Stev. 4в ^^ PTUJ, 17. novmbra 1956 Letn^ IX. Glasilo SZDL ptujskega <^craja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj Stev. б43-Т-20в — Ure- juje uredniáki odbor — Odgo vomi urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vratamo -- Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Požarnovarnostna služba je še pomanjkljiva Veliko Število požarov in ne- zadostna požarnovarnostna pre- ventiva ter operativa zahtevajo v ptujskejn okraju vso pozor- nost naše javnosti in iniciativo ljudske oblasti ob pomoči ga- silskih društev, da bomo storili v bodoče čimveč za preprečeva- nje požarov in za čim učinko- vitejšo požarno varnost. Na seji Sveta za notranje in splošne zadeve pri OLO Ptuj v petek, 9. t. m., ki še je je ude- ležil tudi predsednik OIX) Ptuj tov. Jože Tramšek, so Hani sveta, zastopniki Okrajne gasil- ske zveze, DOZ in dimnikarjev razpravljali o dosedanjih izkuš- njaJi in prizadevanju ter izbolj- šanju požarnovarnostne službe kakor tudi o predlogih, kako bi v bodoče odpravili nedostatke s tega področja. Seja je končala z zaključikom, da bo dal Svet za notranje in splošne zadeve pri- Ix>ročila okrajnemu in občin- skim odborom oblasti ter gasil- skim društvom za izboljSanje požarnovarnostne službe. Lani in letos 109 požarov z ckrog 80 milijoni din škode število požarov v okraju se je od lansJcih 51 na letos pove- čalo na 58 primerov in je v obefc letih v vseh 109 primerih nasta- lo družbenemu sektorju nad 2C milijonov in privatnemu sektor- ju nad skoraj 60 iralijnaov di- narjev škode. Pri letošnjih in lanskih požarih so bile v največ primerih krive kurilne naprave (14), îXMnanjkljivo nadzorstvo nad otroci, ki so zanetili požare, neurje, malomarnost, samovžig in drugi vzroki. Referent za požarno vaimost. pri TNZ je poročal svetu o skrbi organov oblasti in gasilskih društev za povečanje ixxzame varnosti, pa tudi o tozadevnih hibah in slabostih, ki jih je po- trebno odpraviti zlasti v Halo- zah in Slovenskih goricah ter na Dravfiikem polju, kjer je naj- več požarov. Leseni dimniki v Halozah, neredno čiščenje dim- nikov v večini krajev okraja, nezavarovan lahko vnetljiv ma- terial, neresna in nezadostna ktmtrola gorilnih naprav, slaba požarna varnost pri podjetiih kakor tudi slab ocinos do gasil- ske oipreme pri nekaterih GPD so pojavi, Id jih bo v bodoče potrebno poreprečiti. Dimnikarska služba in redni pregledi Lažji kot vse druge preven- tivne mere so pregledi dimni- kov in peči po hišah, zlasti pri novogradnjah, ki pa še nisD prodrli v občinah. Občinski od- bor Ormož se je pred kratkim resno lotil tega dela ot» sodelo- vanju gasilcev in dimnikarjev. V Središču in tamkajšnji občini ljudje sami skrbijo požarno varnost, zato je v občini Sredi- šiče najmanj požarov. Problem zase je slaba dámnikzirska služba v okraju in njeno redno delo. Na seji navTOČi zaartopnik dim- nikarjev je poudaril, da je v ptujskem oikrai,iu dimnikarski poklic najmanj stimulativen, posebno še v krajih z razsejani- mi hišami po vrhovih (Haloze, Slovenske gorice), zato i>a tudi ni dimni'karsikega narast j a, V okraju je sedaj 6 dimnikarskih mojstro\% 3 pomočniki, 1 pri- učeni dimnikar ter 1 vajenec. Na tem področju bo potrebno najprej nekaj storiti. Dimnikar- sko tarifo v okraju bo potrebno revidirati, ker je v vseh drugih okrajih višja. PoácrbetL bo po- trebno za dimnikarski naraščaj po občinah. Marsikje premalo pazijo na lahko vnetljiv mate- rial (bencin, petrolej, kemikalije, slamo in seno). Opozorila v tej smeri po\'sod ne jemljejo pre- resno in obstaja resna požarna nevarnost za vso okolico. Kratek stik na podstrešju, napolnjenem s senom, ni redek pojav in še \'edno so podstrešja polna sena. V prostorih z bencinom še ved- no ni opozoril, da je kaditi