnem motenji in potem volja, prst odtegniti neprijetnosti. Volja probudi torej gibalen živec, ki od možjanov vodi do musku-
in Koroškem so konservativne in slovensko-narodne manjšine vsaj svoje prejšnje sedeže si obdržale, na Dunaji pak se kaže tako oči-viden prevrat javnega mnenja, kateri se razodeva pri deželnozborskih in občinskih volitvah, pri ljudskih shodih in porotnih obravnavah, da morajo levičarji sami uže uverjeni biti, da je njih slave konec v avstrijski stolnici. Tekom svoje več nego petletne delavnosti je vladi prijazna državnozborska večina se numerično jako ojačila; vsaka dopolnilna volitev skoro je pomnožila njene vrste, in k prihodnjim splošnim volitvam stopala bode s krepko odločnostjo, svesta si konečne zmage!
Ali koder gre za ideje in njih protivje, naposled ne odločujejo gole številke! Mnogo višje tedaj nego numerične pridobitve naše desnice ocenjamo one ugodne moralične spremembe, katere so se tekom zadnjega petletja prikazale med avstrijskimi avtonomisti. Njih položaj bil je s prva jako opasen. Kompaktne večine, sestavljene iz jedne same velike strauke, ni bilo na tej strani avstrijske zbornice ; desnica bila je in je še dandanes, spojena iz raznih političnih in narodnih frakcij, v tem oziru prav podobna naši mnogojezični državi. Le nekoliko trmoglavosti, nekoliko več brezobzirnosti v tem ali onem klubu, in oni „železni obroč", kateri zjedinjuje večino, moral bi razleteti se vsled sredobežuosti notranjih sil. Toda združena desnica je izvrstno prebila težavni izpit, prijateljstvo, pobratimija med raznimi njenimi člani rasle sta v istem razmerji, v katerem so se množili sovražni napadi na njeno solidarnost. Da je avtonomistična večina toliko časa ter v tako kočljivih položajih ohranila svojo strogo disciplino, da so k večjem nekateri solnograški poslanci pod Lienbacher-jevim vodstvom sem ter tjk se ločili od svojih tovarišev, to je častna svedočba spretnim voditeljem in požrtvovalnim parlamentnim vojakom. Kar so v tem oziru dosegli grof Hoh en -vvart.Rieger, Grocholski inLichten-
lov roke, in prošine ga povelje musk-u-
1 o m, da stopijo na delo. Hitro so pripravljeni, skrčijo se; in roka je umaknena.
Na videz jednoviti čin je torej zložen iz mnogoterih; in sleherni potrebuje časa, da se probudi in izvede. Razločujmo tri skupine dogodkov: prvič treba je časa, da se vzbudi čutilo in povzame dojem (vtis) bodeče igle ter časa živen, da dojem dovede ali naznani možjanom; drugič preteče nekoliko, da v slednjih nastane zavest čuta in probuja odvodnega gibnega živca; tretjič vzame nekaj časa prevod povelja v tem živci in pripravljanje muskulov za skrčenje.
Dasi te tri d6be prenaglo minejo —• zmerjene so.
Dotični poskusi zahtevajo dvoje: početek in konec poskusa (zbadljaj in odmaknenje roke) imata se natanko z vidnim znamenjem označiti in v tem pretekli čas je točno zmeriti.
Za prvi namen ni izvrstnejega sredstva nego električni tok. Kajti preide male daljave v po polnem neznatnem času. Pot jednega metra naredi v bakreni žici v 0000000 002 sekunde !
Kot časomer rabil je Helmholtz, kise je bavil s kočljivim vprašanjem, iglo magnet-
s t e i n , mora priznati najbolj pristranski protivnik avtonomističnih nazorov.
In v koliko je desnica napredovala, kar se tiče državnega razuma, praktične skušenosti in one stfierae treznosti, katera označuje realnega politika! V vzgled smemo v tem oziru svojim rojakom postavljati delavne, nadarjene, vztrajne Čehe. Kako hitro so se iznebili one okornosti, katera se je bila polastila njih zastopnikov vsled dolge pasivnosti, kako hitro so se privadili državnozborskemu stroju in zamotanim njegovim funkcijam! Kmalu so našli pravo pot, katera jih je izvedla iz labirinta nerabljivih, zastarelih namčr, neizvedljivih projektov. Tak prevrat se je vršil med češkimi poslanci, da je celo najznamenitejši zastopnik tako zvane mladočeske stranke, dr. Ed. Gregr, očitno, na javnem ljudskem shodu naglašal potrebo, podpirati sedanjo vladno sistemo, katera si je kot konečni smoter postavila sporazumljenje posameznih narodov na temelji ustavne jednako-pravnosti. In slične tendence se opazujejo tudi sicer v javnem gibanji na Češkem. Sigurno ima tudi to svoj poseben pomen, da je skrajna ali radikalna češka stranka tekom zadnjih tednov podlegla pri volitvah v rovd-niški okrajni zastop ter pri mnogo znamenitejših volitvah v praško mestno starešinstvo. Vidno pojema vpliv mladočeski, in ugled zmernih, previdnih Staročehov veselo napreduje!
