v T ; ii'i *T / ur ¡¡a AHri i 4 :r?7 PRO LETO-YEAR lom eno uro, ako se unije odlomijo za ta korak. Odločilna konferenca se vrši v Četrtek zvečer. Mednarodna delavska obramba je pozvala delavce v 200 mestih, naj obnove protestne »hode v prid Saccu in Vanzet-tiju. Obenem je razposlala apel za peticijo, ki se predloži gover-nerju države Massachusetts. Peticija mora imeti najmanj milijon podpisov. Tay)orviUe, JIL, 11. apr. — Odbor tukajšnje poddistriktne rudarske unije je brzojavno apeliral na governerja Fullerja, naj Prepreči eksekucijo Sacca in Vanzettija. 1'ariz, 11. apr. — Albert Einstein, glaaoviti nemški fizik, in Henri Barbuse ter Romain Rol-'and, sloveča francoska pisatelja. ho včeraj kablirali predsedniku Coolidgu sledeče: "Obrambni odbor za žrtve fašizma in belega terorja (protestira proti grozeči eksekucijl Sacca in Vanzettija in zahteva njuno osvoboditev." SACCO, WHZET tiapelirata |a governerja protestni fttrajk se pripravlja v New Yorks. Rudarji zahtevajo pravico za italijanska delavca. Protesti iz inozemstva. «I M Boston, 11. apr. — Sacco-Van-zettijev obrwwbni odbor je včeraj sklenil apelirati na governed a Fullerja, naj imenuje posebno komisijo, ki pregleda vse fakte v zadevi Sacca in Vanzettija. To je prvi korak, ki ga store zagovorniki dveh nesrečnikov, ki sta bila zadnjo soboto obsojena na smrt po sedemletnem persekutiranju. Odbor bo prosil governerja, naj oprosti obsojenca, ki odločno trdita, da nista kriva umora in ropa, katerega sta bila obtožena. Boston, 11. apr. — Profesor William Ernest hocking s Harvard univerze je včeraj pred 300 poslušalci ljuto obsodil per-sekucijo Sacca iin Vanzettija. Rekel je med drugim, da je sodišče v tem slučaju nalašč zaprlo oči. "Ce je bila ameriška jus-tica kdaj ¿lepa, je v tem slučaju." New York, 11. apr. — Policija je včeraj aretirala 251etnega Marija Mincicha, ki je lepil na okna v downtownskem delu mesta cirkular z naslovom "Sacco in Vanzetti ne smeta umreti." Delavske strokovne unije v New Yorkij se posvetujejo glede enourne protestne stavke proti smrtni obsodbi. Okrogj New Y«*, N. Y. — Nekatere 200,000 delaVcev preneha z de- večje newyorfke unije razprav- glasilo slovenske narodne podporne jednote Chicago, I rsts of »Off pcrMsl Ht Ii sscils« Ot ». ltlT. sstàflssd ,, j stavke in sod- Velika nezadovoljnost ■■v stavkoksikih selili "UME PIEP0 ' scim vem na vzhodu Cene v kompanijskih prodajalnah so pretirane. — Privatni stražarji postajojo izredno nesramni. — Stavkokaftka se-la so natlačena z municijo. Pittsburgh, Pa.--Agent- je, pokrite "rihte", razni lizuni in vohuni Pittsburgh Coal kompanije lazijo okoli po petem distriktu rudarske organizacije in čvekajo in govorančijo, da je konec rudarske organizacije v petem okraju. Tem svojim govoricam dostavljajo, da je rudarska organizacija prešibka, da, bi vzdržala dolgotrajen boj. To je tista stara pravljica, ki se ponavlja skozi trideset let, kadar poteče pogodba med premogovniki in rudarsko organizacijo. Vzlic tej hudobni in pravi vohunski propagandi proti rudarski organizaciji so vrste stavkarjev trdne.* In kadar se sedanji oblaki negotovosti raz-kade, se bo pokazalo, da je rudarska organizacija močna, kot je bila v drugih in prejšnjih bojih s premogovniškimi podjetniki. Te vrste laži imajo namen izpodkopati moralo organiziranih rudarjev. Medterp ko so plačani agenti in vohuni širili te vrste laii med rudarji, je pa Pittsburgh Coal kompanija pomnoževala svojo premogovno in železarsko policijo in svoje stražnike v civilni obleki, ki hite pripovedovati stavkokazem, da je rudarska u-nija mrtva stvar. Povečale so tudi zaloge mimicije v stavkoka-ških selih, karzopet pokazuje, da kompanija ne verjame v to, kar njeni agenti trosijo po rudarskih selih. V stavkokaških selih se je pojavila nezadovoljnost. Privatni stražniki in pobojniki so zelo nesramni in sirovi in se poslužujejo napram stavkokazem grdega jezika. Cene v kompanijskih prodajalnah, v Katerih stavkokazi kupujejo svoje potrebščine, ho izredno poskočile, tako da se nezadovoljnost vedno bolj širi tudi med stavkokazi. Vphuni v civilni obleki, kompanijski stražniki in drugi kompanijski najemniki imajo opravka Čez glavo, da se nezadovoljnost stavkokazev ne pokaže v dezertaciji iz stavkokaških selov. Enotirna stavka v prid Saccu in Vaizettija O tem predlogu razpravljajo nekatere večje newyoröke delavske unije. Kje se zbira)« pobejalM? Zl.iralitte za pennsylvsasko dr-ùivno policijo je sdaj zapadna I'en nsy Ivani ja. — OksU premogovnikov se pa delajo ba-"kade in plotovi iz bodeče žice. ^ashington, D. C. — Pitts-W*ki političarjl dodeljeni M,; <; fiangaj, 11. apr. — Skrbnik sovjetskih poslaniških poslov Cernlk' je zapustil Peking i vsem svojim osobjem. Ostal je Je eden konzularni uradnik, ki bo skrbel za prostora. Tukaj poročajo, da se sovjetsko poslaništvo vsekakor preseli v Hsn-kov, kjer je zdaj sedet kitajske revolucijonarne vlade. Ruska nota, s katero Je sovjetska vlada naznanila, da je pretrgala diplomatične stike z režimom v Pekingu, se v jedru glssi, da Unija sovjetskih republik ne bo postopate po starem buržoaznem načelu, dssi ima dovolj sredstev na razpola-go za oboroženo represijo proti CangtaoMnu. Sovjetska vlada smatra, da je bil pekingaki incident provociran od kroika zunanjih imperijalistov, ki bi radi potegnili sovjetsko Unijo v vojno, Pekingska vlada je le orodje v igri, ki jo igrajo impe-rllistl. Kvotaičl, revolucionarni komisar zunanjih zadev v Sanira -ju, je včeraj naslovil oster protest na konzule velesil radi tega, ker je mednarodna policija ob-koliia sovjetski konzulat v mednarodni koloniji. Komisar pravi, da je sovjetski konzul v področju kitajskih zakonov in nI odgovoren velesilam, vsled česar so zastopniki velesil prekoračili svojo avtoriteto in kršili kitajsko suverenstvo. Komisar zahteva, da mora sovjetski konzul tskoj dobiti diplomatsko svobodo in zadoščenje. Na to zahtevo Je bila umaknjena straia ruskih caristov izpred konzulata. Moskva, U. apr. -t- Aleksij Bikov, predsednik svets ljudskih komisarjev, Je dejal včeraj ob otvoritvi vseruskega sovjetskega kongresa, da sovjetske politika na Kitajskem je politi-ka miru in ne vejne. 1400 delegatov je aplavdlrato RJkovu na te besede. •Rlkov je povedal delegatom, da je situacija na Daljnem vzhodu zelo rs sns, smpsk Unijs sovjetskih republik ne pojde v vojno. ImperlJaJlatične velesile vedo, da vojna med Rusijo in Kitajsko bi ubila kitajsko revolucijo, kajti slednja bazira na prijateljstvu • sovjeti, zato pa delujejo na vse načine, da bi porinili sovjete v konflikt. "Mi pa imamo dovolj Izkušenj v zadnjih desetih letih, da se ne pustimo speljati na led tudi z najgršiml provokacijaml, Svarim pa velesile, naj ne sma-trajo naše mirovno politike za našo slabost." Katoliški ovéitt lotijo »vojigi ifcofi Med francoskimi In Irskimi ka-llčanl v Rhodes Island« jt izbruhnil konflikt. 1'rovtdence, R. I. — V mestu VVoonsocketu ob kanadaki mejf, kjer so velike tekstilske tovsr-ne, Je izbruhnila vojna med katoličani francoskega in Irskega pokol jenja. Francoski katolU čanl, ki so izključno priseljenci iz kanadske francoske provinc* Quebec, m se uprli irskemu škofu Hickeyju v 1'rovldencu, ki je izstisnil iz njih $800,000 za nove šoli». Kakih deset župnij se je dvignilo proti škofu in sahteva-Jo denar nazaj. Ker pa škof ne da denarja, so ga zadnji teden zatožili pri civilnem sodl-ftkof grozi v**m onim, ki jm »•• ------—------ " JI I ar« IM m ui« c IMF ni«/|/n«~ T »'(Jim se Je unija pridružila Medna-,dn<, 6 mpr||j| J9|7 imovin, rodni federaciji strokovnih dru- ,^ b„m uko „npr.m.šču štev v Amsterdamu, t. j. em-|m„ Rulh Sion(. Kobinsonovl, sodelujmo pri upor vdovi prvega častnika, ki je pa nlAkem gibanju, z «kskomunl-del na francoskem bojišču pri kacijo (izobčenjem Iz cerkve). ftkofova (Irska) stranka pre- sterdamski delavski in strokov ni centrali. gozdiču Bel les u v vojni za o-Pelicaj je tat, tat je policaj, hranitev demokracije, da Je za-Chicago. — Joseph Badger, šla v revščino in da je v tej ki Je veljal za najboljšega poli- revščini odprla plin In se z^du-čaja v Oak Parku, je Ml v ne. » njim v mali hiški v Han dalje aretiran kot lat V hSl «> naill samo dva vi, da uporni faranl nočejo angleékih šol in imajo U francoske šole, v katerih uče kanadske nune, ki ne znajo nič angleškega. Tako se vzgajajo otroci je priznal, da je v družbi z dve- * "T^TT ¡v popolnoma tujem duhu In ne- L bsnditoms Izvrši, vzadn^,-^ ^^ ^ ^am^îl Ijanjem svoje ponočne policijske službe. Nakradel je $7000 vred noeti Wega. Njegova tatinska wH| |^nil/mf |tjtnant v tovariša se pišeta Roy McC'en zboru pomorske pehote Združe. nus In John ftrsnek. , n|h držav. ^ U zdaV,;;jlÎ-Î.,,t|!l' 'za nov. šole, kl bodo sngleike. Mož Robinsowve je bil f.ald- _____ ______ _ ____, Nasprotna stranka pa pravi, da jih hoče škof ne «merlkani. zirati, temveč polrčltl; narediti Vtllka povodtRj v KiMiii 17 oseb utonilo, ko eo ae rullle reke vsled spomlsdaasfcega deževja. Ksnsss City, Ksns. — Tekoče vode v Južnem Ksnsssu in Oklahomi so zadnje dni vsled deževja poplavile vse nižine in 17 osel) je utonilo, ftkod* na farmah, obsejanih z zimsko pSe-nlco, Je ogromna. Govornik pri banketu padel mrtev. Eveleth, Minn. — »olomon ftaz se Je v nedeljo zvečer zgrudil mrtev vsled srčne kapi, ko Je dovršil svoj govor pri nekem banketu, ftoetje so burno a-plavdirall, ko s« je sesndel. hoče iz njih Irce. Tožili so škofa povaod, tudi pri papežu, pa niso nič opravili, zato so se končno zatekli k sodUču. Zanimivo je to, da je vse frsnrosks duhov-ščins z nunami vrad proti škofu. Uporna stranka izdaja svoj list "\m Henlinel", ki «a urejuje nelrl kanadaki menih. Ta list ljuto udarja po škofu, V konflikt je zapletenih okrog 100,000 francoskih In irskih katotiča-not, ki so naseljeni po mestih doline Rlackstone in delajo se zelo nizke plače v tekstilnih tovarnah. Ursdsllkl la npravstfkl prostori: «M? 8. Uwndalo Ave Off If* of Publication t (667 Routh LswndsW At« I Toltphuoo, Rochwtll 1804 STEV.