pre- potvedano. Haloze in Slovenske qorice §e brez močnih gasilskih društev Od 83 gasilskih društev so le nekatera začela s pregledi po- žarne varnosti po hišah in pod- jetjih. V Halozah in Slovenskih goricah pa še povsod niti ga- silskih dinštev nimajo, še manj pa gasilsko opremo. Področje Destemika, Grajene, Vurberka in Krčevine, Zetal, Podlehnika, CJruškovja in Rodnega vrha je Se brez organizirane gasilske mreže. So pa tudi društva kot je n. pr. Gaberhik in Pleterje, kjer iniajo društva, pa niso znali ravnati z gasilskim premo- ženjem. Kjer razumejo posamez- niki gasilstvo po svoje, so večje težave kot drugod, kjer so se resno posvetili pomoči skupno- sti Upajmo, da bodo priporočila i sveta občinskim Ijudáí im odibo- lom in ga&iîskim društvom v snrezi s problemi požai-novar- nostne službe povsod uixxstevali in da bomo dosegli, da bodo po podjetjih in pri zasebnikih iz- vajali preventivne mere za po- žarno varnost. Koristno bo, da se bodo o vseh teh problemih pomeniU na vseh občinah in v gasilskih drust\ñh in da bodo po sprejetih sklepih tudi pristopili k delu. Gasilci v akciji Odmevi dcgcdkov na Modžarskem Clan izvršnega komi- teja ck zkj veljko vla- hovic je za včerajšnjo številko »ßOßߣ« napisal daljši članek z gornjim naslovom, iz katerega objavljamo nekaj naj- zanimivejših odlomkov. Komaj je začelo streljanje po Budimpešti pojemati, že je sli- šati prve analize o Madžarski in ne samo o madžarskih dogodkih, vzrokih, posledicah in raznih straneh teh dogodkov. To je po- vsem razumljivo. Dogodki so veliki po vzrokih in posledicah, ki zahtevajo temeljito vsestran- sko analizo. To bo vsekakor predvsem na- loga tistih sil na Madžarskem, ki so poklicane, da rešijo deželo iz vrtinca in pokažejo pot, sred- stva Л1 metode neposrednega in nadaljnjega razvoja. Ni dvoma, da je za to predvsem poklican delavski razred Madžarske in tiste njene zavestne sile, čep.-av za zdaj na videz maloštevilne, ki morajo na razvalinah Partije madžarskih delovnih ljudi pre- vzeti na svoje rame sila težko breme, grehe minulosti, trage- dijo krvavih dogodkov, ruševine in kaos v gospodarstvu, in na takšni žalostni podlagi spraviti deželo čimprej na pot, ki ho od- prla perspektivo in sčasoma od- stranila vse, kar se je v minu- losti tako nesrečno kopičilo in privedlo do sedanjega stanja. Analiza vs^h teh pojavov se je šele začela In ne samo ana- liza, temveč tudi kritika in po- pravljanje zgrešene politike te dobe, ki je že dobila uradno ime »stalinska doba v razvoju de- lavskega gibanja«. Jugoslavija leta 1948, XX. kongres KP ZS, dogodki na Poljskem, vstaja v Budimpešti, to so samo različni datumi in različne oblike nove- ga gibanja v razvoju social.,zmn, medsebojno na videz neodvisne- ga, vendar pa globoko poveza- nega. Mnogi, ki skušajo komentirati sedanje dogajanje na Madžar- skem, ne vidijo, ne morejo vi- deti ali pa se delajo, da ne vi- dijo pramh vzrokov. Kako bi mogli drugače pojasnitt dejstvo, da v posameznih vodilnih kro- gih nekaterih komunističnih partij menijo, da je Jugoslavija neposredno ali posredno vpliva- la na takšen razvoj dogodkov na Madžarskem in Poljskem,. Nas v Jugoslaviji to ne vzne- mirja posebno. Za nas je več kot očitno, da tudi v tem prime- ru ne gre toliko za Jugoslavijo, kolikor za globoko nerazumeva- nje problemov sodobnega socia- lističnega razvoja. Iz tega ne- razumevanja se porajajo ne sa- mo znanstvene, marveč vseskozi idealistične teorije in nazori, ki so docela tuji socialističnemu razvoju. V presoji dogodkov na Ma- džarskem naletimo razen »zlo- glasne« vloge Jugoslavije tudi na trditev, da je bila velika napaka, da se je začel proces li- beralizacije notranjega življenja. Ti ljudje ne vidijo, da je ma- džarska tragedija razbila mno- ge zastarele nazore in da je v požarti revolte množic zgorel tu- di тЛ moči in vsemogočnosti birokracije. To dejstvo je menda dojel la- nos Kadar, ko je neposredno go- voril o tistih, ki beže pred stvarnostjo in pripisujejo proce- su liberalizacije ,da je povzročil dogodke na Madžarskem.: »So ljudje, ki so hoteli po se- stavi madžarske revolucionarne delavsko-kmečke vlade obnoviti stari birokratski način uprav- ljanja. Ni človeka, ki bi lahko to dosegel, ker naše množice nočejo več videti starih napak.