Kolekcija vsebuje 12 najljepših in najbolj znanih bajk: 1. Vile 2. Pepelka 3. Zlatolaska 4. Sinja ptica 5. Trnjulčica 6. Rdečebradec 7. Princ s čopkom 8. Palček 9. Rdeča kapica 10. Obuti maček 11. Lepotica in pošast 12. Oslova koža CHARLES PERBAULT TRNJULČUCA Izdan.ie »Narodne prosvjete« Sarajevo Za mladino priredil QoL (£> KlMfasS Stamparski »Ognjen Pri ca« Zagreb TRNJULCICA Neki kraljici in kralju se je po več letih zakona ro¬ dil nad vse zaželeni otrok, hčerka. Vladar je priredil veliko slovesnost. Nanjo so povabili tudi vse vile v kraljestvu. Prišlo jih je se¬ dem. Vsaka je novorojenki pripravila darilo, kakor je pač tedaj bila navada. Z vsemi temi obdaritvami bi 3 moral otrok postati najsre¬ čnejši človek. Vsa družba je bila zbra¬ na v kraljevi palači. Mize so se šibile od dobrot. Za sedem vil je bila posebej pripravljena miza, na kate¬ ri je bilo razvrščenih se¬ dem priborov. Ko so se vile vsedle k mizi, je vstopila « v dvorano še osma vila, ki so jo pozabili povabiti, kaj¬ ti že nad petdeset let je samevala v stolpu, kamor se je zaprla in ni prišla nik¬ dar na spregled. Vsi so bili prepričani, da je že mrtva ali začarana. 4 Kralj je takoj naročil, naj ji prineso jedilni pribor. Niso pa ji mogli dati take¬ ga kot ostalim vilam, ker so izdelali le sedem škat- ljic iz suhega zlata za se¬ dem vil. Stara vila je mi- 5 slila, da jo prezirajo in je zato mrmrala skozi zobe same pretnje. Mlajša, ki je sedela tik nje, je vse sli¬ šala in slutila, da bo starka otroku s svojim darilom škodovala. Zato se je v tre¬ nutku, ko so vse vile vsta¬ le, skrila za zaveso, da bi lahko govorila zadnja in ta¬ ko še popravila, kolikor bo pač mogla, kar bo stara vi¬ la prerokovala slabega Vile so nato začele da¬ rovati princeski. Prva je rekla: »Najlepša boš na vsem svetu.« Druga: »V du- hovistosti ti ne bo nihče kos.« Tretja: »Vsak tvoj 6 gib bo nepopisno mil.« če¬ trta'- »Plesala boš dovrše¬ no.« Peta: »Pela boš kot slavček.« Šesta: »Na vse in¬ strumente boš odlično igra- ‘ la.« Na vrsto je prišla stara vila. Glava se ji je tresla ne toliko od starosti kot od jeze, ko je zagodrnjala sko¬ zi zobe: »Zbodla se boš v roko z vretenom in boš za¬ radi tega umrla.« Vso družbo je pretresla ta strašna napoved. Med navzočimi ni bilo nikogar, ki ga ne bi obljle solze. Takrat je stopila z zave¬ se mlada vila in glasno re¬ kla: »Pomirite se, kralj in 7 kraljica. Vajina hčerka ne bo umrla. Res je sicer, -da kot mlajša vila nimam to¬ liko moči, da bi popolno¬ ma preprečila prerokovanje svoje starejše vrstnice, ven¬ dar pa lahko otrokovo uso¬ do vsaj nekoliko omilim. Kraljična se bo zbodla v roko z vretenom, ne bo pa zato umrla, pač pa samo trdno zaspala za sto let. Zbudil jo bo neki kralje¬ vič.