—NUMBER 86 preiskava ab-solvirala kantorce (Federalizlrani tisk se Ima zahvaliti reviji 'The Nation" za šangajsko brzojavko, ki pojasnuje dogodek v Nangin-gu. Nanaia se na poročilo preiskovalcev o nankingsk! aferi, ki bi jo IntervencljOp nisti radi porabili kot pretvezo za vojno. Ropanje je bilo položeno pred prag severnih Čet in ne naclionallstlčnlh. Misijonar je bil ustreljen, ker je potegnil samokres.) New York, N, Y.—Amerik* nec J, B. Williams, podpredsednik nankingske universe, je bff ustreljen, ker Je potegni! sa-mokres proti kitajskim vojakom, kl so mu grozili. Tako poroča brzojavka, kl jo je prejsla revija 'The Nation" Is fianga-Ja. To brzojavko j« poslal Q. A, Kennedy, ameriški resident v KitaJu, ki Je dokončal turna-Hstično šolo na ColumbiJI. Mr. Kennedy je šel v Nanking s namenom, da prolšče ta nesrečni dogodek. Njegovo poročilo pr*» vi, da Je bilo 27 tisoč vojakov neverne armade v Nankingu, ko so. ob treh popoldne vstopili v mesto prvi vojaki nacionalistične armade dne 24. maraa, In da Je zaradi tega nemogoÔe smatrati nacijonaliste odgovor, ne za ta dogodek. "Napadi na tujesemce zjutraj In popoldne tistega dneva, pri katerih so bili ubiti en Američan. dva Brita in en Japonee In oplenjenje konzulatov teh d» Žel, "ke ne morejo zvreči na na-clonsllntične vojake. "Prvi izmed «tirih ubitih tu-Jezemrev, J, B. Williams, pod. predsednik univerze v Nankingu, Je bil ubit ob treh popoldne dne 24. marca. Dokazalo se Jt, da so bili štirje drugI Američani z VVUliamsom ob času, ko so grozili kitajski vojaki. Williams je potegnil svoj samokres in je bil takoj ustreljen. Drugi niso bili rsnjenl. Trije drugI tuje-zemd so bili ubiti kasno popoldne pred bombardiranjem, ki Je pričelo olj pol |>etlh popoldne. Nacionajlistični general Je dospel v mesto ob pol šestih ive-čer. "Hiše tujezemcev, ki so bile požgane iti oplenjene, so bils na potu, iK> katerem so bežali vojaki severne armade iz mesta. Tujezemske hiše niso bile edine, ki so bile oplenjene. Vojaki so oropali in ubili na stotina Kitajcev, dozdevno so severni vojaki jMnioreli. "Fizični učinki bombardira* nje z hritskih in ameriških ladij so v primeri majhni. Okoli (»etdeset kitajskih hiš je bilo podrtih in ena hiša, v kateri so prebivali tujezemci. Kitajske izgube znesejo manj kot sto. Toda število Je negotovo, ker le ni dognano." čikaikl bankirji po- Newyorfckr In člkaAke banka dale dlktotorju nove pesojlle. Rim. II. arp. —Xîrof Volpl, fsiiaiovMkl finančni Nqinistsr, je pod|ii*al isigodbo t jVpnčno tvrdko Iz New Yorks Jf novo posojilo v vaoti tridssetih milijonov dolarjev, kl bo nosilo Aeet In pol odstotks obresti. Tri či-ksške banke — Hanker« Trust Co.. Marshsii Held In Continental — sodelujejo pri tem posojilu, , _. ' Hnežen Vihar usmrtil pet oeeë v Kanadi. Winnipeg, Man. — Hilen vi-har s snegom je v nedeljo divjal po Manito»)!, Alberti in Seska-Uhewsnu. I'et oseb Je izgubilo življenje. PROSVETA GLASILO 8LOVENHKE NARODNE f»ODPORNE JKDNOTE LAfTNIN A SLOVE NHK K N A RODNE TODTORNE JBDNOTE^ oflatov po doforoni. Rokopisi m m N.rodn"lM:" fodinjcn. d rt. t. (izven Chica«o> $6.00 n. Uto, IJ2-M «a pol laU ln $1.25 «a trim,»«*; Chicago in Clc.ro 96J0 na lata, $3* mm pol Uta, 91.66 sa trt moece. in ta lno*am»Uo $8-00. * Naslov m tm, kar laa «tik s li»to«: TROSVETA" ^ _ M57-S» So. L»wndala AtMia«. Cfctaf, HM— -THE ENLIGHTENMENT Orcan of Ik* HloT-a Nattowal Benefit Mrtf' Own* by the Hloveoa Njtloaa^^cfit Sodty. , A jraUa QD »gfainut. ^ «-wETwS BUW («J» S^^L0—" raar, CMsafo fwal^tqjjjgMLggJS aMWB MEMBER ef TBM fjpjKÂTlD FUMf Uf L«» T (Mar. »l-ltlT) pata« ~ j, a trm dnaroai potekla oaroioina. Pomorita )o pr«rocaan«>. •MBMil da van 4a m rta m hUvI Ust i* KAPITALISTIČNA GONJA ZA ZNIŽANJE MEZDE IN BOJ RUDARJEV. * Obrambni boj rudarjev proti znižanju mezde ni začel šele letos dne 1. aprila, ampak začetek tega obrambnega boja sega nazaj do dne 1. aprila 1922. Takoj, ko je bilo sklenjeno premirje v svetovni vojni, so privatni industrijski in finančni veleinteresi pričeli misliti nato, kako znižajo neorganiziranim delavcem mezde in na kakšen način uničijo delavske strokovne organizacije in tako pripravijo delavce ob vse pridobitve, ki so jih pridobili v teku svetovne vojne. Nekateri izmed teh privatnih industrijskih in finančnih privatnih veleinteresov, so pa že ob času vojne mislili, kako pripravijo delavce ob vse pridobitve in jih potisnejo nazaj v take ali pa še slabeje razmere, kot so bile pred vojno. Gonja za odprto delavnico je pričela po vsi deželi. To gonjo so najprvo občutili slabo organizirani delavci, leta 1922 so se navalili na rudarje in železniške delavce, ki so delali v železniških delavnicah. Naskok na železniške delavce je industrijskim in finančnim privatnim veleinteresom deloma posrečil že leta 1922. Organizirani rudarji so pa bili pretrd oreh za privatne veleinterese, pa so navidezno odnehali. Spoznali so, da sta dve leti premalo, da Bpodjedo temelj organizacije in z veseljem so pristali, da naj mezdna pogodba velja za tri leta. Nekateri izmed njih so mislili že takrat za prelom jack-sonviliske pogodbe, ko so imeli pero v rokah, da s svojim podpisom garantirajo, da se bodo ravnali po pogodbi. In kar so mislili, so tudi izvršili. Premogovniški interesi niso osamljeni v tem boju. ' Z njimi so železniški, tovarniški in drugi interesi. Vsi ti interesi skupaj žele, da bi rudarji skoraj zastonj kopali premog in stradali z njih družinami vred, med tem ko bi sami (posebna velika tovarniška in železniška podjetja) dobili premog po izredno nizki ceni, konsumenti za dom ' pa plačevali premog po izredno visokih cenah. Zelje teh privatnih veleinteresov so oplenjevalne, roparske, t. j., da bi rudarji delali za tako mezdo, da ne zadostuje pri največji varčnosti za pošteno prehranitev rudarske družine, na drugi strani pa da konzumenti za dom in mala podjetja plačujejo premog po izredno visoki ceni. Rudarji Se torej ne bojujejo le zase, ampak zA vse konzumente, ki ne spadajo k velebizniškim privatnim interesom. Ako se rudarjem zniža dnevna mezda oc $7.50 na pet dolarjev na dan, ne bo za male premogovne konzumente cena padla za en dolar pri toni, ampak cena bo najbrž ostala taka, kakerina je, ako se še ne bo povišala takoj po stavki z izgovorom, da se mora cena premogu povišati, da podjetniki nadomeste izgubo, ki jim jo ' je povzročila stavka. Ce smo spoznali dejstvo, da se rudarji ne bojuje le zase, ako se upirajo znižanju mezde, ampak da se bojujejo za interese vseh malih konzumentov premoga tedaj je dolžnost, da tudi vsi mali konzumenti podpirajo rudarje v njih boju za pravično stvar. Boj rudarjev ima fte drug pomen. Industrijskim in finančnim privatnim interesom je na U*m ležeče, da porinejo delavce vseh strok v slabejše življenjske razmere. Njih vroča želja je, da odpravijo ali starejo organizacijo delavcev zopet y eni glavnih industrij. Premogovna industrija je glavna industrija, kot je n. pr. železarska in jeklarska. To je pa vz>ok, da so si privatni veleinteresi zbrali organizirane rudarje za daritveno jagnje. Ako se privatnim veleinteresom posreči zdrobiti rudarsko organizacijo, tedaj b<»do prvi na vrsti neorganizirani delavci v tovarnah. Tem delavcem plačujejo dandanes različne mezde. Nekateri prejemajo največ 60 centov na uro in |x»tem vidimo, da mezde padajo doli do'86 centov ali pa š<\manj na uro. Koliko časa bo še vzelo, ako ne privatnim interesom, posreči znižati mezdo rudarjem, da se mezde neorganUl-1¡Lm" Tako *" wTwtn ranih tovarniških delavcev znižajo na 2T>, 20 in na l7.6|ICrčel, dan društva It. .145. centov na uro? Take mezde «o bile v navadi pred vojn«. Rudnik je unijaki. V njem je •Zivežne cene, sploh cene vseh tivljenskih potrebščin pa doatl plina in rudarji imajo val ne bodo padale tako hitro, kot