* Te besede kažejo, da madžar- ska tragedija, pa naj je bila še tako huda, hkrati pomeni novo pobudo, da s staro prakso čim- prej obračunajo, in sicer ne sa- mo na Madžarskem To pobudo sta delavski razred Madžarske in madžarsko ljudstvo drago plačala. Cena pa ne bo velika, če bodo dogodki na Madžarskem pomenil, konec ene dobe in za- četek odločnejšega razbijanja vseh tistih ovir, ki so zavirale in ki še zavirajo bolj vsestran- ski socialistični razvoj. Ifreba je utreti pot velikanskim sociali- stičnim silam ,ki so se nakopičile in ki se še kopičijo, čeprav sti- hijsko. Sovražniki socializma .«^o po- stali zaradi madžarskih dogod- kov nenadoma pogumni in vse svoje rejlektorje so usmerili na Madžarsko, da bi iz teh dogod- kov črpali čimveč koristi zase in vnesli elemente motnje v močnt proces krepitve socialističnih sil. Priznati moramo, da so bili ne- kateri dogodki voda za njihov mlin. Ni dvoma, da je to zača- sen pojav, kajti sodobnega raz- voja, pa tudi razvoja socializma si ni nihče zamišljal kot spre- hod po preprogah, po shojenih, ravnih poteh. Dogodki kažejo, da gre sodobni razvoj po viju- Med jesenjo in zimo v Halozah SE VEC LETALCEV Konec je letošnje letalske sezo- le. Kakor je že navada se po- tem, ko obzorje pokrivajo megla n mrki jesensid oblaki, rezimi- -ajo doseženi rezultati. Upravni odbor Aerokluba, je izpolnil skupna hotenja vseh svojih čla- nov, s ciljem, da čimprej in Mmbolj množično strokovno iz- popK>lni svoje članstvo v disci- plinirane in zanesljive pilote in padalce, ter v nastopajočem 1956. letu, meseca januarja, postavil minimalen realen načrt v svoj letni delovni program. V danih tehničnih, finančnih možnostih in kljub objektivnim težavam je uspeh daleč presežen. Pri šolanju jadralnih letalcev, jadralcev-začetnikov in onih, ki so se pripravljali za »C« iTpit, je lepo število članov, ki so se do te mere izpopolnili, da so po dolgem in počez prepregli ozrač- je naših krajev. Močan napredek je bilo obču- titi tudi v padalski disciplini. K tej najmlajši veji športne dejav- nost, ki ni zaostajala za ostali- mi, se je priključilo veliko šte- vilo mladine, žal so objektivne težave bile preobčutne," da bi nove in nove stotine mladincev in mladink prišle do zaželenih skokov. Prikupna disciplina športa omogoča zanimivo in le- po športno perspektivo v 1957. letu vsem padalcem, da v bodo- če preidejo na stilske, k nočnim skokom, ter da se tako stro- kovno izpopolnijo, da bi bili v stanju prijaviti se na vidnejša tekmovanja. Skoai celoten delovni program kluba je razvidna pravilna in načelna osnovna orientacija, da se kakovostno in številčno dvig- ne znanje v preksi, ki je prvi pogoj za še širši razmah dejav- 4osti v sledeči letalski sezoni. Prav pomemben je. tudi na- predek pri plodni dejavnosti le- talskega modelai-stva, ki se za- čenja uveljavljati in kaže, da bodo oni, ki sodijo v potrpežlji- ve, iniciativne in ustvarjalne modelarje, kmalu postali pravi modelarji konstruktorji, saj se jim nudi neoviran razvoj, nji- hovi izdelki pa pridobivajo vse boljšo kakovost. Napredek in pridobitev je tudi v tem, da že obstajata dva nove modelarska centra. Prvi je v Kidričevem, drugi v Desterniku. Čeprav so možnosti tudi v Ormožu, resnej- ših naporov ni