« Kralj je poizkusil odvr¬ niti napovedano nesrečo. Izdal je takoj odlok, s ka¬ terim je pod smrtno kazni¬ jo prepovedal vsem držav- 8 Ijanom presti na vreteno. Tudi je zapovedal uničiti vse kolovrate v kraljestvu. Ko je kraljična izpolnila petnajst let, sta kralj in kraljica odšla v enega iz¬ med svojih letnih dvorcev. Princeska je ostala sama doma. Stikala je po okolici in prišla do starega stolpa. Stekla je po stopnicah .in vstopila v skromno so¬ bico. Za ko¬ lovratom je zagleda-- 9 la starko, ki je predla. Do¬ bra ženica ni ničesar sliša¬ la o prepovedi predenja na vreteno. Tudi kraljične ni poznala. »Kaj pa delate, ljuba ba¬ bica?« jo je vprašala prin¬ ceska. »Predem, moj lepi otrok,« ji je odgovorila starka. »Joj, kako je to lepo! Po¬ kažite mi, kako to delate. Rada bi tudi jaz poizkusi¬ la,« je starki rekla živahna kraljična in prijela za vre¬ teno. Ker pa z njim ni zna¬ la ravnati, se je zbodla. Na¬ poved hudobne vile se je 10 uresničila. Komaj je prin¬ ceski pritekla iz prsta ka¬ pljica krvi, se je onesvesti¬ la. Starka se je močno pre¬ strašila in pričela klicati na pomoč. Od vseh strani so pritekli, oblivali onesve- ščenkino glavo z vodo; ji odpeli obleko, ji dvigali ro¬ ke in drgnili senci z neko dišečo vedo, toda oživeti je niso mogli. Nepopisna je bila žalost kralja in kraljice, ko sta se vrnila. Po vladarjevem naročilu so kraljično polo¬ žili v najlepši dvomi sobi na posteljo, vso okrašeno z 11 zlato in srebrno vezenino. Bila je tako lepa, da je vsak, ki jo je gle- težko odtrgal oči od nje. Edino njeno rahlo di¬ hanje je pričalo, da ni mr¬ tva. Kralj je ukazal, naj pu¬ ste princesko mimo spati, dokler se ne zbudi. Dobro vilo, ki je kraljični rešila življenje s tem, da jo je 12 obsodila na stoletno spa¬ nje, so obve¬ stili o nesreči. Že čez eno uro se je pripe¬ ljala v ognjeni kočiji, vpre- ženi z zmaji. Soglašala je z vsem, kar je odredil kralj. Bila je daljnovidna in je takoj tudi pomislila na to, kako hudo bo princeski, ko se bo čez sto let zbudil® sama v starem gradu. In kaj je napravila? S svojo čarobno paličico se je dotaknila vsega v gradu razen kralja in kra- 13 ljice : vzgojiteljic, dvorjanic, godbenikov, sobaric, plemi¬ čev, častnikov, učiteljev, kuharjev in slug, tekačev in vratarjev. Narahlo je u- darila tudi konje, ki so bili v hlevih, konjarje, velike ovčarske pse, pa tudi male¬ ga kraljičinega kužka, ki je bil ob njej na postelji. Ko¬ garkoli se je vila dotaknila s paličico, je zaspal. Dolo¬ čila pa je tudi, da se bodo zbudili vsi istočasno s kra¬ ljično, pripravljeni takoj iz¬ polniti vse njene želje in zapovedi. Celo pekače s fa¬ zani in jerebicami so za¬ spale, pa tudi ogenj. Vse 14 to se je izvršilo hipoma, kajti vile so kaj nagle v svojih poslih. Kralj in kraljica sta za¬ pustila grad in oznanila prepoved, da se kraju, kjer spi kraljična, ne sme nihče približavati. To pa ni bilo niti potrebno, kajti v četrt ure so zrasla okoli gradu visoka drevesa, vsa preple¬ tena z robidovjem in tr¬ njem, da skozi ni mogla niti žival, kaj šele človek. Dre¬ vje je bilo tako visoko, da so se le iz daljave komaj videli vrhovi stolpov. Vila je vse to uredila natančno in vestno, da spečo kraljič- 15 no niso mogli motiti rado¬ vedneži. . Minilo je sto let. Pa je v te kraje prišel kraljevič, ki ja bil na lovu. Zagledal je gosto drevje in iznad njega štrleče vrhove stolpov. Vprašal je nekega starega smeta, ki ga je srečal, kak¬ šen grad se skriva v tem pragozdu. Ta mu je odgo¬ voril: »Princ moj, že pred pet¬ desetimi leti sem zvedel od svojega očeta, -da je v tem gradu najlepša kraljična sveta. Spati mora polnih sto let. Prebudil pa jo bo 16 kraljevič, kateremu je na¬ menjena.« Kraljevič se je pri teh besedah ves razvnel. Ne da bi dosti okleval, je sam sebi verjel, da je izbranec, ki bo rešil princesko. Gnan od ljubezni in želje po slavi, se je odločil, da pogleda, kaj je in kaj' ni. Brž ko se je približal go- k zdu, so se velikanska drevesa, trnje in robi- dovje razmaknili sami od sebe in imel je prosto pot. Stopal je proti gradu. Na koncu dolge ceste je videl velik vhod. Začuden je bil, ko je opazil, da mu nihče cd njegovih spremljevalcev ni mogel slediti, ker se je pot za njim z drevjem zopet zapirala. Vendar je stopal naprej, kajti bil je junaški. Prišel je do preddvora. Po¬ vsod je vladala strahotna tišina. Kamor je pogledal, je videl sliko smrti, pri ljudeh in živalih. Po mo¬ zoljčkih na nosovih in po rdečici na obrazih vratar¬ jev je šele opazil, da samo 18 spijo. V rokah so držali ko¬ zarce, v katerih je še vedno bilo nekaj vina. To je zgo¬ vorno pričalo, da so zaspali, medtem ko so pili. Prečkal je veliko dvori¬ šče, ki je bilo tlakovano z marmorjem in se povzpel po stopnicah. Stopil je v stražno sobo, kjer so stali stražarji s puškami na ra¬ mah in glasno smrčali. Pre¬ šel je še skozi več sob, kjer je bilo polno plemičev in dvorjanic. Vsi so spali, eni stoje, drugi sede. Nato pa je vstopil v popolnoma po¬ zlačeno dvorano in zagledal 18 na postelji, katere zavese so bile odgrnjene od vseh strani, nekaj najlepšega, kar je kdaj videl - kraljično, staro petnajst ali šestnajst let, od katere se je razlival nek mehki, božanski sij. Tresoč se ji je približal in poln občudovanja pokle¬ knil pred njo. Tedaj je za¬ čaranost minila in kralji¬ čna se je prebudila. Nežno ga je pogledala, bolj prija¬ zno, kot bi ob prvem sre¬ čanju smelo biti ter ga vprašala: »Ti si moj kraljevič? Vendar sem te pričakala.« 20 Princ je bil ves očaran od njenega glasu. Ni vedel, kako bi izrazil svojo srečo. Prisegel ji je, da jo ljubi bolj kot samega sebe. Med tem se je prebudila vsa palača, vsak je hitel po svojem poslu, častna dama, ki je že umirala od lakote kot vsi drugi, se ni mogla več premagovati in 21 je rekla kraljični, da je ve¬ čerja že na mizL Princ je 'kraljični pomagal vstati. Oblečena je bila nadvse razkošno, toda starinsko s čudnim ovratnikom. Zaradi tega pa ni bila nič manj lepa. Odšla sta v jedilnico in sedla k večerji. Stregli so jima kraljičini lakaji. God¬ beniki šo igrali na vijoline in oboe pesmi, ki so bile sicer zelo stare, toda igrali so jih odlično, čeprav so že sto let počivali. Takoj po gostiji je bila njuna poroka. 22