bodo padale mezde ' ' ! v»r»ostiie svetilke. Obratov») Taki so nameni velebi/.niskih privatnih ---— * *** dwVM in dolžnost vseh delavcev podpirati rudarje, dokler njih boj proti znižanju mezde ne konča z zmago rudarjev? Da, dolžnost je! Boj, ki ga zdaj vodijo privatni biz-niški interesi proti rudarjem, ga ne vodijo samo proti rudarjem, ampak proti vsemu delavstvu. ?odbo in prične ? delom še naprej. , Kakor običajno pri rudniških nesrečah, tako se je tijdi tu ¿brala tisočera množica ljudi iz cele okiiice. Do tisoč avtov je bilo okoli rova in polegtega razne partije fSalvation army, zdravniki, strežnice, ambulance itd. Vse je nudilo pomoč. Kon-štablerji za vzdrževanje državnega reda in miru ko bili tudi zraven in tako tudi požarna bramba, ki je prišla na klic v sosednje rove. Vse je pričakovalo hujšega, kajti kakor sem o-menil, je bil pok razstrelba tako silen, da so. zunaj mislili, da gotovo .ni ostal noben rudar pri življenju. — Jacob Kupert. SUKE IZ NASELBIN Druga, konferenca v Bridge-portu, Ohio. Glencoe, O. — Druga konfe-r lic a J. S. Z. in druitev izobraževalne akcije v vzhodnem Ohi-ju in zapadni W. Va., bi še pc zadnjem sklepu imela vršiti na 1. aprila. Ker so pa društva S. N. P. J. priredila na tisti dan »hod in igro "Hrbtenico", zato se je naia konferenca odložila za prvi maj. Zato poživljam vsa društva, d spadajo v izobraževalno akcijo v tem okrožju, in klube J. S. Z., da pošljejo svoje zastopnike na konferenco, ki prične 1. maja dopoldne ob 9. v Bridge-portu, O. v Boydsville dvorani. Vstop je dovoljen vsem Članom socialistične stranke in stranke in društev izobraževalne akcije. Za premogarje časi postajajo resni, zato je naša dolžnost, da pridemo večkrat skupaj, da se pogovorimo o izobrazbi. Kjer je izobrazba, tam je moč in kjer je moč, tam je zmaga; zato je naša dolžnost, da podpiramo izobrazbo. — Nace 2lemberger, konferenčni tajnik za okrožje vzhodni Ohio. ga pričakovati. Ako člani pridejo mladi, tudi ne morejo pričakovati, da bodo za vsako malenkost vlekli podporo. Imeli jodo pa več potegniti, ko bodo itarejši. Jaz mislim, če bi novemu čla-iu dobro razjasnili sedanjo iniciativo, bi prav lahko spoznal oolj-še ugodnosti, ki jih nudi jednota in bil takoj postal član, če ii le imel dobre namene. —Nick Rettich, član društva št. 121. S pota. Ob obali Tihega oceana sem. Sem sem dobil z črnim obrobljeno pismo, v katerem mi nazna-njajo^ da je premriula moja ožja sorodnica I. Milavec dne 5. marca t. 1. po mučni bolezni. Zdravila se je na Dunaju in kasneje v Zagrebu. Pokojna se je po vojni omožila v vas Malne, ki je tedaj Še spadala pod Italijo in sedaj pa pod Jugbslavijo. — M. Pogorelec. Podrobnosti o rudniški eksplo- . zijfi. South Fork, Pa. — V sredo dne 30. marca je bila ekaplozija v premogokopu, ki je last Penn-sylva^iia Coal and Cooke Corporation v Akronfieldu, Pa., eno miljo vzhodno od So. Forka. Nesreča se je pripetila v glavnem hodniku iz 13. plana, miljo od ustja rova. Kaj je bil vzrok katastrofe, n\K znano, sodijo pa, da je električen tok užgal premogov prah. Kazstrelba je bila tako močna, da so od zunaj rova popokale vse šipe in tudi stene jz betona. Kazstrelbo je bilo Čuti nad eno miljo daljave. Kolikor se je do sedaj dalo dognati o vzroku eksplozije, so bili vozički naloženi s premogom, ki so skočili s tračnic na 13. planu. Prah se je razpršil na vse strani 1"n tako 'prišel v dotiko z električno žico. Ako bi bila eksplozija udarila v notranjost rudnika, kot je proti izhodu, bi bili do malega vsi rudarji mrtvi, tako pa so samo štirje, namreč dva motormena in dva zavirača. Po rodu sta dva Američana in dva Slovana. Rdeti motorman je bil na potu z naloženim vozičkom in je peljal ven, drugi pa se je vračal s praznimi vozički notri. Ki|vno na mestu nesreče je stranska proga, na kateri so bili vsi štirje ponesrečenci. Rudnik je približno pet milj dolg in je jako obširen. Ob času nesreče je bilo zaposlenih okoli 461 rudarjev, kateri so se pa vsi rešili po triurnem hitenju po eksploziji, kajti rov ima tri stranske izhode. To jih je rešilo gotove smrti. Med njimi ni bilo nobenega Slovenca, bilo ¡ta je nekaj Hrvatov. Dva sta bila člana našega društva Št. 345 S. N. P. J., in sicer Ivan Krčel in John Kisik. Da«i je bila razstrelba zelo silna, premogarji v notranjosti rova vendar niso nič vedeli o nji. Toda ventilacija je prenehala delovati in elektrika je bila ustavljena in radi tega je vodstvo rova takoj znalo, da se je pripetil« nesreča. Izdan je bil Ukaz za rešitev premogarjev po strçn«kih izhodih in kar je bilo ravno po dvanajsti uri. ko m» ni darji ravno vtivali svoj "IuihIi". ter j* pritekel fin« boas povedat, da je eksplozija, mu kar verjeti niso hoteli in ne botati. kot jim je uka/al. Vzeli so za šalo in rekli: "Ce je eksplozija, naj ho. Ako bo trd* umrvti, vsaj lačen n<* bom umrl. Sedaj pa je rav- Ali te mL interesov. i U fclje privatnih veMntercov „e pokazujejo, d« Kakor ae čuje, bo drutha po- JAVNA GOVORNIC« Glasovi članov & N. P. I. in čitateljev "Prosvete". Za iniciatiVo. Detroit, Michigan. -- V Pro-sveti z dne 30. marca sem čital dopis društva št. Ž38 v Mana-ifeldu, Pa., proti načrtoma A in B. Mislim, db člani tega društva niso razumeli iniciative glavnega odbora, ker drugače bi se ne pritoževali, da njih številka obostoji že dvanajst let. Pravijo, da imajo med članstvom ljudi, ki so bili ustanovitelji in še niso prejeli nika-ke bolniške podpore. Ce bi tiste člane sedaj obiskala bolezen, da bi bili šest mesecev nezmožni za delo, bi bili deležni prvih 30 dni celo in drugih 60 dni polovično podporo. Ali bi se takemu članstvu ne godila krivica? Namesto da bi sprejeli celo podporo za prvih šest mesecev, za katero so plačevali že več let, bi pa dobili komaj za dva meseca. Itd. Kadi takih vzrokov se ne strinjajo z načrtom A. Člani imenovanega društva torej tolmačijo, da bi član, ki je zavarovan že dvanajst let, prejel v slučaju bolezni podporo za 30 dni celo, potem 60 dni polovično, potem zopet 30 dni celo in zopet Šest ♦ polovično, tako dolgo, da bi izčrpal vsoto, do katere je upravičen. To tolmačenje načrta je napačno. Jaz mislim, odpore in. to v neprekidnem roku. Da bo društvo bolj pojmovalo načrt, ga opoearjam na opombo pod iniciativo, pod lestvico c, ki se glasi: Vsak član lahko v slučaju bolezni ali poškodbe dobi v lestvici navedene vsote bodisi skupno ali v presledkih. Tako lahko član. ki zboli, potom ko je še dvajset let član jednote, dobiva |x>dporo nepretrgoma pet let in tri mesece, in sicer 20 mesecev celo In 43 mesecev polovično. Kdor prejme podporo predno je dvajset let član jednote, je upravičen še do razlike med* prejeto in v le*tvic1 navedeno vsoto. Za vsako leto Članske dobe je član upravičen do trimesečne podpore. Na ugovarjanje nekaterih članov, da novi član. ko pristopi, vpraša, koliko bo deleften in če mu povemo, da bo prvo leto po pristopu deležen samo 30 dni. ne bo maral pristopiti, ne morem odgovoriti drugega kot to. da tak član itak nima dobrega namena, temveč teli aam^ izkoriščat i jednoto. Morda le ima bolezen, ko tako trdno računa na ta da mora Ukoj dobiti vse. Ce je pošten, ne more kaj take- Ne podpira iniciative. Milwaukee, Wis. — Različne inciative in predloge vidimo, kateri naj bi bili vsi v korist 3. N. P. J. Ampak kdor jih natančno pregleda in presodi, vidi, da ne bo nič koristilo jednoti. Veliko jih je seveda, ki so pri več društvih. Takim je vseeno, ie kako društvo puste, saj je zanje dosti drugih. Cital sem nekoč v. Prosveti, kjer je dopisnik zapisal, da društva in jednote bi ne smele podpirati članov v slučaju bolezni ali nesreče, ker to bi morale delati kompanije. Res, ampak upoštevati je tudi treba, da niso zraven za šport. Saj vendar zato plačujemo, da ae zavarujemo za slučaj potrej>e. Naša jed-nota je narodna, pa ne osebna. Nekateri pa še hočejo, da bi katoiištvo urinili noter, kar bi pomenilo, da bi bolnim vzeli kruh in ga dali zdravim. Ta bi bila lepa. Mi zavarujemo sebe in svoje družine zato, da bomo kaj imeli od tega in ne samo plačevali. Zato pa iniciative, ki nam tega ne jamči, ne morem podpirati. —Louis Kocjan, član društva št. 16. re, ker do sedaj še nisem bil >olan. Z veseljem sem plačal /Be doklade. Rajši kakor da bi tel k zdravniku le enkrat z bol-liško nakaznico. Takih članov /em, da je ogromna večina. Jaz tem zato, da bodisi stari član ili novo pristopil, bodita enako, dočnoflt. Ravno tega mu pa|r,l*",c,J v J«*«>nvillu. In Zbo. S. N. P. J. ne bo nudila prvih I «V* dne 12 nov' 1917 111 Je bil par let. Vsaka organizacija pa , *n n* ^«ni "general para-mora prej ali slej propasti, akoily,,l,, of the »nsane." Umrl je ne dobiva vedno svelih moči.;^ *pri,a ,927- Pokopali smo ga Sploh jako je dvomljivo, da ne dne 5- ®Pr|l« na tukajšnjem bo nobenih doklad več. kako o- m^n»rodnem pookpališču. Star beta gl. odbor, ako članstvo o- je bn 47 ^ i" *l«n tega dru-svoji omenjene