opažati. Čeprav sta prva dva centra mlada ter se borita z začetniškimi teža- vami, vendar obstajata, vodii^i jih dva učitelja, je pravilno, da upamo, da bosta izpolnila s po- močjo skupnosti svoje poslan- stvo pri vzgoji mladine, da bi učila, vzgajala in pridobivala v Letalsko zvezo našo mladino ter ji podala vse, kar je novo, po- učno in zanimivo v domačem in tujem svetu, ter na ta način dostojno služila svojemu name- nu. Kljub temu, da je letalske se- zone konec, pravega zatišja ne bo. Krasne perspektive za leto 1957 zahtevajo dopolnilno izobli- kovanje kadrov v Zvezni letal- ski šoli, zato le-ti ne bodo sedli k ssasluženemu zdmskemu po- čitku. Profilaktična dela na letečem parku, vozila in ostali material je za popravilo, urejanje admi- nistrativno-organizacijskih za- dev, teoretična izpopolnitev in utrditev znanja v teoretičnih tečajih v vseh disciplinah, v ka- terih se odvija dejavnost v klu- bu, nalaga številne naloge. Tudi modelarji so pričeli z delom v delavnici, umaknili so se z ze- lenih poljan in se pripravljajo za tekmovalni dvoboj, troboj in šesteroboj v štajersM coni ter na razna tekmovanja v republi- škem merilu. Medtem ko ugotavljamo s po- sebnim zadovoljstvom, da v na- ši državi teče mirna izgradnja socializma, kot da ne bo vojne sto let — se istočasno mladina pripravlja, da se s krvjo in živ- ljenji postavi na branik svobo- de in neodvisnosti. Hude izkuš- nje iz preteklosti nas učijo to: Kdo danes želi zaščititi svojo državo, mora dobro zastražiti nebo! Zračni prostor je novo prostranstvo in prostor, v kate- rem moramo vzgajati mladino, da bi se le-ta v njem neovirano gibala bodisi v jadralnem ali motornem letalu, bodisi pri sko- ku s padalom in vzgojili bomo pokolenjo hrabrih, spretnih in neomajeno požrtvovalnih ljudi obeh spolov, zavedajoč se tega, da je prostranstvo nova pro- metna pot ljudi. Mladina se bo na ta način priučila, da brez omotice gleda globoko pod noge v globino, skupnost pa bo pridobila množi- co tihih, vdanih, mirnih in za- nesljivih pilotov, katerim bodo zaupana v bodočnosti številna življenja v stoterih letalih ад nevidnih sinjih poteh, pridobili bomo številne tehnike, inženirje, nove ljudi socialistične epohe. Klarič Jože zdravljenje člaiistva v bolniš- nicah in ambulantah, zdravili- ščih. za zdravila za denarni nadomestek za čas bolezni, za porodnice, dojilje in otroško opremo ter ostalo v korist ne- štetih članic in članov zavaro- vanja ter njihovih svojcev, ki so šli skozi čakalnico zavoda v bolezni in nesreči. Teh nekai navedenih podat- kov bi potrebovalo nadaljnjo analizo, ki bi vsekakor nazorno prikazala, koliko delavcev in nameščencev iz î>osameznih ob- čin je bilo deležnih letos vse skrbi zavoda v Ptuju. Upajmo, da nam bodo tudi s taikšnimi podatki pri zavoda radi po- letos ma člcinsiiro Pred kratkim sem se znašel v čakalnici Zavoda Za socialno zavarovanje v Ptuju in čakal kot nešteto drugih moških in žensk, mladi'h in odraslih na vrsto. Mimogrede sem vjel iz razgovorov čakajočih neJ^aj pi- krih ria račun zdravnikov, zdra- vil in drugih težav, ki jih pač imajo bolniki. »Ne dajo nam drugo kot tablete, kam le spravljajo težke milijone, ki jih dobivajo od članstva?« je za- trjevala ženica, menda že iz navade in nervoze, ker jo je že jezilo dolgo čakanje. Stopil sem k ljudem pri Zavodu in se pri njih pozanimal, kako kaj gospo- darijo in radi so mi postregli z nekaterimi podatki, ki vendar veliko povedo, najmanj pa to, da je bil dohodek od članov po- rabljen zopet za člane. Največ sredstev vzamejo bolnišnični? za zdravljenje članstva Ob številkah, ki govorijo, ka- ko je bil porabljen denar, ne bi mogel nikdo zlahka trditi, da 2:avod slabo gospodari. Med najvišjimi postavkami izdatkov zadnjih treh let še vedno