Nimamo povoda, da bi od zadnjega zasedanja državnega zbora pričakovali drug značaj, različen od onega, kateri se je razodeval v preteklem petletji. Večina državnega zbora in Taaffejeva vlada, katero podpirajo naši poslanci, sta si jedini v vseh važnejših go-spodarstvenih in političnih vprašanjih. Na tem soglasji, utrjenem po dogodkih ravno minule d6be, sloni ves notranji položaj avstrijske državne polovice, kateri toliko preglavice dela levičarskim protivnikom. Za trdno pričakujemo, da se bode blagodejna sloga med mi-nisterstvom in parlamentno večino ohranila in ojačila tudi v bodočem zasedanji, zlasti z ozirom na predstoječe državnozborske volitve.
Vprašanje o dietah v nemškem državnem zboru.
NemSka ustava v svoji sedanji obliki združuje nekatera po vsem karakteristična protislovja. Z jedne strani najsvobodnejši volilni red, kateri vsakemu nemškemu državljanu, ako je le dopolnil 25. leto, izroča
nico, visečo na tanki niti. Kakor hitro namreč obkroži to stvar galvauski tok, primerno napeljan, odkloni jo,- nemirna postane; a le, dokler vpliva tok. Iz števila in razsega nihajev pa je možno izračunati čas tokovega trajanja.
Zbadljaj igle more prilično namestovati električna iskra.
Kakor hitro je skočila v prst, poččl je galvanski tok krožiti okolo magnetnice in ko je Helmholtz z roko zganil, pretrgal je ob jednem tok. Iz pojavov na magnetnici razznal je čas, kolikor ga je preteklo med draženjem prsta in njega umakom.
Drugi učenjaki izvajali so preiskavanja na drug način ter povzeli v njih krog vsa čutila. Kakor hitro je na primer preskočila električna iskra v dotični organ, sklenil se je galvanski tok ter pridvignil pero in je pritisnil na pfilo papirja. Ko pa je poskusna oseba naznanila, da čuti tip, oziroma vid, sluh, vOnj ali okus, prekinola je otok. V tem je posebna priprava z znano hitrostjo pomaknila papir pod peresom naprej, tako, da je na njem nastala črta. Ko pa je prenehal tok, odnehalo je pero. Iz dolgosti črte bilo je raz-znati v tem pretekli čas.
Slednji je se vč da svota vseh treh dfib, ki smo jih zgorej naveli.
(Konec prihodnjič.)
aktivno in pasivno volilno pravo, z druge strani pa znamenito določbo, da nobeden državnih poslancev ne sme prejemati za ta javni posel nobene odškodnine, nobenega plačila. Nemški poslanci diet ne dobivajo, tako veh' volilni zakon z 31. maja 18G9. Posledice so jasne. Za državnozborski mandat se potezajo na Nemškem le taki veljaki, kateri vsled svojega ugodnega socijalnega položaja niso navezani na one dohodke, s kojimi se po drugih državah odškodujejo narodni zastopniki ali pa pristaši onih strank, katere razpolagajo s tako obilnimi denarnimi sredstvi, da s posebnimi podporami vzdržujejo poslance svoje barve v dragem Berolinu. Šestkrat uže sklenil je državni zbor, prenarediti to strogo določilo, ali vselej obtičal je sklep njegov v nemškem zveznem svetu. Komaj je bila tedaj otvorjena nova državna zbornica, in uže je stalo vprašanje o poslan ičnih dietah zopet na dnevnem redu. Tudi pri tej priliki se je kazalo, da Bismarck nima večine v nemškem parlamentu. Navzlic ugovorom konservativne stranke, vkljub vsemu prizadevanju železnega kancelarja, kateri je trikrat s svojim mogočnim glasom posegel v debato, obveljal je predlog „svobod-njaka“ Sta uffenberga, naj se diete uvedejo tudi za nemške državne poslance, z veliko večino. Praktičnih nasledkov ta sklep pač ne bode imel; zadela ga bode ista usoda, kakor njegove prednike, in postelja, prav prožna postelja mu bode postljana v arhivu zveznega sveta. Toda nikdo ne more odrekati načelne važnosti tej zanimivi debati. Saj je Bismarck nič menj nego trikrat govoril o istem predmetu ter z ono drastično zgovornostjo, nebrigajočo se za akademične zakone, označil svoje stališče onim strankam nasproti, iz katerih se sestavlja večina sedanjega državnega zbora.
Debato je otvoril predlagatelj Stauffen-b e r g, kateri je s stvarnimi razlogi podpiral svoj nasvčt. Nemški državni zbor — trdi govornik — je jednostransko sestavljen vsled tega, ker poslanci diet ne dobivajo. Nobenega kmeta ni med poslanci, nobenega (?) rokodelca, pač pa 130 veleposestnikov. Pač se je narodnim zastopnikom dovolila prosta vožnja po železnicah, toda vlada jo je omejila ter s tem žalila ugled in dostojanstvo državnega zastopa.
Predlog Stauffenbergov se je pobijal s konservativne, podpiral s strani socijalnih demokratov, dasi s pristavkom, da pomanjkanje diet ni preprečilo socijalističnih volilnih vspehov. Potem se oglasi Bismarck sam k besedi. Grajal je najprej zlorabo prostih že-
Mladostni spomini.