predloge. Rav- *tv* nad >2 let. in kakor mislim, no nasprotno, novih članov ne ie b,! oli>*nj«ni Član na najdaljši bo. Stari imajo itak dolgo pod- bolf,i*kl Podpori S. N. P. J. por in tako pridejo znova do- Društva mu je priredilo doklade. Tako bo naša jednota do- *tojen pogreb in pogreba se je bila dva udarca, katera bo tet-i tu. J. in nisem med tem časom,^01» ()t«*i M nahajajo pri dobil niti enega dolarja podpo- teti v Owensmouth, Calif. Doma j« bil iz Laškega na Spodnjem Štajerskem. V imenu društva ae zahvaljujem bratu Johnu Deftelaku. ker je dal prostor, kjer js letak» trupi" pokojnika—M Bstiteik. tajite. Politični pregled po Jugoslaviji KUSUA IN JUGOSLAVIJA. UlvinM PrMVfti.) |»red obnovitvijo diplomatskih odnošajev v Rusijo. I. (a rek a Rusija in Srbija. Pod krinko "slavjanofilstva" je carska Rusija vodila na Balkanu imperialistično politiko, cilj koje je bil, da ustvari v zaledju dolnjega toka Donave in morskih ožin pri Carigradu — več slabih, druga drugo napada jočih reakcijonarnih državic, ki bi bile pod protektoratom cariz ma in slepo orodje njegove politike. Carska reakcijonarna notranja politika je narekovala stari Rusiji tudi reakcijonarno poli tiko na Balkanu. V Rumuniji je podpirala veleposestnike — bo-jare — ter njihove velike ape-tite na bolgarsko Dobrudžo. Proti mladoturškemu naprednemu gibanju je ustvarjala Rusija blok balkanskih državic, pripravljajoč na ta način vojne na Balkanu, pri katerih je upala dobiti v svoje roke morske ožine. Ker se je Srbija pod Obreno-vičem naslonila na Avstro-Ogrsko, je carska Rusija podprla bolgarsko buržoazijo v njenih aspiracijah. Tako je prišlo leta 1885 do prve bolgarsko-srbske vojne, do porazil Srbije pri Slivnici. Ruska revolucija in balkansko vprašanje. Ruska revolucija, ki je izzvala nemški in avstro-ogrski pre* vrat, je uničila ' vse imperiali Mirnu in Sovodnjah še ponos-nejše dvigajo svoje hudobne glave. Po sodnljah v Gorici vladajo nenavadne razmere. Tudi domači Italijani se zgražajo nad njimi. V Gorico je došlo polno sodnikov iz raznih starih provinc. Postopanje in razsojanje je da- Obletnic« inmMk Amerikancev HENRY CLAY, ameriški držav-nik in sloviti govornik. (12. aprila 1777.) Kot večina velikih Amerikan stične načrte rusk^a carizma ~ M *ori'kih ^ijah prist- - je bil Henry Clay, samouk in av^ nemSkela "DrZ no iUliJ*nsko- ™ civilnoprav> 86 Je il neznanotfH nach Osten. ^ * Dranfir|nih sporih včasih zadošč. nri.l^ega štacunarja povzpel do vi Radikalna stranka, posebno njen šef, pokojni Pašič, pa so bili v tesni z\fezi s carsko Rusijo. Po prevratu leta 1903 je imela Rusija v Beogradu velik vpliv. Znano je, da Pašič ♦ ni storil nobenega važnega koraka, dokler ni vprašal za mnenje carskega poslanika v Beogradu. Za časa svetovne vojne je ca-rizem smatral, da je nastopil čas, ko more uresničiti svoje sanje ter posaditi carsko zastavo v morskih ožinah. To je bil pravi vzrok, da je Rusija stopila v vojno. Politika carizma je šla za tem, da ustvari "Veliko Srbijo", ki naj bi tvorila bariero nemškemu imperializmu in bila orodje carstvu na Balkanu. V tem smislu je bil tudi sklenjen londonski pakt, ki daje Italiji jugo-zapadne dele Jugoslavije. En-tenta pa je priznala Rusiji pravico do morskih ožin in Carigrada. Ker je Bolgariji obljubljal nemški imperijalizem več kot ruski, se je bolgarska .buržoazi-ja vojevala na stranf centralnih velesil. kanski polotok — razen Soluna in Grčije — je bil okupiran. Predstavniki ruske revolucionarne oblasti so v tem času pro-klamirali "samoodločbo narodov in mir brez aneksij in kontribu-cij" kot temelj svoje zunanje politike. Istotako slovesno so se odpovedali vsem jmk>erialistič nim težnjam carske Rusije na Balkanu, proglasivši tudi nače io: "Balkan združenim balkanskim narodom!" Sam Lenin je izjavil, da je stremljenje Srbov, Hrvatov in Slovencev po samostojnosti upravičeno in da je Srbija, v kolikor se vojuje za osvoboditev svojega naroda, edina od vojujočih držav, ki je ne vodijo imperialistični cilji. V Moskvi je bila tudi leta 1918 Srbija edina priznana drsava od vseh vojujočih držav. Moskovska revolucijonarna vlada je dala srbski vojni misiji na razpolago prekrasno palačo v centru mesta in vse druge u-godnosti in potrebščine. V zahvalo pa so reakcijonarni elementi srbske diplomacije pod vplivom caristične klike name ravali organizirati komplot proti državni oblasti v Moskvi Svobodo, ki jim jo je dala re volucijonarna Rusija, so zlorabili za špekulacijo in podpiranje kontrarevolucljonarne klike. Šli so celo tako daleč, da so jugoslovanske nacionalne, revoluci-jonarne bataljone zapletli v boj proti revolucijonarni oblasti na strani intervencionistov na Mur-manu in v Sibiriji. To je bilo vojno stanje med SHS državo in Sovjetsko Rusijo, ki do danes ni likvidiraho. Do danes niso obnovljeni diplomatski stiki, do danes sovjetska Rusija, ne prizna de jure Jugoslavijo in obratno. Socijalna demokracija je že leta 1909 na balkanski konferenci predvidela vse te dogodke na Balkanu in že takrat postavila v program balkansko federacijo kot edini demokratični izhod iz balkanskega kaosa, ki ga je stvoril imperijalizem. To parolo danes osvajajo ne samo svetovne proletarske organizacije, temveč vse demokracije Evrope in Amerike. sporih včasih zadošča pri- bila Srbija pregažemTa celTbaU ae*no »»'«.nje .^ ««nto.IVMjtm al.ve Za .koraj najraje one, ki se gotovo izogne 1)01 8toletJ» je bil Clay obvladu resnici. Prizivnik mora položiti M0** prikazen v ameriškem po velik kupiček kolkov in plačati ,itičnem *ivljenju. Služil je ne-pristojbine. Ni pa nič čudnega, ko,iko ,et v iegislaturi države ako se pravdni spisi potem izgu- Kentu<*y, M je potem izvoljen be. Za slovenske strapke so te- z*Poredoma v obe zbornici kon žave pri pravdah proti Italija- lrre8a in tekom dveh zasedanj nom. Kaka justica bi bila'to; a- bil j«J*Peaker poslanske zborni ko bi Italijan podlegel v tožbi z |ce "drugorodcem"? To bi pač ne Trikrat je kandidiral za predsedništvo Združenih držav IZ PRIHORJA Vinska kriza v Brdih. Brici se pritožujejo, da ne morejo oddati po primerni ceni niti ono malo vina, kot so ga lani pridelali. Italijansko vino je po ceni. Po kakovosti se seveda ne da primerjati z briškim, ali krčma-rji na deželi kupujejo italjan-*ko vino in režejo, kakor se jim zdi. Včasih je šlo mnogo briske-Ka vina v Ljubljano, kjer so radi pili močno "rebulo". Sedaj tega ni več. Večji posestniki v Urdih so zasadili breskove sadovnjake, od katerih pričakujejo dobre dohodke. Vsi. slovenski obščinski nameščenci odpuščeni. Občini Miren in Sovodnje pri Gorici imata skupnega podeštata v osebi nekega vpokojenega majorja iz kraljestva, ki je odslovil vse občinske uslužbence obeh županstev, samo vsled tega, • ker "o rojeni Slovenci. Odpustil je iz službe Vencelja Leščana, ob-unskega tajnika v Sovodnjelh, je užival neomejeno zaupanje pri vsem prebivalstvu in spoštovali so ga tudi pravični 'talijani. Leftčan je ugledna ose-f,a. govori in piše prav dobro I-talijanski, je miroljuben in previden. točen v izvrševanju »voje «lužbe in zelo vljuden z vsakim, tudi naj pri proste jšlm človekom. Vedno je bil uaJužben tudi fašistom in vpisan je celo v njih u-raMško sindikalno udruženje, a kljub temu je postavljen pred vrata, ker je tako velik grešnik, je rojen Slovenec. Bil j«« nad- ročali. Nova goriška občina. Združi- ništvu (računski oddelek) v Trstu, ko je dovršil gimnazijo z maturo. Isto je napravil ta fašistični paša v Mirnu s tajnikom Antonom Mozetičem, domačinom, ki je tajnikoval vso dobo pod fašističnim režimom do danes. Mozetič je bil na glasu kot najspretnejši in naj previdnejši tajnik v goriški okolici. Nikdar se ni umešaval (tudi Leščan ne) v podobno radono delo. Bil je tudi Član fašističnega sindikalnega tajniškega udruženja. Oba z Lešcanom sta si s skušnjo pod sedanjo vlado pridobila tajniško diplomo in sta bila spoštovana tudi pri Italijanih, ker nista nikdar posezala izven svojega delokroga. Oba imata družino in sedaj sta brez službe. Ta odslo-vitev se je izvršila tako nenadoma in nepričakovano, da je našemu tako težko izkušanemu ljudstvu zastala kar sapa. Da ni vajeno brezpravnosti in suženjstva, bi obupalo, a tako molči . . in gleda brezčutno v bodočnost. Vse je zelo ogorčeno, a kako si pomagati? Iz službe so izgnani vsi občinski uslužbenci rojeni Slovenci v Mirnu in Sovodnjah. Občinski pisar v Mirnu Hektor Ferletič je bil zmožen vseh tajniških poslov. Živahen, mlad in|pltev brez »porov, simpatičen družinski oče je sedaj brez kruha na resti. Pode-štat je spodil iz službe tudi I-vana Vižintina, občinskega ob-hodnika v Mirnu. ki je bil poosebljena pridnost in zvestoba za vsakega gospodarja. Zakaj vse to? Kaj naj napravijo danes vsi tj brezposelni? 