pred- njači izdatek Za zdravljenje v bolnicah, ki je znašal lani celo leto nad 67 milijonov din, letos pa v 8 mesecih nad 56 mil. din. Leta 1954 je stalo zdravljenje zavarovancev v 9 mesecih le nad 42 lilijonov dinarjev. Tudi letos je ostal na drugem mestu izdatek Za oskrbnine za čas bo- lezni, in sicer nad 13 milijonov, medtem ko je bilo lani v 12 mesecih porabljenih 17 miUjo- gastih stezah, da se vrste uspehi in neuspehi. Stvar je v tem, da je treba iz posameznih neuspe- hov povzeti realne sklepe in nauke in na podlagi nar'kort in izkušenj graditi pcUt.ko, tesno povezano z življenjem. nov dinarjev. Tudi ambulantno zdravljenje je ostalo na isti le- stvici izdatkov kot pred dvema letoma, kar pomeni, da ambu- lante veliko pomenijo za našo zdravstveno službo. Z zdravili letos zavod ni bolj varčeval kot prejšnja leta. N. pr. v letu 1954 je bilo v 9 mesecih porabljenih za zdravila pri 98 milijonih do- hodkov 7 milijonov din, leta 1955 pa pri 155 milijonih do- hodikov 10 milijonov dinarjev, letos Pa v 8 mesecih pri 112 mi- lijonih din dohodkov 7 milijo- nov din za zdravila. Več kot prejšnja leta ,?re letos sredstev za potne stroške zavarovancev (nad 4 milijone), otroško opre- mo (nad 4 milijone), zobno ne- go (skoraj 4 milijone), za oseb- ne izdatke (nad 3 in pol mili- jona) ter denarni nadomestek za čas nosečnosti in porode (n-ad 3 milijone) din. Ostali izdatki (okrog 1 miiijon in man ji gredo za pogrebnine dojilje, ortoped- ske pripomočke in zdravljenje v zdraviliščih, zneski izç)od 1 milijon din pa za ix)«mrtnine ter razne upravne strošlce. Veliko dela, pretesni prostori in premalo uslužbencev Lani so pri 23 uslužbencih za- voda znašali osebni izdatki 4 milijone 143.108 din, letos pa v 8 mesecih pri 27 uslužbencih 3 milijone 666.231 din. Aparat se je moral povečati od lani glede na povečano število 11.290 ak- tivnih zavarovancev ter 2000 upokojencev ter invalidov. Na enega uslužbenca pride v Ptuju 396 aiktivriih zavarovancev in upokojence\-, medtem ko pride pri zavodu v Murski Soboti na enega uslužbenca 277 aktivnih članov in zavarovaiicev. 2le do konca leta bo zavod zaposljeval okrog 35 uslužbencev glede na razširitev dela zavoda z uvedbo splošne evidence zavarovancev, statistično in evidenčno službo, iz\Tši4ev sprememb pokojnin- skega zavarovanja in prevedbo pokojnin ter invalid'^in in fi- nančno revizij s:ko službo Zavod bo dobil tudi stalnega pravne- ga referenta. Za preventivno službo je bilo v letcïnjih 8 mesecih izločenih 3,385.131 din iz dohodkov, enak znesek za poza varo van j e in 1 milijon 60.689 din za rezervo. 108 mil'innov vrnjenih članstvu Tukaj sem našim bralcem po- stregel le z nekaterimi števil- kami. ki povedo da je bilo te- kom letošnjih 8 mesecev iz sredstev socialnega zavarovanja v okraju porabljenih nad 108 milijonov din od 112 milijonov dinarjev skupnih dohodkov za Ptujska poliklinika 2 РТГЈ. 9. NOVEMBRA 1956 PO DOMOVINI VII. kongres- ZK J 1957. leta Na razširjeni seji Izvxsnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije 6. t. m. v Ljubljani pod pred- sedstvom tovariša Tita je bil sprejet predlog, da bi bil jeseni 1957 VII. kongres ZKJ. Izvolje- na je tudi biLa komisija za izde- lavo načrta programa ZKJ, ki tx) predložen VII. kongresu ter komisija za proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije. Prva ko- misija šteje 17, druga pa 15 čla- nov. Nova železniška tarifa s 1. januarjem 1957 bo velja- la na jugoslovanskih železnicah nova tarifa z uvedbo osnovne vozne cene. Podlaga nove potni- žke tarife bo namreč sedanja cena za drugi razred potniškega vlaka. Za drugi razred brzega vlaka bo znašal dodatni pri- spevek k tej osnovi 300 din, za drugi razred ekspresnega vlaka pa 600 dinarjev. Spremembe v novem voznem