(Berilo v ljubljanskem »literarno-zabavnem klubu*.
Čital prof. F. Šuklje.)
(Konec.)
Ali sedaj še le se je pričenjala najbolj težavna naloga, ljuta borba v svipskem gozdu. Nič menj nego 6 brigad nas je bilo engaži-ranih v tej goščavi, nam nasproti stala je le jedna pruska divizija, polki 66, 67, 26, 27 od
IV.	vojnega kora. Tolika prevage in vender jih nismo mogli ukrotiti! Takrat sem imel priliko, spoznavati pruskega vojaka in od tega časa sem nisem nikdar nehal spoštovati njegove kreposti. Hrepeneli smo po boji z bajonetom in oglavjem, toda previdni Prusi nas niso čakali. Mirno so oddajali svoje decharge, mirno, po polnem v redu so se umaknili našim naskokom ter se potegnili nazaj v drugo primerno pozicijo. Dejal sem uže, da je ondoten svet valovit; pred vsakim klancem , katerega so Prusi zaseli, trebalo je tedaj najprej skušati se s streljanjem, nekoliko omajati sovražna krdela, predno smo jih zopet prijeli z bajoneti. Pač smo jih bili na ta način potisnili nazaj do severnega gozdnega roba, razklali smo nfih divizijo na dve polovici in le v jednem kotu so se branili še tako energično, da jim nismo mogli priti do živega. In borili so se tiho, brez vsega hrupa, le trobento si čul, piščalko častnikov in glasno raz-
lezničnih kart, kajti nekateri poslanci so tekom osmih mesecev se vozili po 1400 in 1100, mnogi po 1000 kilometrov daljave; to pa sigurno nasprotuje nameram, iz katerih izvira ta predpravica posameznega poslanca. Na-glaša, da se je med podpisatelji Stauffen-bergovega predloga oglasilo nič manj nego 24 v Berolinu stanujočih poslancev, dasi vsaj oni nobenih diet ne potrebujejo. Obširno je razpravljal svoj e razmerj e k s o c i j a 1 n i m demokratom. Zakaj se ta stranka sama na dan ne upa s svojimi namerami? Naj ona pokaže, kako treba urediti državo. Kritikovati je od nekdaj mnogo lažje nego zboljšati. Rad bi tej stranki, katero sedaj v berolinski zbornici zastopa 25 poslancev, privoščil tudi tretjo dvanajstorico, da bi le hotela razkrivati ustavo, za katero se navdušuje. Sedaj se socijalna demonstracija da primerjati proroku, čegar obličja ne vidimo. Če ga bode pokazal, mu bodo kmalu odpadali pristaši. Sam bi jim hotel izročiti kako deželo, v kateri bi svobodno smeli gospodariti. Vender priznava železni kancelar, da je celo soeijalna demokracija koristna bila v nekem oziru.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor „Presse“ poroča, razpravlja se v avstrijskem finančnem ministerstvu o načinu, kako bi bilo treba priti v pomoč pešajoči sladkorni industriji. Pred nekaterimi dnevi obdržavala se je v tej zadevi konferenca, kateri so prisostvovali tudi nekateri fabrikantje sladkora. Razpravljalo se je o tem, je-li bi ne kazalo uvesti v Avstriji sladkorna skladišča, O tem vprašanji vršila se bodo še posvetovanja v finančnem ministerstvu. Od resultata teh posvetovanj je zavisno, da-li se bode od ministerstva sklicala sladkorna enkfita ali ne.
Število javnih šol na Moravskem znašalo je v šolskem letu 1882/83 v 38. šolskih okrajih 1996, med temi 46 meščanskih šol. V 611 šolah bil je učni jezik nemški, v 1386 pa češki; v 45 šolah bil je učni jezik češki in nemški. Broj za šolo godnih otrok znašal je 344997.
Ogerska gosposka zbornica obdržavala je včeraj sejo, v kateri je predsednik prečital pismo ministerskega predsednika, da je Nj. veličanstvo cesar na znanje vzel adreso državnega zbora ter da se je Nj. veličanstvo cesarica zahvalila za zborovo čestitki o priliki godu cesarice dnč 19. novembra.
ločno njih komando. Boj je bil silen a raz-merno malo interesanten; naravno, da je vsa taktična jednota nehala v tem terrainu, vsak oddelek se je bil na svojo roko, vsak častnik, pri nas in pri Prusih, zapovedaval je po svoje. Kar se je godilo zunaj gozda, o tem uiti pojma imeli nismo, vender smo upali, da avstrijska vojna, navzlic velikanskim izgubam, povsod napreduje. Kar na enkrat — bili smo uže ob gorenjem gozdnem robu, čutimo, da sovražno streljanje hipoma mnogo bolj energično postaja. Očividno dobil je izdatno podporo, sedaj nas prijema uže od strani, pri nas se ne prikaže nobena rezerva, da bi na mesto utrujenih bataljonov, kateri so uže toliko mož bili izgubili v bojnem sukobu, mogla stopiti. Kasneje še le sem izvedel, zakaj smo ostali brez vsake podpore. Proti 121/a. uri se je namreč brzojavilo vojnemu poveljništvu, da se kronprincova vojna bliža, in tedaj je skoro celo desno krilo povelje dobilo, ostaviti osvojene pozicije ter se obrniti proti novodošlemu protivniku. Vsled tega smo bili primorani, umakniti se prodirajočemu Prusu. Storili smo to po vsem redovito, počasi zapustivši tla, katera so tovariši naši bili rosili s svojo krvjo. Bilo nas je morda še kakih 60 mož od 47ga polka, namešanih iz raznih kompanijl; sem ter tjži smo pozvali k sebi bežeče vojake drugih regimentov, tako da nas je bilo baje kakih 90 mož skupaj.