8 trebuhom ra kruhom ne morejo, ker< bilo fašistično in tako se itali- in 86 P° vsakem neuspehu u janski toženec že naprej smeje m»kn'l i* političnega življenja v pest slovenskemu tožitelju. da He aoi*t k vrne. Prisega slovenske stranke je ni- Kot zakonodajalec, zlasti pa čeva, zvijača južnih sinov edi-kot državni sekretar - tekom no verjetna in merodajna. Up- Adamsovega predsedovanja je niki pridejfc ob svoje dajatve, pokazal kakovosti? ki so mu pri Z brezštevilnimi koleki in pri- dobile nadevek "The Great Pa tožbinami se plačuje poseben clfier" ali "The Great Compro-davek, ki ga morajo zlasti "dru- miser". V političnih ' sporih je gorodci" odštevati v največji vedno znal vporabljati svo meri v nenasitno finančno bla- vpliv za dosego obojestranske gajno. Po sodnih pisarnah se poravnave. Njemu se zlasti pri-podijo zamazani ptroci južnjaš- piauje zgodovinski "Missour kih nameščencev, kar daje res- Compromise", ki je ustanovi nosti kraja ironično obiležje. Naverno mejo suženjstva, kakor vidnem kraju justičnega po- tudi Poravnavo «lede sprejema slopja je zablestel pred nekaj Kalifornije v Unijo, ko se je vo-dnevi talijanski napis, ki je go- di,a ve,ika borba, da^i naj Ka-voril o , . . "brlogu nasilja". Bil liiorniJa vstopi kot suženjska je seveda takoj izbrisan in sto- a,i Protisuženjska država. rilca ne iščejo. "Odrešeni" železničarji. Henry Clay je umrl I. 1862, YI deset let, predno so vse porav- srednjo in južno Italijo so odšli nave *,ede ™*enjstva končalo slovenski železničarji. Sedaj od- 2 krvav0 državljansko Vojno hajajo za njimi primorsko - italijanski železničarji. Od železni-1 čarske direkcije na Reki je bilo pred nekaj dnevi premešče- THOMAS JEFFERSON. (13. aprila 1743) Do J. 1891 je bila volilna pra nih v sredino in na jug kralje- vica v Združenih državah jako stva 101. To so redki domačini, omejena, tako da je večina Ame-ki so bili vedno navdušeni Itali- rikancev imela prav malo bese jani, med njimi ¿o legijonarji, de pri upravljanju vlade. V neto so ljudje, ki so se borili za katerih državah so imeli volil priklopitev k Italiji in so sanja- no pravico le nekateri posestni-li o lepih časih pod italijansko ki oziroma davkoplačevalci. To zastavo. Namesto da bi se nji- pomenja, da je bila volilna pra- hova dovršena borba vpošteva- vica omejena le na imovitne raz la, jih mečejo sedaj z rodnih tal rede in da nI bilo splošno volilne v neznane, divje kraje in na Re- pravice kot dandanes. Najodllč ko pridejo južnjaki, ki se bodo nejši izmed prvih zagovornikov divili kvarnerski lepoti. Na Re- splošne volilne pravice je . bil ki mora biti vse italijansko. Jefferson, ki je po svojem nazl Bivše navdušenje in sedanje od- ran ju stal pod vplivom franco-reščence pa menda ne smatra- ske revolucije. Bil je zato jo za prave Italijane. Zato Jih mnogo bolj radikalen kot ostali pošiljajo naprej, da se tam na- "očetje" te republike. Rodil se pasejo pristnega italijanstva. je 13. aprila 1743 v Monticellu, Razočarani, razžaljeni so priza- Virginija, kot sin premožnega deti, srce se krči marsikatere- poljedelca. Imel, je dobro mu med njimi in sub verz i vne vzgojo in je vedno pokazo- misli se selijo na jihove danes val živo zanimanje za znanosti, še fašistične glave . .*. vprašanja vzgoje, poljedelstvo Fašistični napad na "Proavei- in napredne politične in socljal-no društvo** v Cerknem. O na- ne ideje. Ko Je i. 1801 postal padu poročajo še nadalje: Od- predsednik Združenih držav likovala sta se posebno dva fa- kot kandidat stare "republikan-¿¡stična kričača, ki sta popiva- ske stranke", predhodnice sedala po gostilnah v družbi prosi u- nje "demokratske stranke", so lega cerkjanskega dacarja. Te- bili trgovski krogi precej vzne-kom 20 let si je društvo nakupi- mirjeni, pričakujoč najhujše od lo nad 16 slik pesnikov in skla- "radikalnega agrarca iz Virgi-dateljev. Te slike sta ta dva ti- nlje". Jefferson se Je izkazal Iz-ča s pravo fašistično naslado bornim predsednikom v mnogih sežgala na javnem trgu. Telefo- pogledih; delal Je "za mir, svo morskim roparstvom in so puščale na miru Je ladje onih dežel, ki so plačevale reden tribut. Jefferson je sklenil storiti konec temu počenjanju in odposlal je ameriške vojne ladje v Sredo- zmšvstvo O RAKU konbc. ziku pravcati rak z vsemi posledicami. Da se izognemo tej nevarnosti in ne trpimo na Hlabl prebavi vsled gnilih (ka-riosnih) zob, jih skrbno gojimo Mnogoštevilni ter raznovrst- po zobozdravniku. zemako morje. Posledica je bila. ni so poizkusi, ki* jih delajo Kilk v ' .. ... du so hil* kiLfr^WjvimUi,« -^Ilk UK,....»,. V V *nU' V P^WnikU, V da so bile Berberske države, ki Utrokovnjški v svojih laborato- i«Dnilm i« m..». « l u , so sedaj pod francosko nadvla- rijih. da bi našli vzrok raka In nika čLaV n u* ? do, še presrečne plačati odškod- omejili zlo bolezni, zlasti po voj. «„„ji ov,ril dllovanU l ^ ninn «„ _________ Li . ________... ' i »noje ovira delovanje teh orga- nino za zaplenjene ameriške la-|ni delajo s podvojeno siio. Ne I nov ^Uničui^T^i^ **!! dije in sklenili pogodbo, da ne bomo navajali še raznih dom^n ^^ bodo nikdar več nadlegoVale nev, misli in teorij, katerim u- , ovini T J ameriških ladij v Sredozemskem čenjaki iššejo rešitve. Pol«« prehrani morju. Nikaka druga dežela ni raziskovanj, številčnih potiat- Naioo^o.t«i« ^ i , bila nikdar prej uspela ukrotiti kov in primerjav skušajo zlasti L ¿TE?"» " berberskih morskih ro^rjev. po vojnem času pritegniti ni- K^i^f' P°Mbny Uspeh Amerike je opogumil Ud sam, d. aodeluje pri veli- ^ tudi druge evropske države, da kem delu v borbi proti raku. »trsinllomilo in 'n i . " so energično nastopile proti Kot se je doseglo pri jetlkl In Ien y uozne išl ZT k morskemu roparstvu v Sredo- spolnih boleznih koristnih in L 40. \ein dalje mora človek zemskem morju in storile mu za splošnih uspehov med ljud 1 ■ J ,M llmfk vselej konec. stvom, tako s^tudl zagotovije _______ ^ l\)Htlčno In filozofično nazira- ni uspehi s splošno borbo proti I ner^ntga Velodčnej/ii'' delov«' nje Thomasa Jeffersona je tvo- raku in to U posebno, ker je ta Lj«, splošno hlrani« In rilo v mnogih pogledih idejno bolezen najbolj razširjena «Usti ^ mu hrana n/dilT;«; podlago sedanje demokratične revnim ljudsvom, ki Ima težko I bode človeku opozorilo Hu 1 stranke, jK)prej zvane "Rtvpub- socljalno borbo življenja, kjer vpraša zdAvnik« *« m 'rujt'tr tav M^zk vlh malih higienskih, nečistih »tev, da ugotovi pod ugodnimi stanovanjih, kjer malo poznajo okolno^tml aelml snago, skušajo z raznimi var- pravočasno, dokler se bole««n ni Približno pred 7ft leti je noatnlml zdravstvenimi mera- PmII rUa isto vel i? v spor glede suženjstva prišel do ml, z Izboljšanjem socijalnega črevesu posebno v dankl Tu,-vrhunca. Razburjenost in ogor- položaja ter z splošno higljeno je ,,r uri .pristaši in nasprotniki suženj- nJ» omejiti to skrito ali ilo bo- zdravem staniu nr^nuIlJ .tva ~ je bila velika. Sredi pt lezed. naj bo res^^m, ^ telo Jitlčne burje pa sta se prikazala Kot omenjeno, je rak v svo- bolno, čeprav ne trni boliln in dva velika pomlrjevalca, ki sta Jem začetku ozdravljiv, treba je 0a je potrebno zdravniške n,l hotela rešiti to pereče vpraša »godaj spoanati bolezen. V tej iakav«. nje potom kake poravnave, Hen- »meri gre vsa sedanja borba 2ane oboli io t» tmi h,>iMni ry Clay in Stephen A. Doug4as. proti raku. Da Je poedlnec pra- LJv* na notranMh sDolnTh^r Douglas se je rodil 23. aprMa vočaano opozorjen na nevar- ^ ^bno ^ ^tiinS" X*l* tekom druge vojne z AnJnost bolezni ter posveča pažnjo ^¿ ¿očlTJ^navadno ti gleško. Postal je pravnik in JeUvojemu organizmu in pravo- Loinhnl del maternic« -ii Z i* zaslovel kot iz^den govornlk. ^no išče zdravljenja. To Je vgn" !^^ Po izkušnji na političnem polju princip samopomoči, od katere- Na no*nWn|im dflu jJtl kot v svoji rodni državi Illinois je U* -I obetamo mnogo koristi In Lala lK)lkmUm M|uxnic J ^ llc-Democratlc Party". STEPREN A. DOUGLAS. (23. aprila 1813) bil od svoje stranke — demo- ,"»P«ha. rašča ob zunantem maternlč- stotnik milice, ki si je ogledal ivojlm finančnim ministrom škodo in dal oba ničvredneža (Secretary of the Treaeury) aretirati. ZaslužiU eksempla- Švicarja Alberta GaLlatina, ki rlčno kazen. Kaj bo, bomo po- je uspešno reorganiziral finanč- ni department. Jefferson je Ml navdušen za- tev okoliških občin z goriško se govornik verske svobode, svo-vrši 1. maja. Vsi javni posli go- bode tUka, državljanske in oseb-riškega mesta se ta dan razteg 1 ne svolx>de. Po njegovem priženejo na priklopljene kraje Ijoč- j devanju »o Združene države na-nik, Podgoro, Solkan, Šempeter kupile od Francije teritorij n fttandrež. PodešUti morajo Ix>uisiano, ki je tedaj obsegal predložiti svoje občinske obra- Lkoraj vse ozemlje med reko čune do 30. aprila. Občinski dav- Missiaslpi in Hkalnatim gorov-ki se l>odo pobirati tako, kakor jem. Ta nakup tedaj divje po-ao bili že sklenjeni v posamez- krajine je približno podvojil te-nih proračunih. Davčna združi- danji obseg Združ«fnih držav, tev se izvrši z novin letom 1928 ' prkioiiil