redu se bodo odražale med drugim v tem, da bodo za daljše relacije ekspresni vlaki, medna- rodni in brsi vlaki (namenjeni potnikom za mednarodna poto- vanja in za daljša potovanja po domovini) ob boljših pogojih, ob večji udobnosti, hitri in lažji žagctcvitvi pro&torov. Potniki na srednjih relacijah bodo potovali 2 brzimi in deloma s potniškimi vlaki, na krajših relacijah pa bodo potniki potovali z lokalni- mi vlaki. Tako bo izboljšan ix)- ložaj v našem potniškem pro- metu. Prihodnje leto 30 odst. lažje letovanje kct letos- Na zadnji seji koprskëga Okrajnega ljudskega odbora so sklenili, da bodo prihodnje leto gostinske usiluge ob slovenski obali za 30 odst. nižje od letoš- njih na podlagi raznih olaj¿av, ki jih predvidevajo zvezni, re- publiški in oki-ajni organi. Tudi campingi in počitoiški domovi ob naši obali bodo omogočili na- šemu delovneniu ljudstvu oddih ob morju po dosegljivih cenah, = Veliko zanimanje za Tomosove izdelke Po Tomovosih izdelkih — motornih kolesih raznih tipov — je \'eliiko povpraševanje. Preko poodTOčju sedanje občine Iješje, pravzaprav v biv- ¿ih občinah Lešje, Makole in Zetale. Sedež postaje je nastal v Leí ju, v Makolah je pomožna ambulanta, ki posluje enkrat tedensko, dočini ie v Zetalah 1. januarja .t. 1. glede na deficit- nost ulîinjena, čeprav je imela lepe prostore in opremo. Prvot- no je bila v Majáperku mala obratna ambulanta, ki je bila brez stalnega zdravnika, pač pa je imela medicinsko sestro in lx>lničarko. Leta 1952 je dobila ambulanta stalnega zdravnika in se je za,čeLa postopoma Mriti. Sedaj je v Makolah splošna ambulanta, bolniški oddelek, laboratorij, rentgen, zobna am- bulanta in pomožna amb\i- lanta, kjer so tudi sedaj pre- gledi enkrat tedensko. Zobna ambulanta dela dvakrat teden- fko, v ostalih oddelkih pa vsak dsn. Lani so pregledali 8168 oseb 0!zi.roma opravili toliko zdravstvenih storitev, od kate- rih od,pade samo na ' preglede 3890 primerov. Povprečno pride v ambulanto na dan 25 boJini- kov. v bolniškem oddelku so zdra<\411 268 bolnikov. Hišnih zdta^Tiiiikih pregledov je bilo nad 300. V pomožni ambulanti je bilo nad 700 pregledov in nad 920 zdravst\'enih storitev. V zobni ambulanti je bilo letos skoraj 2000 storitev. Zdravnik, 2 bolničarki, honorarni dentist in zobrri tehnik imajo vedno do- volj dela. Priročen laboratorij dobro siliuži svojemu namenu. I>ve posvetovalnici za otroke in matere na področju zdrav- fitveaie postaje MajšpTišnici zo- pet oživelo. Dokončuje se sta- novanjski del. Cez nekaj let bo že gotov. Saj se delavci, ki opravljajo gradbena dela, moč- no trudijo. Delajo s tako vne- mo, da jih je vredno občudova- ti. Nekega dne so se pri delu tako razvneli, da so se ob kon- cu stepli. Posledica: delavca Z. J. iz Gorišnice je odpeljal re- šilni voz v ptujsko bolnišnico. Ker ima.jo delavci zelo »vest- no« nadzorstvo in komai 20 ko- rakov oddaljeno zadružno go- stilno, se gornjemu ni čudili. Kaj Pa z našim IZUD? Ali je res tako obremenjen, da ne utegne pripraviti domačemu občinstvu niti ene igre?- Zdi se, da že nekaj let spi zimsko spa- nje. Sreča za občinstvo, da ^e ga je spomnilo vsaj ptujsko gle- dališče in uvedlo v Gorišnici abonma. Nekdo pa se je v Gorišnici le nekaj dobrega spomnil. Zbral je člane in se povezal z Avto- moto društvom Ptuj. ki bo v zimskih mesecih priredilo v Go- rišnici tečaj. Za t-ečaj je veliko zanimanje, predvsem med mo- škimi. Sreča, predvsem za ob- činske može, da bodo imeli mož- nost opraviti letos šoferske iz- pite, ker bi sicer prihodnje le- to morali občudovati svojo « Vespo« le v garaži. Je to posiovanle ? Po določbah odloka o poslo- vanju in finansiranju zdravstve- nih zavodov (Ur L. FLRJ št. 14/53) so ljudski odbori dolžni plačati zdravstvenim zavodom njihove