Tuje dežele.
V nemškem državnem zboru vršila se je prevčerajšnjem ostra debata o tem, je-li se imajo poslancem plačevati dnevnice ali ne. Knez Bismarck govoril je trikrat proti predlogu, rekoč, da bi se na ta način vstvorili politiki, katerim bi narodno zastopstvo veljalo kot njih poklic, kar pa da bi bilo na škodo državnim in narodnim interesom. Vkljub opoziciji državnega kancelarja pa je zbor sprejel predlog, naj se narodnim zastopnikom plačujejo diete, z 180 proti 99 glasovi. — Včeraj pričela se je v nemškem državnem zboru proračunska debata.
O priliki debate o tonkinežkih zadevah v francoski komori govoril je včeraj mini-sterski predsednik Ferry ter izjavil, da Fran-cozje nasproti Kitajcem niso v defenzivi, ampak v ofenzivi. Ako Kitajska ne sprejme francoskih pogojev, potem da se bode boj energično nadaljeval tergda bode Francija stalno zasela Kelung in Tamsui. Ob jednem zahteval je Ferry za nadaljevanje vojske 43 milijonov frankov, katero svoto bode komora brez dvojbe dovolila.
Iz Petrograda dohaja poročilo, de se Rusija resno pripravlja na okupacijo Chive. Khan Mahomed Er-Rhamau-Bahadur bode odstavljen, a njegova dežela združena s trans-kavkažko provincijo, katera dobi ime Amu-Darja-guvernement.
Razne vesti.
— (Cesar na aspangški železnici, i Presvitli cesar podal se je bil 23. novembra s posebnim vlakom železnice Dunaj-Aspang v Lasenburg, da obišče cesarjeviča in soprogo njegovo. To jo prvi slučaj, da je vladar porabil omenjeno progo. Vodje železnice so mu bili predstavljeni in za vsacega je imel ljudomilo besedo.
— (Dr. Bodinus f.) Znani vodja berolin-skega zverinjaka, dr. Bodinus, je 23. novembra na nagloma umrl. Bil je jeden izmed prvih poznava-teljev višje orgauizovanih živalij in pridobil si jo velike zasluge za uredbo zverinjaka v Kolinu in Berolinu.
Dopisi.
Iz Ljubljane, 26. novembra. (Izv. dop.) Gospod urednik! Znano Vam je, da nisem pre-marljiv dopisnik in da Vas le redkokedaj nadlegujem; če Vam danes čez dolgo časa zopet pišem, zgodi se to pač zaradi tega, da Vam n častitim čitateljem Vašega (lista malo pojasnim, kako „Slov. Narod" tudi pri zadevah,
Žvižganja pruskih svinčenk sem se v toliko bil privadil, da sem bil precej brez skrbi; šel sem nazaj, sem ter tjži sem se ustavljal ter oddal kak strel na Pruse, če so nam preveč bili za petami. Toda stoj! kaj je to? Z nekega holmca pred nami, katerega je trebalo prekoračiti, zadone nam na uho sovražne puške, osupnjeni postojimo, Prusi so uže pred nami. Nadlajtnant, ki nas je vodil, vpraša bar. de V.: Was ist m machen, der Weg ist vcrlegt! De
V.	vsklikne: Sturmen ivir! Trobenta vnovič zapoje k naskoku, in mi gori, po pobočji Prusu nasproti. Nadlajtenant na enkrat poskoči, v glavo zadetega videl sem pasti, baje je bil hipoma mrtev. Marsikateri izmed našega pičlega števila zaihti in se zvrne, toda časa nimaš, niti volje, ozirati se po palih tovariših, puško z nataknenim bodalom v roki drviš proti grebenu.
Ali sedaj! udarec v prsi, pekoča bolečina, črno ti postaja pred očesom, kolena se zašibč in tla zgubivaš pod nogami; sedaj znaš, da si jo tudi ti skupil, in z glavo naprej se zvrneš, kakor divjačina, zadeta od lovčevega kopja! Toliko še znam, da sem v prvi bolečini travo zajel in ruval — potem me je zapustila zavest, omotica mi je dušo objela.
Proti večeru je bilo, ko sem se zbudil. Od daleč še sem slišal zamolklo grmenje topov, ležal sem na prsih, pobit in zapuščen iu
katera ga čisto nič ne brigajo, a se vender vanje vtiče, neče govoriti resnice, marveč se z radikalno doslednostjo drži krepko svojega načela: Calumniare audacter!