Združenim državam kratske stranke — odposlan v Torej splošna hlgljena, zgod^ nem uatJu (er m Wpj pPühodl| kongres, najprej v house in po- nje spoznanje bolesnl ter zdrav- v notranJoat. Ob enem napada lern v senat. Tu se je priklju- U««Je «o nam edina sredstva, tkivo v globočino in preide v čil unioniatlčnemu krilu svoje M Jih lahko t uspehom uporab- LV0J| pogubonosni rasti na so stranke, ki je upalo, da se bo pJ»™) v prevsntlvnl mtnilclnl Bddnje organa, ki so neposredno dala ohraniti edinost Združenih Ppott ^u, dokler ne poznamo L mtt«rnlco v zvezi Bolne cu držav, in nasprotoval natira- «JMfOVeg» povzročitelja ter llct) rmmitkr0, „^„¡čnl del ma-tiju nekaterih južnih demokra- morebitnega zdravila, ki bi go- tern|c<, ^ ^rmen[ v naDPav|,. tov, ki so bili mnenja, da mora ^ * "•Pfhom delovalo proti no oblikovano, karfloll podobno Unija razpasti radi vprašanja |K,vršlno, ki Je umazano-krvavo suženjstva. Za doaego pomv- «nlcrat |s>znamo tri «red- vlažna In ki v imznejši dobi uri nave med pristaši suženjstva in »tva, ki so najbolj uspešna. To razpadajočem procesu krvavi abolicljonistl (onimi, ki so hoteli N® operacija, rwllo-x ali Roent- g ¿„^ „sntane prava odprta napraviti suženjstvo protizako- »wki In Radium. Ozdra- gnojna rana, ki razširja nežno- .nitim), se je Douglas oprijel lahko posamično ali 1» sen In povsod prodirajoč duh deje "ljudske suverenltete". Ta Posebne važnosti je, Proces zavzame tudi drugo ob^ fraza Je pomenjala, da bi se su- M» »redstva Imajo učinek I fOcos tkivo nožničnega dela ma-ženjstvo dovoljevalo v vsaki Pravljenja pri zgodnlh oblikah ternlc<, lxmiun9 tpdo M ^ |f) državi, kjer večina glasuje zh r*k«- nl ln MI bolezen se še hitreje širi v bliž- to. Severne države ne bi Imelev sosednje zdravo tki- njf or|ran4, Ta |KJjav ra|tJ| |U suženjstva, ker ga nočejo. Kar vo ln Iv,tom meUstaz v od- Lošnlčnem delu maternice je še *<* tiče novih držav, bi morali M*^"« or»linf' , bolj zahrbten, ker ne krvavi ali njihovi državljani ob vstopu v Zito vt,JÄ levilo, čimprej w|o kasno, zato se pa kaj hitro Unijo določiti potom ljudsksga Mnlk v zdravljenje, tem razrašča, tvori metastaze ter glasovanja, da-li hočejo sulenj- l»l»lnejšl Je us|)eh, kar jM»seb- ne opoaor, iena na navarno ala. stvo ali ne. no velja za operacijo. Ce ki- nJe njenega zdravja. 2ena hira Abraham Lincoln je bil prvi rur* oj>erlra. |ioslabša g|abl. kw ^ m ^ pristaš popolne odprave suženj- * t#m bo,",kov" Bt«nJ*' »nu !>o- l>olnih celic lotili živčevja se stva, ki Je postal nevaren na- *l)aA, ,n ko,,w' P™vo* pridružijo Mečine v križu' ob sprotnik Douglasa. Tedaj se j,, čajnim zgodnjim javljanjem v ategnlh, včasih prav močne ta- bila ustvsrila nova stranka, rp. zdravljenje omogočiš sam sebi ko da ženo mnogokrat že hoja publikannka stranka, in ta je laljo opeAdJo, ker Je organi- Izdaja, da Je bolna proti Douglasu poaUvlla Lin- «em le dovolj močan In še ne f tj . le še nekoliko boli Douglasa na vr J debit Ujval člš ponovl ev ki je v da. daJo u,r nJlhovl (>dr(,pki Douglasa na vrsto debat, ki so|nem slučaju veliko hujša L, 41rjJo jn na|MU,aio ^^ Kot Je znano, začne bolezen|organ<,# ,Ulia krvavJf ter nu(Jj pome-organov, ki omenjeni neznosen zaslovele. Douglas je bil bistro- Je S l^^ÄvÄ^^ kl W ** Ä Je tdiiko škc^ll roputaclji ? ^ " f J'i ^ duh' ii,..,........... 7; Li^rr" v^tna In mesto da b se po ^ SčaNorus doNifže bolezen debe« črevo-danko ,tam na !r<'' no delo. Na^da zdrav, celi« e celoto. Dalje preide po lymphil 1>||k# jn ||kf|| miUU,>Unm in krvnem oi,toku na b Ižn eLfg|va jjh uni<,uJ<< ^ R B Uo|| ,MKlčelJustne žleze, k otrdijok|r| ^ ^^ ^ in nabreknejo; ona mala ztrdH* ^„p^,^ -voJttJfll kovanja. na Je že poslala svoje meUsta- v#tn>v| |f| |j|m(0 ^^ ^^ ze. Ce - Prsvočasno ne operi-Lfjo jf|| M (f|-lu| ^ ra ^ rak rMlri ^,w'LfM' fW>žnlco in danko. Raipadle ra-J«mIs zdravo tkivo obličja, ki M kov# ^ M)f |wv/rui,u,j ..o, zgrnil In odpada, dalje pre de jx|oiaJo |W||J|# U|f fcj na soeedn/e organe na Jezik, ¿aa, Mlltni|),JaJo orgMnia0m, ki vsled teh d«i>at z Douglasom zaslovel šlrom vse dežele In prnital logičen predsedniški kandMat republikanske stranke, ki je med tem poaisla močnejša kot demokraUka stranka, oslabljena radi notranjega razpora. K. L. I. 8. VKMTI Z JDUmLAVIJK. Kmrtaa koaa. V Kovtah nad l/ogatcem je umrl Keiiks Ku grlo. I Vsaka nad mesec dni stara govšek. V LJubljani je umrl1 *e t rdi Ina na «4irazu, posebtio Anton Msrn, s|wevodnik drž 1 v stsrejši doin je sumljiva in železnice. Rodbini ftluga v Bo* naj se ne odlaša z zdravniško kon od I. 1796. tako da od tedaj;^ dolini je umrl v starosti I7jpreiskavo, more inozemec postati držav- let sin Milan. Ijan po petletnem bivanju v tej deželi me*|p prejšnjih 14 let. Dofltikrat se napravi na jezi-železni ku, isisebno |iogosto ob straneh v različni ki K« rt na nesreča na Akem tiru. Na železniški progi prav taka zatrdlina Poprej so Združene države I med pr^tajams Logatec in lis včasih sk* nl zatrdil obliki, kakor tudi druge dežele s po- nina so našli tK man a v bWtlnl|tudl ne poveroča nobenih bole-morsko trgovino, plačevale pre- čuvajnice št. 705 močno razme- čin. Mislijo, da so gnili zobje ročnik v vojski. Pred mobili- so zaprte vse meje in zamahne Je btl ki HABOCm M SN/MO 'AMERIŠKI 8LOVENCL" cejšnje vsote vladarjem moha- aarJeno moško'truplo Mrtvec Je krivi temu naelalemu raku. ker jy|>i) ^ iVoJ, medanskih drtav <»b Äredozem-! bil agmisclran kot lesni trgovec i f» stsinem dotiku In drgnen|u, ||#J4j krvav|lv| drugih ias hitro prof>ada. Ds se šens uogne takim po-•Iglicam raka, oziroma, da pri» de čimprej v shiral jen je je treba: 1. da Je isizorne na vsako, tudi malenkostno krvavitev med menstruacijami; dalje če s« ta ponovno pojavi zlasti po spolnem občevanju ali po izpiranju z nastavkom irriaatorja. Druge bolezni maternice (mvomi. po- skem morju, ki so se tekom dol- Franc Ijing iz Dol. I/»ga ha št. ge zgodovinske dobe Uvlle s 46. ob gnilo zobovje se razvije li male sluznlčn^ |ioškodbe na je- kih poprej očite. (I>slj« sa 4. Hrasi J Janko Tel ban : Št 215... Omamljen od iensk, vinskega duha in tobakovega dima ae j« vračal Radej vsako nedeljo zjutraj domov. Celi dan je pretipal, bolela ga je glava in prazen ¿ep. Stokrat je vaak pon-deljek ponavljal, tisočkrat v ■rcu obljubil, da ne bo šel več v družbo, a ko j* sobota prišla pozabljeni ho bili vsi sklepi, zopet je bil stari Radej. Neko pred pust no noboto je plesal v veliki dvorani hotela celo noč. Maski rana ciganka ga je popolnoma omamila. Njene črne oči so mu prodrle prav do srca in tokrat je občutil v svoji notranjosti neko boiajočo blaženost, začel je prvič nekoga ljubiti. Ob polnoči, ko so krinke padle, se je galantno prestavil svoji plesalki in drugi del noči sta s smehom ramo ob rami preiivela pri «teklenici šampanjca. Pa je bila res lepa deklica Mara. Gosti dolgi lasje črni kot noč, temne obrvi, kakor oglje, rudeč obrazek poln smeha, beli zobje in ti mali skrbno negovani prsti. Amor ji je dal vso lepoto, ljubezen pa ji Je pozabila podariti srce. » Veseli gostje so te začeli od- kričal promet, ko sta se tudi nate znanca dvignila v sladkem o-poju močnega vina. Ob slovesu, na svidenje jutri večer . . . Dnevi so potekali prehitro v bajnem kraljestvu ljubezni. Radej ni več mislil na delo, roke so mehanično opravljale vsakdanji posel. Vsako žensko, katero je srečal na ulici, je mislil, da prihaja ona. Sredi nemirnega ^panja je stala ob postelji; pri obedu se je molče pogovarjal z njo. Vedno in povsod je bila Mara, njegova nad vse ljubljena deklica. Cele večere je letal po ulicah, samo da jo vidi in ji reče: Lahko noč!