Za poduk in kratek čas. Freimavrerji, sedauji antikristi. Od kod so freimavierji? *) II. J. S. 0 zaSetku freimavrerjev se med njirui samimi nabajajo jako različna in 5udna muenja. Freiruavrerski red, trdijo nekteri, je tako star, kakor  avet: Adam je bil prvi freimavrer. Zato freimavrerji  med seboj leta štejejo od stvarjcuja sveta in ne  od Kristusovega rojstva. Dnigi mislijo, da je za-  5etek freimavrerjev iskati v casih Noeta, stavbarja  znane barke pred vesoljnim potopom, ali v časili Salomona, stavitelja slovitega judovskega tempeljna. *) Dalje od 1. 1. str. 255, štcv. 31. Spet drugi iš6ejo njibov zaSetek med zidarji egiptovskih piramid, v grškib tajnib družbah (misterijab) ali v viteškem rerlu templarjev sredujega veka. Vsako teh mnenj podpirajo z bosimi piavljicami, izmed kterih za izgled omenim tukaj samo dve. — Početek freimavrerjev od Noeta se v njiliovih abecednikih tako izvaja: Bog je pri Noetu dal pred potopom tii zapovedi, in po potopu tri. Popotopne zapovedi se glasijo: 1. Svet je za Ijudi stvarjen, zato ga zavživajte; 2. Varujte se kri prelivati; 3. Krvi ne zavživajte. Veliko imenitniše od teb pa so tri predpotopne zapovedi, ohranjene samo raed freimavreiji, ki se ž njibovim razlaganjem tako glasijo: 1. Zidajte barko (ložo); 2. Pričakujte v barki veliko sodbo božjo (cakajte, dokler se zdaj obstojeei kiščanski red 61oveštva ne zruši); 3. Po potopu obljudite zemljo (po zrušenju kiščauskega reda po svoji volji vravnajte človeško družbo). Ali niso v freimavreiskem smislu to 6udne zapovedi ? In te zapovedi so neki le freimavrerii dobili in ohranili za Noetom, ki je živel po potopu kot pravi Noahit, kar je bilo tudi prvotno ime fieimavrerjev. Pravljica, po kteri bi nastali frehuavrerji iz viteškega reda teniplarjev se pripovednje v nekera pismu, izdauem po loži ,,orijentu" v BrUseljnu k veči časti svetovnega mojstra v letu piave luči 5838. (1838.), ki se bistveno tako glasi: Vsak freimavrer ve iz slišanega poduka in iz znamenj, obešenih v našib tempeljnib, da piibaja naš red ali bratovščina od templarjev, iz svitlega velikega mojstra Jakoba Molav-a. Vsak biat tudi ve, da je templarje veliki Saladin ob koncu 12. stoletja iz Palestine piegnal. Čeiavno so tedaj to deželo Mobamedanci poeedli, pridobili so si vendar templarji po svojem modrem obnašanju ondi nektere zavode, da so lebko tiste brate pod strebo jemali, ki so iz zapadnib dežel piibajali b grobu odreSnikovem. Dokler je bil mir med Mobamedanci in križniki, vreli so templaiji od vseb strani v Jeruzalem. Po svojib prijafeljskib in gostoljubnih razmerab z orijentalci (prebivalci jutrovih dežel) pridobili so si lebko natančno znauje staiili arabskib poročil. In po teb so se rešili zmote, v kteri so mnogo stoletij tavale zapadne dežele, ter so spoznali, da je fanat.zem Eviopo zapletel v krivičen boj in da je vera na grob odiešnikov v Jeruzalemu prazna basen, na ktero so papeži svojo rao5 postavili. Vse to so spoznali iz sv. pisma, korana in iz arabskih poročil. To so piiuesli pozncj v Evropo, kder je njibov red rastel po številu in moči. A njihovi nauki so vznemirili trinoge in duhova5ino. Vikši Jakob Molay je bil ob glavo djan in veliko drugih ž njim, nekteri pa so ušli, ter 6vrsto zidali terupelj svetovnega mojstra in se vojskovali v zavetju svojib celiov in obertnijskib podvzetij proti fevdalnemu robstvu. Po Francoskem Nemškem, Angleškem in Italijanskem so postali strab velikim poseatnikoui in dubovništvu. Da bi se pred njimi zavarovali, združili so se kot kamnoseki in svobodni zidarji, ter vpeljali novicijat, da bi vsakega stanovitnost in mol6e5nost Bpoznali, preden bi ga sprejeli. Po nekterih neprevidno sprejetib plemenitaših in dubovnikih se je redovni duh popačil, pa k sre5i se je spet kmalu popravil. Takih in enakih lažljivib, krivoverskib zmot polnih pravljic imajo freimavrerji brez števila, da bi svoj pravi početek in namen zakrivali, ter nevedne, ni5 hudega slute5e, brate motili. (Nastavek prih.) Smešničar 5. Neko ve5er, ko nz d r a v a Marij a" zvoni, gresta po nekem tigu 6. g. fajinošter in prijatelj okrajni sodnik, ki je bil plešaste glave. — Fajmoater se — aeveda — odkrijejo in molijo nzdrava Marija", sodnik se pa ne odkrije. Fajmošter mu re5ejo: nKaj ne slišiš zvoniti?" — Sodnik: nSliiim, toda 61ovek »e labko prehladi in lase zgubi." — Fajmoster: nPo tem takein si pac ti mnogokrat moral razoglav moliti!" U.