Zdaj mu je trgovinsko ministerstvo dalo povod, in sicer z uaredbo, vsled katere § 5 se bodo z novim letom počenši mogli na vseh c. kr. glavnemu ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic podredjenih železniških progah voziti c. kr. državni uradniki v službi in izven službe po znižani ceni za 50 odstotkov.
„Slov. Narod", kateri si je dotično na-redbo, kakor sam pravi, „pri luči ogledal" in se je o nje vsebini morda res da osvedočil, izjavlja, da so se c. kr. uradniki o tem prehitro veselili, da so pa bili le dupirani in da je država skrbela samo za lasten žep V natančno karakterizacijo sicer komaj dvojljivega resnicoljubja tega lista, podajem tukaj per ex-tensum poročilo iz „Slov. Naroda" št. 272 o tej zadevi; potem pa hočem tudi podati oc besede do besede omenjeno ministersko na-redbo, katero sem danes dobil od šefa.
„Slov. Narod" piše tako-le:
„Mnogo veselja napravila je uradnikom novica, da bodo z novim letom vsled mini-sterske naredbe lehko se vozili za polovico navadne cene po državnih železnicah. Marsikdo si je uže napravil načrte, kako se bo posluževal te dobrote ter se o poletnem času, osobito ob nedeljah in praznikih, vozil na Gorenjsko in ondu za male krajcarje si ogledal divno krasoto naše ožje domovine. Nekateri so bili še mnenja, da bodo uradniki tudi za svojo obitelj dobili znižano ceno, mnogo jih je bilo, ki ,so jih zavidali za to nenadno novoletno darilo. Počasi, ne prehitro, oglejmo si to ministersko naredbo pri luči, in videli bomo, da je tu država skrbela le za svoj žep, nikakor pa ne za žepe svojih uradnikov; kajti ta naredba jasno govori, da uradnik pri svojem šefu lehko dobi certifikat za znižano vožnjo — no, ako je premeščen na drugo mesto tedaj ako potuje iz službenih ozirov. V takem slučaji je bila pa vsaka ue le državna železnica doslej tako prijazna, da je dotič-nemu uradniku na njegovo prošnjo znižala ceno in storila bi to tudi odslej brez mini-sterske naredbe. Ako kedaj, se baš tu lehko reče: parturiunt montes et nascetur (bene!) ridiculus mus. In tako bomo še zmirom kakor doslej tudi po novem letu morali naprezati svoje lastne konjiče ter hoditi sami kakor tudi naše obitelji per pedes aposto-lorum.u
Dotična ministerska naredba pa se glasi tako:
s tihim strahom oziral sem se po pruskih pa-trulah, ki so stopale okolo po bojišči. Sedaj me zapazi jeden, k meni pristopi, odreže mi patronjak in sabljo, na hrbet me položi, tor-nister mi preskrbi ter mi ga dene pod glavo iu potem mi prinese nekoliko vode ter mi ž njo ohladi žareča ustna. Bog ti poplati, vrli mož, kar si storil ranjenemu protivniku, kateri je morda pred nekoliko urami še na te bil streljal! čez nekaj časa prideta dva Prusa ter me hočeta odpeljati na obvezališče. Postavita me po konci, naredita z menoj nekoliko korakov, držeč me pod pazduho, ali bolečine so neznosne in sam jih prosim, naj me pustč. Privedejo me v dolino, v neko goličavo, kjer so ranjenci uže kupoma ležali, zopet mi preskrbč zglavje in potem me prepustč moji usodi. In sedaj sem bil sam v družbi mrtvih in ranjenih. Tik poleg mene ležal je avstrijsk nadlovec, smrtno zadet, ustreljen, kakor jaz, skozi prsi, le nekoliko višje ; mož je junaško prenašal svoje bolečine, niti vzdihljaja nisem slišal iz njegovih ust. Tam valja se ranjen Madjar, kateri neprestano ponavlja svoj „Isten! Isten!", in zopet nek mlad lovec, po narečji Nižji Avstrijec, kroglo je dobil v zadnico, in neprenehoma sem čul iz njegovih ust otožno, a pri vsem tem vender le skoro smešno jadikovanje: Woan i nur bei Ilaus Estreich war! In kak neznan, ne-
C. kr. ministerstvo za notranje zadeve
5232/m. n.
Uže pri c. k. priv. cesarice Elizabeti železnici je veljala, predno se je še ta vzpre-jela v državni promet, naredba, da se je ces. kr. državnim uradnikom na njih uradno priporočeno prošnjo pri vožnji službeno in n e s 1 u ž b e n n o dovoljevala za 50 odstotkov znižana vožnja cena. Ko so pri omenjeni železniški družbi udobljene skušnje pokazale, da je ta sploh uporabljana znižana voznina tudi koristno vplivala na povišanje osebnega prometa na družbinih progah, dalo je to povod trgovinskemu ministru, da se pri organizaciji državnoželezniške uprave v kraljevinah, deželah v državnem zboru zastopanih spravi po instrukcijah v veljavo j e dnako znižanje vožnje cene za vse c. kr. glavnemu ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic podredjene železniške črte.
Po dotičnih službenih instrukcijah dajale se bodo aktivnim c. kr. državnim uradnikom in za časa selitve vsled premeščenja tudi udom njihovih družin nakaznice, ako uložč prošnje, podpisane od njihovih predstojnikov. Na te nakaznice dajali se bodo pri kasah vozni listki za polovico normalne pristojbine.