> Tam na koncu ceste, izpod a-kacljevega drevesa je stopila iz sence. Pohitel je, skoro letel, kakor na ptičjih perutih. Sedaj se ji je približal. w "Mara V* "Prosim, Žflite?" "Ah, zmotil sem se, prosim tisočkrat oproičenja." Kje hodii, da te ne najdem T Jaz sem jo pa videl, ko je peljala drugega po drevoredu. Zopet sta bila skupaj. Maj se se poslavljal, ozračje pa je Ae vedno duhteio po' pomladnem vonju. Zlati maj, ko se vsa srca nanovo prebude k novemu Življenju — ljubezni. Tesno se je pritisnile k njemu, da mu je pošel skoro dih, "Drsgi moj, nad vse ljubljeni, hajati iz dvorane, zunaj je že kupi ml prstan, prstan z dija- manti, da bo vse svetilo krog naju. Potem bom res vedela, da me ljubiš." Poljubila ga je prisrčno, zraven pa je mislila na poeta z dolgimi lasmi In veliko črno pentljo, katerega je sinoči driala svojih rokah. Črni kos je videl. "Dušica, kje naj dobim denar. Prstan gotovo stane veliko." "Kaj tako reven je moj fant. No tega pa nisem mislila. Tako malo žrtvuješ zame. Reci tvojemu očetu, ki je bogat, rad ti da to malo bagatelo." "Draga, ne smem, ne morem "Potem je pa najlepše, da se danes ločiva. Zdravstvuj! "Mara, Mara! Ne hiti proč, saj bom ..." "O ti moj zaljubljeni ptiček. OdŠ^i sta preko gozda. Kje naj dobim denar, je premišljeval drugo jutro Radejj. V glavi so mu bučeli stroji, Oče i-ma, a mi ne bo dal, o materi apioh ni govora, ima sama premalo za veselico. Zaman je iskal izhoda. Skozi okno je gledala Mara. V enem letu zaslužim, o-Če mi odpusti. Ponaredim me-njlco. Za deset tisoč dinarjev sem kupil dušo, se je sniejal vrag.. Mara, Mara, za prstan sem prodal Čast. "Dragi moj, rabim svileno obleko, tako lepe čeveljčke sem videla v izložbi, majhna zlata ura bi ae zelo podala na moji roki, a MARK TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER Poslovenil L Mulatek. (Dalja.) Fanta sta se oblekla, skrila avojo bojno o-pravo in odšla ter obžalovala, da ni več na svetu nobenih izgnancev, in ugibala, kaj bi lahko pokazala moderna civilizacija v nadomestilo te izgube. Dejala sta, da bi bila rajši eno leto izgnanca v Sterwoodskera Lesu nego za vedno predsednika Združenih držav. " IX. POGLAVJE. Tisto noč sta bila poslana kot po navadi Sid in Tom ob poldesetih k počitku. Opravila sta svojo večerno molitev in je Sid kmalu zaspal. Tom pa je čul in čakal nemirno, nepotr-pežljivo. Ko ae mu je zdelo, da ae mora že kmalu daniti. Je slišal uro, da je deseti To je bilo naravnost obupno! Nemirno bi se bil prevračal in premetaval semintja, kot so zahtevali njegovi živci, vendar se je bal, da ne bi zbudil Sida. Raditega Je mirno ležal in zrl v temo. Vse je bilo neprijetno tihotno. Polagoma se Je začelo pojavljati iz tišine majhno komaj slišno Aumenje. Tiktakanje ure se je začelo o-glašati. Stari tramovi so jeli skrivnostno po-kati. Stopnice so nalahno škripale. Očividno so hodili duhovi okoli. Umerjeno, pridušeno smrčanje js prihajalo iz sobe tete Polly. In sedaj se je začelo nadležno cvrčanje nekega cvrčka, ki ne bi mogla nobena človeška iznajdljivost določiti mesta, kje se je nahajal. Nato je začelo pikanje nekega kukca v «teni ob posteljnem vzglavju navdajati Toms z grozo — pomenja-lo je, da so štete ure nekoga človeka. Nato se je začulo v nočnem ozračju lajanje oddaljenega psa, ki mu je odgovarjalo lajanje še odda-IJenejšegs, Toma se je polastil smrtni strah. Navsezadnje js bil prepričan, da je bilo časa konec in se je začela večnost. Začel je dremati proti svoji volji. Ura je bila enajst, on je ni slišal. Naenkrat se je začulo jako otožno mjav-kanje, ki se je pomešavalo med njegove napol jasne nanje. Odpiranje okna v bližini ga je zmotilo v »panju. Klk: 'Vražja mačka!" in tresk prazne steklenice olj ozadje tetine drvarnice sta ga zdrajnila i»o|H>lnoma; minuto pozneje je bil oblečen, zlezel skozi okno in se plazil po vseh štirih po shrambini strehi. Med potjo Je enkrat ali dvakrst oprezno zamjavkal. Nato je skočil «a streho drvarnice in od tam na tla. Huckleberry Finn s svojo mrtvo mačko ga Je čakal. Dečka sta oo drevju in Tom se je bal, da so morda duhovi mrtvih, ki se pritožujejo radi motenja. Dečka sta govorila malo In še to i>rig1u*eno, kajti prostor in prudtrlji* va svečana tišins sta jlms težila dušo. Kmalu sta nails razločni sveži griček In se «krila v zavetju treh velikih brsstov, ki so rastll na kupu nekoliko čevljev od groba. Nato sta molče čakala, precej časa, kot se jima je zdelo. Vpitje daljne sove v je bil edini glas, ki je motil smrtno tišino. Tomova premišljevanja so postala neprijetna. Moral je izsiliti kakor govorjenje. Radi tega je zašepetal: "Hucky, misliš, da je mrtvim všeč, če ava tukaj?" Huckleberry je zašepetal: "Rad bi vedel. Strašno svečano je tukaj, ne?" "Res." ' Nastal je precejšen odmor in sta premišljevala dečka to zadevo sama pri sebi. Nato je zašepetal Tom: "Ti, Hucky — kaj meniš, da naju sliši govoriti ta človek Williams?" "Seveda sliši. Vsaj njegov duh sliši." Tpm čez nekoliko čaaa: "želim, da bi bil rekel gospod Williama. Sicer pa nisem mislil nič slabega, vsakdo mu pravi ta človek." "Človek ne more biti dovolj natančen, ko govori o teh mrtvih, Tom." Po teh besedah jima je upadel pogum in pogovor je zaatal. Zdajci je zgrabil Tom svojega tovariša za roko in rekel: "8tr "Kaj pa je. Tom?" In utripajočih src sta se stisnila drug k drugemu. "8t! Cuj, zopet! Kaj ti nisi slišal?" "Jaz —" "Zopet! Sada j gotovo slišiš!" "Bog, Tom, hudiči prihajajo! Prav gotovo prihajajo. Kaj storiva?" "Ne vem. Ali misliš, da naju bodo videli?" "Oh, Tom, oni vidij.0 v temi kot mačke. 2elim, da ne bi bil prišel." "Oh, nikar se ne boj. Ne verujem, da bi naju nadlegovali. Saj jim ne delava nič žalega. Ce sva čisto tlhs, morda naju sploh ne opazijo." "Bom poskusil, Tom, ali, moj Bog, po celim životu trepečem." "Poekuai!" Dečka ata Manila glave skupaj in ai komaj upala dihati. Od drugega konca pokopališka so prihajali priglušeni zvoki glasov. "Poglej! Vidiš!'* je zašepetal Tom. "Kaj je to?" "Peklenski ogenj. Oh, Tom, to je strašno!" Nekaj nejasnih postav se je bližalo skozi temo; noaili so stsromodno pločevinasto svetilko, ki je poeevala Ua z neštevilnimi, majhnimi svetlobnimi lisami. Huckleberry se je stresel in zašepetal! "Hudiči so. prav gotovo! Trije! Moj Bog, Tom, izgubljena sva. Ali lahko moliš?" "Poekuaim, samo ne boj se. Nič žalegs nam ne store. Sedaj grem k počitku, jaz —" "St!" "Kaj pa je. Huck?" "Ljudje so! Vsaj eden med njimi je člo-vek. Wen Ima glas starega Muffa Potterja." "Ne — ni mogoče, kaj ne?" ''Stavim, da vem. dej. da se ne premakne* in zganeš. Ta ni dovolj bistroumen, da bi naju opazil. Najbrže Je pijan, kot po navadi — preklicani, stari teleban!" "l>obro, bom pri miru. Ustavili so se. Ne morem jih najti. Tu zopet prihajajo. Sedaj jim diši. Nič več. Zaprt jim diši. Močno diši! Sedaj so rs v no irsvsn. Ti, Huck, jaz poznam še enega po glasu; Indijanec Joe je." 'Tako je — tisti morivski pol-indijaned! Vrage bi rajši videl, Kaj neki imajo?" šepetanje Je zdajci popolnoma utihniW>. kajti ona trojka je dospela do groba in se u-stavila komaj nekaj korakov od akrtvaiišča dečkov. t "Tukajle Je." je dejal tretji glaa in govornik je vzdignil svetilko, ki je raxsvetila obraz dr. Kobinuona. -----(Dal* FHOBVBTg pazi, da kupiš tako, da bo k prstanu par." Nekega lepega jutra je nekdo zelo močilo butal po vratih spalnice Radeja. "V imenu postave odprite." Vrata so se odprla. "Ste vi Radej "Da.", "Poznate to listino T* "Ne — da .. ž "Poživljam vas, da greste menoj." Sosednja vrata so se odprla, na pragu je stala gospa mama "Moj sin lopov, ponarejevalec?" "Mati, odpusti, nisem moge drugače. Zakaj mi ti nisi dala ljubezni, po kateri je tako hrepenelo moje srce. Mama, prosim te, odpusti . . "Pojdi in ne vrni se več." • S 0 Skozi zamreženo okno je sijala luna ter metala reflekse po rujavih stenah. V samotno celico je prodrl žarek svetlobe, kakor spomin na lepe mesečne noči, tam daleč v drevoredu, kjer diha iz vsakega kotička vonj lju bežni In prostosti. S trudnimi koraki, globoko zamišljen, je meni malo sobo! Radej — aedaj bo še številka 215. Vse podi tišina, kakor bi vse izumrlo, saipo ti nagijivi lunini žarki. Hodil je že dolge ure iz kota v kot, brez misli, brez čustev brez mišljenja. Vstavil se je pri oknu ter se zagledal v razsvetljeno nebo in vsa bolest in prevara je na novo oživela. Mara! Moja Mara, kod hodiš, kod blodiš v tej bajni noči'? Po drevoredu Ali na samotni v smrečju skriti klopici? Se li kaj spomniš na nesrečnega Radeja . 7> Klic samotno odmeval od nasproti stoječega zidovja. Od mevalo je in se krohotalo, da je rezalo v d uho. "Mara ... oj .,. oj .. ,H In ti, o mati, zakaj mi nisi dala ljubezni, zakaj me niai v de-tinsklh letih priklenila na ljubeče materino srce? Kako vse drugačna bi bila mojega življenja pot! Zver ljubty svoje mladiče, a ti nisi ftnela zame nobenih čustev. O mati — zakaj si mi dala li vi jen je? , Pustila bi me, da bi'poginil za plotom, vrgla bi me v vodo, kakor mlado mačko, alfo nisi imela zame niti trohice ljubezni. "Pojdi in ne vrni se več!" Kako z lahkim srcem si to dejala, kak£r tujcu, ki ti je ukradel vse. Kdo sem sedaj, niti človek več, brez imena in časti, samo suha številka. Kje je moja bodočnost, kam naj se obrnem — vse povsodi odmeva goljuf. "0 mati! 0 mati, kaj si naredila iz mene!" Hahaha ... se je zakrohotalo iz kota. Norec . .. Izpustijo te, ko odslužiš kazen, zopet boš prost. Tam v glavni ulici se tako lepo svetijo briljanti skozi okno, samo z roko poseieš in bogat boš. Skozi železna vrata se pride v banko, a ne v taki mesečni noči, lepo se navrta blagajna in bankovci dežujejo, da je veselje . . . Hahaha . . ." "Proč. vi lemn« pošasti! Nikdar, nikdar več!" Mrzla roka mu je objela vroče čelo. PoaluŠaj Radej. Vsak prestopek čas kaznuje. Ko boš prestal kazen za greh, zopet vstane v tebi nov človek poln moči do novega življenja. Sel boš v daljne kraje, kjer te nikdo ne pozna in zopet boš pošten. Delo ti bo v srečo, vse drugo pride samo ob sebi. Naj bo tvoja pot ravna v bodoče, ne kreni ne na levo, ne na desno, naprej k poštenju naj bo tvoje geslo. "Hahaha . . je odmevalo iz kota. "Norec ... norec ... Cemu poštenje, ako si lačen. Nadaljuj pot, katero ai tako lepo začel. 