storitve, v kolikor jih pacijenti ne poravnajo sami, v kolikor niso zavarovanci ali pa za neka- tere bolezni oproščeni plačila bolniških stroškov. Ptujska bolnica je izvršila ambulantni pregled otroka Lidi- je ZEPAN, katere mati Marija ZEPAN je uslužbenka bolnišnice Ptuj. Daje Marija ZEPAN usluž- benka bolnišnice Ptuj upravi bolnišnice verjetno ni znano, si- cer se ne bi dogodilo sledeče: Ko je Marija Zepan prinesla v bolnišnico na pregled svojega otroka Lidijo, verjetno ni pred- ložila bolniškega lista, oz. zdrav- •stvene izkaznice. Zato ji ]e bolnica izstavila račun glaseč na znesek din 180. — Ker Zepanova računa ni poravnala — saj sem v bolnišnici v službi in mora uprava vedeti, da sem zavaro- vana in da mi prav uprava mora Izstaviti bolniški list, oz. potrditi zdravstveno izkaznico, — računa ni poravnala. Vsled tega je bol- nica predložila račun št. Amb. 309/56 z dne 24/10-1956 Občin- skemu ljudskemu odboru Ptuj, ki ga je moral na osnovi zako- nitih določil poravnati. Mislim, da to ni vzorno poslovanje z¿i ptujsko bolnišnico, ker s takim poslovanjem bolnica povzi'oča nepotrebno delo in negodovanje. Ne vem, kaj l?o dejala tovarišica Zepanova, ko bo dobila od ob- čine Ptuj plačilni nalog za pla- čilo stroškov. Sigurno bo dejala: •Jaz sem zavarovanka, samo moj delodajalec menda tega ne ve in zaradi tega stroškov ne plačam. Talco bo morala občina Ptuj zahtevati povrnitev od strani Okrajnega zavoda za soc. zava- rovanje in za 180 din se bo raz- vila nepotrebna birokracija, povzročena vsled malomarnosti poslovanja uprave ptujske bol- nišnice. Dom za duševno defektne otroke razstavila v Ptuju, bo v dinch od IS. do vključno 26. iiovt'srtibra 1956 za- nimiva i-azstava. Dom za dtišev- no . defektne otroke v I'tomavi pri Ptuju, razstavlja izdelke ¿vojega Habilitacijskega oddel- Ica. Zavod v Domavi, je dom za duševno nerazvite in zaostale otrï'ke in za takšne. Ici zavoljo prehude nerazvitosti nfnjspeva- jo niti v pcmožanih šolah. Ti otroci so bdli prej obsojeni na bedrio životarjenje, danes pa tu- di oni delajo. Habilitacij;^! od- delek Doma za duševni! defekt- ne otroike v Domavi, je le za- metek, poizkus, kakšno naj bo tako habilitacijsko delo. Habi- litacija duševno neraz\átih otrOik je posebni pedopsihiatričm in ortopcdagoêki postopek, ki se mora odvijati pod nadzorstvom po.sebej specializiranih stix>kov- nih moči. V sist^naatičnem delu razsta- ve si bo moč ogledati različne faze habilitacijskega FK>stopka 8 gojencev, od okornih začet- kov do končnih izdelkov. Raz- stava bo v polni meri potrdila upravičenost in emisel habili- tacije duševno nerazvitih otrok. Bodoči habilitacijski zavod z zadostnim številom specializira- nih kadrov, učilnic in delavnic, pa bi še le razvil uspešno in iX)polno habilitacijo večjega šte- vila otrok. Domavski habilita- cijski oddelek usposablja za en- krat le 20 otrok, ker je kot že rečeno, dom in ne habilitacijski zavod. Dornava je odini zavod za hudo dttóevno neraz\'ite otroke v Sloveniji, ki ima svoj habili- tacij»ki oddelek. Razstava bo v dvorani Občinskega ljudskega odbora v Ptuju in bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure. Pedagogom, psihologom in psihiatrom bo nudila razstava dovolj zpnimivega stroko\'nega gradiva, šdroki javmosti bo pre- pričljiv dokaz skrbi socialistične družbe za naše najrevnejše otroke, odgovornim pa x'zpod- buda za nadaljevanje začetega pionirskega dela kolektiva Do- ma za duševno defektne otroke v Domavi. POMOŽNE VRSTE CIVILNE ZAŠČITE V PTUJU V letošnjem letu se je poka- zala potreba po vključitvi novih članov v civilno zaščito. MO CZ je zato pozval osebe, primerne za CZ, v tozadevne tečaje, ki se sedaj približujejo svojemu za- ključku. Med drugimi je bilo poklica- nih večje