Vrh tega dovoljuje se aktivnim c. kr. služabnikom, ako se vsled premeščenja seliti morajo, na posebno prošnjo tudi 50°/0 znižana vozarina za njihove efekte, opravo in orodje.
Cast mi je, Vašemu blagorodju naznaniti to stvar, došlo mi z dopisom gospoda kupčij-skega ministra z dne 18. oktobra I. 1, št. 150, H. M.; pristavljam prošnjo, da opozorite gospode uradnike in služabnike na omenjene olajšave pri vožnjih cenah, in sicer s pristavkom, da za to olajšavo ni treba morebiti kake po polnem motivirane prošnje, temveč da uže zadostuje, ako se dotični državni služabnik obrne s posebej za to izdano tiskovino, direktno na sekretarijat c. kr. generalne direkcije ; če pa žele te objave c. kr. deželni ali lokalni uradi, obrnejo naj se takoj do predsednika onega c. kr. železničnega prometnega urada, v katerega področji se nahaja dotični deželni ali lokalni urad. —Na Dunaji, 31. oktobra 1884.	Taaff e 1. r.“
„Slov. Narod" izvoli naj torej počakati daljših in svitlejših jesenskih dnij ter naj potem gorenjo uaredbo natančneje ogleda, potem bode tudi lehko opazil, da morejo c. kr. uradniki primerno uporabiti dovoljeno jim znižano ceno na železnici. Sicer pa naj, če se mu ljubi, zavija po svoje, — prepusti pa naj tolmačenje gorenje naredbe uradnikom, katerih se jedino tiče, njegovi pomoči odrekamo se jedenkrat za vselej.	[Uradnik.
čuven glas je to, ki se tako grozovito razlega po večerni tmini? S prva si ga nisem mogel tolmačiti, potem sem spozual, da umirajoč konj svojemu stvarniku potoži, kaj je človek grešil v svoji zaslepljeni strasti!
Noč nas je bila objela, kratka, poletna, julijska noč, a vender tako neizrečeno dolga nam ranjenikom na bojišči! Neprestano je deževalo, črni oblaki zagrinjali so obnebje, le redkokedaj se je mesec prikazal ter z bledim svitom obseval našo bedo, našo zapuščenost, tfa tisoče in tisoče ranjenih je še ležalo okolo jo krvavem polji. GeneVske konvencije tedaj še ni bilo in Prusi niso bili pripravljeni na iako število. Vpitje ranjencev, obupni njih klici,	razlegajoči	se	v vseh jezikih	našega
cesarstva, polnili so mi dušo z nekim nepopisnim čutom. Ugibal sem sam pri sebi, če so morda	na te in	na	toje tovariše čisto pozabili,	če se nikdo več ue zmeni za	te pre-
močene in premrazene, okrvavljene in prestreljene vojake, ki vender navzlic svojemu siromaštvu še spominajo na božjo podobo, po kateri so vstvarjeni! Kar mi je tedaj 'ojilo	po glavi,	ue	di se popisati,	a ver-
, emite mi, jedna sama ura prebita v takem položaji izda več za vašo duševno od-gojo, nego celo leto, ki vam mirno preteče v navadnem izvoženem tiru vsakdanjega filister-skega življenja!
Iz Trsta, 26. novembra. (Izv. dop.) Malo kasno vam pošljem poročilo, a to ne škoduje, kajti gotovo bode zanimalo eestite čitatelje, zvedeti kaj iz našega mestnega zbora. Slednja seja nagega mestnega zbora bila je preteklo saboto. V tej seji odgovoril je župan na interpelacijo mestnega odbornika Živca. Živec je namreč v jedni prejšnjih sej interpeloval župana, če mu je znano, da se nahaja v stari plinarni več praznih sodov za petrolej, če se mu to ne zdi nevarno in kaj misli ukreniti. Župan je odgovoril na to interpelacijo, da se nikakor ni bati zaradi tega ognja.
Mestni odbornik Nabergoj je interpeloval župana, kedaj uže vender misli postaviti vna dnevni red prošnjo zaradi slovenskih šol. Župan je na to interpelacijo odgovoril, da mu do zdaj ni bilo možno, postaviti na dnevni red te prošnje, ker je bilo mnogo drugih silno važnih zadev, a da bode skusil to prošnjo prav kmalu postaviti na dnevni red.
Asesor Pimpah je poročal o črteži dr. Buzzija in dr. Righettija, po katerem črteži bi se herpeljska železnica zvezala s kolodvorom južne železnice, in sicer s pred6rom pod gričem sv. Jakoba in z vijadukti po mestu. Ta črtež pa ni ugajal mestni delegaciji, ona je marveč mnenja, naj bi zvezne proge ne držale skozi mesto, marveč okolo mesta in mestne delegacije predlog je zahteval, naj se gori omenjeni črtež zavrže. Pri glasovanji se je v istini tudi vzprejel predlog mestne delegacije.
Rešilo se je še nekaj druzih točk dnevnega reda, pri katerih je bil precej obširen razgovor; seja se je zelo raztegnila, zaradi tega se je moralo nekaj točk odstaviti za prihodnjo sejo.