2e pojde in če izpodleti. saj je v ječi tudi prijetno, prosto stanovanje in hrana. Poslušaj me in bodi pameten- "Mati! Stoj mi na strani . . Pojdi in se ne vrni več! Bila je še pozns jesen, prst debela slana je ležala pq travnikih in njivah, ptice selivke so že davno od plule proti jugu. v top-le kraje. Nekega mrzlega jutra so se odprla hrastova zamrežena vrata justlce i% na pragu se je pojavil Radej. S polnimi pljuči je dihal svsii srak. kater««a je tabo pogrešal v minulih me-secih. Zopet prost, svoboden. V Is h nem suknjiču, brez klobuka Je begal po ulicah, sam ni vedel, kaj naj se TOREK, 12. APEILA. Človek brez cilja in brez bodočnosti. Ogibal se je ljudi, na samotni klopi pod hribom je presedel celi dan brez koaila. Kratki jesenski dnevi, polni megle in nasičene mokrote. Delala se je noč, v mestu so zagorele plinove svetilke, ko se je vzdignil, ter se napotil prot domači hiši. V nejgovi spalnici je gorela luč in skozi zagrinjalo se je videla senca ženske. "Mati t Radej je tukaj T Hotel je k njej, da ji pade pred noge in jo prosi odpušče-nja. 2e je prijel za kljuko, tedaj pa se je iz teme pojavila senca in na uho mu je zadonelo: "Pojdi in ne vrni se več!". Strah mu je pretresel Ude, o-brnil se je ter zbežal v temno noč. I Uro hoda od mesta je stala lesena baraka, zgornje deske so bile odtrgane. Skozi odprtino je zlezel Radej, ter se zaril v seno. Tri dni ga ni bilo na izpre-gled, želodec ae je vedno hujše oglašal, tako da je bil primoran potrkati na vrata oeamele koče, kjer mu je stara ženica postregla s krompirjem v oblicah, za bog plačaj. Sin bogatih staršev, ki so i-meli lepo visoko hišo v mestu, je prosil pri revnih ljudeh košček kruha. Tako so tekli dnevi vedno enaki- Včasih so se dobili dobri ljudje, ki so radevolje pomagali izgnancu, ki ga je bacil druiabni red na njivo proklet-stva, drugič pa so naščuvali nanj psa, da je moral bežati kot potepuh, zli duh. Dolga je bila borba predno se je odločil ter se podal v mesto, kjer je vprašal za delo. V pisarni so ga sprejeli z mrzlim obrazom.1 "Želite?" "Prosim, ako bi mogel dobiti delo?" "Kako se pišete, imate izpričevalo?" "Radej ~ prosim tu." "Hm, hm ... žal, ne rabimo sedaj nobenega. Poskusite kje drugje!" (KONEC.) • GOSPODINJO POTREBUJEM! 0 RAKU. OfsdsUevanJs s t. strani.) 2. Tudi malenkostni umazano-krvavi madeži na perilu med menstrusčno dobo so zelo sum ljivi. 3. Vsaka krvavitev po 46—<60 letih, ko je prenehalo redno perilo, je gotov znak, da so spolni organi bolni in to največkrat na raku. 4. V mlajših letih je sicer rak redkejša bolezen, vendar ni izključena. Najpogoateje se pojavlja v 86—46 letu žlvljenske dobe. 6. Ckn prej pride v zdravljenje ter k operaciji^tim lažja je, oziroma uspeh je bolj gotov. Drugo mesto, kjer se rak največkrat loti organizma, so ženska prsa. Počne z malo neznatno zatrdlino, ki žalibog ne boli in tako ne opozori noeiljke na pretečo nevarnost bolezni. Rakave celice se hitro' množijo in ie nedozorele razpadajo v maš-čobnem tkivu prane žleze. Se raaširjajo v bližnje vezivo ter tvorijo z njim vred trdo, nepremično cok>to, ki je močno prl-raščena pod kožo. Pocneje tvorijo pravtako odcepke metastaze. dosežejo bližnje pazdušne lymphatične žleze, ki otrdijo, se razvijajo ter razširjajo bolezen dalje. Razpadajoče celice bolnem tkivu ranije krvno omrežje, ki krvavL Iz prvotne male, skoraj nevi-dljive zatrdline je navadno že po 6 mesecih zevajoča rana, ki pomalem krvavi, se gnoji in izločuje odpadlo bolno tkivo prane žleze. Tudi če ae ne razvije rana. se bolecen širi v notra-njoet organizma, ki ga polagoma uniči. Edino pravočasna operacija Jo lahko reši te pogubne bolezni; zato ne veruj mazačem in išči pomoči le tam, kjer je. — — "Zdravje." Naj ai bo Slovenka ali Hrvatica, katero veseli živeti na farmi. Star sem 48 let in sem sam. Več podrobnosti se izve pismeno. Vsa pisma je poelati na naslov: Farmar Samec, 2667 So. Lawndale A ve., Chicago, JU. — (Advj NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Mar. 31-1927) potekla ta dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam Usta M ustalimo. Ako Usta ne prejmete, Ja mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako Je Tal Ust plačan in ga ne prejmete, Je mogoč? vstavljen fsied napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navadite stari in novi naslov. Naši zastopniki so ni «r» «tveni tajniki in drogi sa stopnDd, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnin sa celo leto Je $5.00 in sa pol leta pa $2.50. Člani a N. P. J. doplačajo sa pol leta $1.90 in sa cele leto $3.80. Za mesto Chicago in Cl* cero za leto $6.50, pol leta $3.25. sa člane $5 JO. Za Evropo stane za pol le U $4.00, za vse leto pa $&06 Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo sam« 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNI8TVO u PROS VETA" tU7 & Lawndak Ava. CHICAGO. HJL RAD BI IZVEDEL za naslov Anne Lavič, t prvin možem ae je pisala Ana Re&k in nekdaj je stanovala na w 22nd pl., Chicago, 111. Kako piše aedaj s drugim moiem mi ni znano. Rojake proeim, te kateri ve za njen naslov, da mi to sporoči, ako bo pa sama to čiu. la, jo ptoelm, da se mi javi. Po. podati ji imam važne stvari in imam zanjo tudi pismo od njene matere iz stare domovine. Louis Sever, 714 Bell st., Staunton, III —(Adv.) REVMATIZEM Bolečine hitro izgine z Red Cross oMiiem. Odprava ostrih abodljajcv kot z no-Um, težkih neprestanih bolečin m. matizms, to J« rss, ksr iele trprti In vi lahko to dobite. Tja, kjer vM" boli, pritisnite Johnson's Red Crou lodttni obli«, čudili se boste in ve^h boge, kako hitro vam bo pomsgsl Ne ovirajte se, kakšna sdravils »t« uporabljali, proti revrnstizmn, ne po-sabite se poahtfti tega starega nesljivegs Bed Cross obliia. Greje in pomirja onete dele, saostavlja bole-«ne, premaga imetje ter islene oko. eeloet is nabreklega mesa in sklepov. Nežno masira meso s vsakim giblja-jem telesa in njega sdravilne sest*, vine veesava kofta. Ob hi lahko rasrešete na kose, ki m bodo prilegali bolečim delom. Niti en dan vam ni treba več prenešati rev-matizma. Vi lahko dobite tskojinjo in pristno pomoč v bližnji lekarni, ie vprašate sa veliki Red Cross obliž z rdečim flanelastim osadjem.—(Adv.) ITALUANSKE HARMONIKE mm SS1H1I.M a co, mm Wim Mal An» Det, n, Agi tiraj te sa "Pros veto"! AH ste že začeli | agitacijo za DNEVNIK PROS VETO? Kampanja jaaedaj v polni taka in prri uspehi so ss £a pokazali. No bodite vi zadnji s prigiaianjeni T to kampanjo. Pričnite takoj! Pridobite ivojega znanca in prijatelja, da so takoj naroči na Prooreto. Čaka vas lopa nagrada, če pošljete d rt ali več obnovi jenih naročnin; ali pa vsaj eno novo. Brez odbite provizijo ste za enega novega naročnika za po leta upravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne 91; za celo. letno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLEdKO SLOVNICO", vredno $2, ali pa druge knjige iz založbe "Književne matice" vrednosti $2. Za dve celoletni naročnini dobite lepo in debelo khjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno 95, ali pa drago knjige v vrednosti 95-Vsi bratje in sestre S. N. P. J„ takoj aa delo sa nove narednike! Zlasti pa dopisniki, ki pišete, kako Viljubljena vam je Prooveta. Se s agitacijo dokažite, da vam je reo priljubljena in da delate za njeno razširjenje. Naročnina je za celo lete 95, sa pol lete 92.50; za Chicago in Cicero celoletno 96.50, za Evrepo 98. IZPOLN1TB UV TA KUPOM. PROSVBTA. M57 So. Lawadale Ave, Ckieage, Wielen® dobite asroêaiao f...........ss katere »olljtte Freerete: Ime .............................. 9« Waaler Im® .. NssIot Im® ...................................................................9* ' Naaler KNJIŽEVNA MIKA S.N.P.J. ima v zalegi Močo knjigo: i AMERIŠKI SLOVENCI—Izvrstna krasns knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svojo osne, stane. .95.00 Slorenako-Angleška Slovnlca^selo poučna in lahko raz-omljiva knjiga za učenja angleščine, s dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo__________91^° Zakon Biogenezije—tolmači naravno zakona is splošni razvoj, knjiga iz katere zamprete črpati mnogo naukov ta telesno in duševno dobro...________,-91-50 Pater Malaventara—V Kabareta sanhnivs porast is tir-ljenjs ameriških frančiškanov, in dofthrljaji rojaka, izvrstno apopolnjena a slikami............... Zajedale!—resnična porast te prava ilustracija doslej skri-* tega dela iMJenja alovenakih delavcev v Ameriki. J1.75 Jlmmle Higgina—kraana porast, ki Jo Jo spisal sloviti unoriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Iran --......, mm» __„'.....J1.00 ' redne koavsaeftjs S. N. P. J, tSS strani mehko ........................50e -Hfbtealea-—drama v trdi dsjsajlh • logom—mehko vezana, stan "Inf m mat m"—knjižica s vsemi ft. N. P. J.—aelo priporočljiva aa te spi- KNJI2EVNA MATICA & N. P. J.