Pa še nekaj! ko je uže več mestnih odbornikov odneslo svoje trudue in slabotne ude iz mestne hiše v svoje palače, tedaj vzidala se je skoro po polnem tajno na glavnih stopnicah mestne hiše spomenska plošča Hermetova, na kateri se Hermet s pompoznimi besedami proslavlja. Navzočnih je bilo, kakor rečeno, le nekaj mestnih očetov.
Domače stvari.
— (Imenovanj e.) Kačunski podčastnik prvega razreda 7. lovskega batalijona Ivan Dermota imenovan je kancelistom v finančnem mini-sterstvu.
— (Novi knozoškof ljubljanski,) gosp. dr. J. Misija, bodo dne 7. decembra v Gradci posvečen, v Ljubljano pa pride, kakor čujemo, še le dne 14. decembra.
— (Podružnica patrijotičnega deželnega pomožnega društva.) Povodom bivanja v Ljubljani Nj. c. in kr. visokosti gospoda nadvojvodo Karola Ljudovika ustanovila se je v sodnem okraji ljubljanske okolice podružnica patrijotičnega deželnega pomožnega društva za Kranjsko; njegova pravila vzela jo c. kr. deželna vlada z zadovoljstvom v znanjo. V Kranjski je zdaj 16 podružnic patrijotičnega deželnega pomožnega društva, in sicer: v Kameniku, Krškem, Bledu, Rudolfovem, Kranji, na Vrhniki, v Ljubljani, Po-stojini, Crnomlji, Logatci, Idriji, Vipavi, Kočevji, Ilir. Bistrici, Metliki in Radovljici; dve podružnici patrijotičnega pomožnega društva gospij v Rudolfovem in v Kameniku.
— (Doktorjem prava) bil je včeraj na graškem vseučilišči promoviran avskultant gospod Gustav Smolej, sin c. kr. šolskega svetnika Jakoba Smoleja.
— (Hymen.) Včeraj dopoludne poročil so je v tukajšnji šentjakobski cerkvi znani slovenski pesnik g. Anton Funtek, učitelj v Št. Vidu poleg Zatičine, z gspdč. Pavlino Pfeiferjevo, hčerjo
doželnega tajnika.
  (Umrla) je dnč 22’ t- m. v tukajšnjem
uršulinskem samostanu m. Neža Proš.
 	sola)	za deklice iz tabačne
tovarne pričela se je tudi letos v redutnem poslopji. Tu poučujejo č. gg. pr°St dr. Jarc, kanonik And. Cobašek, gospa Mosova in nekatere druge učiteljice.	____________
— (Katoliške družbe) članovi shajajo se vsako sredo zvečer v društveni sobi, kjer ima vselej jeden član poučno-zabavno berilo.
— (Tatvina.) Dne 20. t. m. ukral jo neznan tat kočarjevi hčeri Mariji Juvan v Kamni Gorici (okraj ljubljanski) iz nezaprte sobe razno obleko, vredno 34 gld. 10 kr.
— (Novo cerkev) v Bohinjski Bistrici blagoslovili bodo dne 7. decembra t. 1.
— (Okrajna posojilnica v Krškem) ima v nedeljo dnč 7. decembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji prvi občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1.) Določevanje zadružnih pravil; 2.) vpisovanje v zadrugo s podpisovanjem pravil; 3.) volitev načelništva in nadzornikov zadrugi ■; 4.) predlogi. — Kdor se osebno zborovanja ne more udeležiti, more pristop k zadrugi pismeno naznaniti. — Zadružna pravila se bodo udom (in na izraženo željo tudi neudom) poslala na dom, kadar bodo registrovana pri kupčij-ski sodniji.
— (^Dolenjske Novice",) katere pričuo z novim letom izhajati dvakrat na mesec (1. in 15.) in bodo stale samo jeden goldinar na leto, kakor smo uže omenili, imele bodo, kakor pravi vabilo, ta-le program in vsebino: List bode brez politične barve, a stal bode se v6 da na versko-moralni in narodni podlagi. Njegova naloga pač bode, novice prinašati in naše kmetsko in rokodelsko ljudstvo v vsakem oziru poučevati. List bode tiskan z velikimi črkami, ker naši čitanja le malo vajoni kmetje drobnega tiska čitati ne morejo; prinašal bode: Novice iz Novega Mesta in z Dolenjskega, novice po Slovenskem in iz avstrijskega cesarstva, novice po širokem svetu, razne čudovite dogodbe, smeš-nice in nganke, dobre nauke kmetom, rokodelcem in gospodinjam, dela kmetska v posameznih mesecih, o letini, o vremenu, tržne cene, sejme, uradna naznanila, dražbe, prodajo itd.
Telegrafično borzno poročilo
z dnš 29. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................81 ‘50
»	>	>	»	srebru........................82-7ii
Zlata renta........................................... 104	• —
5% avstr, renta......................................96'90
Delnice ndrodne banke................................871- —
Kreditne delnice.....................................301‘50
London 10 lir sterling..................................123	"15
20 frankovec......................................... 9-76
Cekini c. kr...........................................  5	78
100 drž. mark........................................60'20
Uradni glasnik
z dne 28. novembra.
Eks. javne dražbe: V Kameniku posestvo Jere Burja iz Kamnika (2400 gld.) dne 29. novembra, -t- V Vipavi zemljišče Ant. Nollija iz Sturije (123 gld. 60 kr.) dn6 17. januvarja. — V Metliki zemljišča Fr. Robasa (3400 gld.) dne 7. januvarja. — V Ložu zemljišče Andr. Janežiča z Vrhnike (15 gld.) dne 20. decembra. — V Ljubljani premakljive reči (Stacunska oprava) F. Dežmana & drug, knjigovezstvo (179 gld. 20 kr.), dnč 9. in 22. decembra.
Tujci.
Dn6 26. novembra.
Pri Maliči: Herbstein, trgovec, z Dunaja. — Dr. pl. Ducar, c. kr. pravni vajenec, iz Ljubna. — Richter, potov., iz Gradca. — Unger, potov., iz Gradca. — pl. Heller, c. kr. polkovnika soproga z obiteljo, iz Nov. Mesta. — Lončarič iz Primorja. — Vacano, c. kr. arhivar map, s soprogo, iz Vel. Lašič.
Pri Slonu: Dettelbach, trgovec, iz Gradca. — Germ, župnik, iz Šterne.
Pri Tavčarji: Kessmeier, zasebnica, iz Budimpešte. Horwat, hišni posestnik, iz Gradca. — Lowy, trgovec, iz Siofoka.
Pri Bavarskem dvoru: Kaus, c. kr. davk. praktikant, iz Velikovca. — Gornin, trgovec, iz Gimina. — Janežič, krčmar, iz Zagorja.
Pri Južnem kolodvoru: Marušič Jožefa,^ Maria in Antonija, Pavlin Katra, vsi iz Gorice. — Kern, dijak, iz Ljubljane.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Pariz, 28. novembra. Zbornica je dovolila s 361 proti 16G glasovom prvi kredit 16 milijonov, potem s 351 proti 179 glasovom nov kredit 43 milijonov. Na to se je predlagalo več dnevnih redov. Ferry je odbil navadni dnevni red, kateri se je potem s 301 proti 233 glasovom zavrgel. Carrot predlaga po Ferryji podpiran dnevni red glede odločnega varovanja francoskih pravic. Glasovalo se bode danes.
Dunaj, 27. novembra. Glavni zbor av-strijsko-ogerske banke vzprejel je jednoglasno in brez debate predloge glavnega svčta, kateri ga pooblaščujejo, da se pogaja z avstrij-sko-ogersko vlado zaradi podaljšanja privilegija.
Bero lin, 27. novembra. V državnem zboru konstatiral je blagajnični tajnik Burch-hardt neprovidene manjše dohodke ter na-glaša potrebo davčne reforme. Finančni minister je poživljal državni zbor, naj naznani, katere davčne črteže hoče podpirati. Richter izrekel se je v imenu svobodnjakov proti vsakemu novemu davku. Frankenstein je dejal, da bode središče dovolilo samo najpotrebnejše
izdatke.	.
Pariz, 27. novembra. V dvorani asiškega dvorišča strelila je danes madama Clovis Hu-ques, soproga poslanca skrajne levice, 8 samokresom večkrat na nekovega Morina, kateri jo je nekoč obrekoval. Morin je bil takoj
mrtev.	.
Bukarešt, 27. novembra. (Iz zbornice.) Prestolni govor označuje razmerje k vsem silam, osebi k sosednim državam kot najboljše in najprisrCnejše. Dalje poudarja, da se mora vse delovanje nameriti na moralni in mate rijalni napredek.
Tanger, 27. novembra. Razdvoj med Francijo in Maroko je poravnan.
	Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	O G (M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738'24 737-47 737-48	— 8-6 — 6-1 —10-6	bzv. zpd. sl. bzv.	megla » »	o-oo
Umrli so:
Dne 26. novembra. Božidar Poderžaj, V/2 1., Kolodvorske ulice št. 20, slabost.
Dn6 27. novembra. Janez Lasscr, pek (prisi-ljenec), 47 1., Poljanski nasip St. 50, jetika.
V civilni bčlnici:
Dne 25. novembra. Janez Jazbec, hišni posestnik, 42 1., možjanski edem.	_____
Srečke
z dnž 26. novembra.
Praga:	86	76	65	45	29.
Meteorologično poročilo.
Josip Fantoni
trgovec v Kranji h. št. 189 in y Lescah h. št. 20
priporoča svojo bogato
zalogo v barvah in v raznoterem galanterijskem blagu
On se bode vselej potrudil, p. n. občinstvo v zadovoljnost postreči in po mogočnosti v dober kup prodajati. Ravnokar je dobil veliko blaga iz tovarne, katero se posebno kot
Jarila o sv. Miklavža ia # Božiču
priporočuje.	 (129)	3—2
msm
Omarine napise
za, tr^o-vc
imata vedno v zalogi
^ Kleinmayr & Bamberg
Kongresni trg.
Odgovorni urednik prof. Pr. Š u k 1 j e.
"'1'iskttta in zalagata Ig. v. Kleinraayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.