število članov tudi v gasilsko enoto. Ti so pred krat- kim opravljali izpite pred ko- misijo, ki so jo tvorili predsed- nik CZ Ptuj tov. Peček Uroš, re- ferent za gasilstvo in CZ tov. Ošlaj in predsednik PGD Ptuj tov. Bajgot. Večina- članov je redno ob- iskovala tečaj, ki je obsegal ga- silsko službo ter spoznavanje dela ostalih enot CZ. Tečajniki so opravili izpite s povprečno prav dobrim uspehom. Po izpitu so tečajniki prika- zali svoje praktično znanje na vaji pri Okrajnem mlinu ob navzočnosti komisije. Vajo so te- čajniki izvedli z občudovanja vrednim uspehom, k čemur jim je po vaji predsednik CZ tov. Peček iskreno čestital Tečajniki so se ob zaključku zavezali, da se bodo še nadalje usposabljali ter da bodo v pri- meru potrebe na razpolago za pomoč gasilskemu društvu. P..S Dne 20. okt. 1956 je I. K. iz Moškanjc kupil zemljo v Za- družni gostilni Gorišnica. Toda srečo je imel to pot. z ^emljo je dobil tudi priboljšek. V sre- dini žemlje je bila 7 cm dolga vrvica premera 2 mm. Dober priboljšek, kajne? Prav bi, je menil mož, da bi y bodoče pekovski mojster zadr. pekarne Gajevci pekel žemlje s pribolj- ški le zase. nam navadnim zem- ljanom pa tako, kot jih pečejo drugod. Zdi se, da se peka prav nič ne prime kritika, ki jo čuje skoraj na vsaki seji UO. Letos je »šmarnica« bolje ob- ix»dila kot žlahtna trta. Toda nekaterih to ni preveč prizade- lo, kar hitro so se znašli. I. M. in F. T. oba iz Cvetkovc, sta se skušala po svojo znajti. Kupila sta si vsak po nekaj šmamične- ga mošta po 30 din za liter in ga po svoje predala. Kolikor sta imela srečo pri prodaji se ne ve, ko sta ga vozila v Ptuj in Zavrč. Vendar mislimo, da jima je uspelo pridelek spravi- ti v promet. Kdor zna, pač zna! TABORNIKI NA GIMNAZIJI Ze nekaj let delajo taborniki na gimnaziji. Tudi v letošnjem šolskem letu so že temeljito pri- čeli z delom. Taborniki so si na- deli ime »Dravski valovi«, ta- bornice pa »Veseli klopotci«. Na nedavnem sestanku so ta- borniki nap>ovedali tabornicam tekmovanje, ki bo trajalo do 22. aprila 1957 — do Dneva tabor- nikov. Tekmovali bodo v tem, katera družina bo imela več članov z izpiti in katera bo ime- la več plodnejših sestankov. Tudi redne pobiranje članarine in Vodovega fonda bo vplivalo na uspeh tekmovanja. Tekmo- vali pa bodo predvsem v orga- nizaciji in prirejanju izletov in taborjenj. Taborniki so dobili pomoč od OLO v Ptuju. Dobili .So Ljudski vrt v urejanje "in uporabo. Dobili pa so tudi nekaj denarne pomoči. Vsekakor pri- znanje našim mladim taborni- kom, ki zelo aktivno delajo na ptujski gimnaziji. -nč Оош za defektne otoke v i>orudvi РТГЈ, 9. NOVEMBRA 195в 3 Andrej Kovač, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti (Nadaljevanje) V letu 1814 je Wla га Ptuj in oJ«>Lco žalastna jesen. V minu- lem letu je bila tako huda zi- ma. da so trte pomrznile do ko- renin. Vinogradniki so si lahko prihranili trud s trgatvijo, kajti po goricah ni bilo skoro jago- de in ¿trtinjek (2 polovnjaka) vina je veljad v naslednjem le- tu 2000 goldinarjev. Po novem letu pa je po-itisnil hud mraz. V mestni cerkvi so meščani že takrat občudovaU umetniško izrezljane kome klopi v got- skem slogu iz leta 1446. Glavni ti-g pred cerkvijo pa je bil ta- krat zelo nagrbančen in sd mo- ral stopati zelo previdno, da si nisi polomil nog. Strojarju Wundsamu iz Gor- nje dravske ulice se je izpol- nila želja, da je dobil sina, ki so mu dali ime Jurij. Veselje je bilo tem večje, ker je bilo do- slej v družini že sedem dekjäc. Ta veseli dogodek so proslavili zjeruzalemcem iz blagoslovlje- nega Bakhovega 1. 1811. Mest- ne dame, ki so se udeležile krstne proslave pri Strojanje- vih, so nosile po tatoatni em- pirski modi obleko g kratkim životom. Svilene obleke mest- nih gospodičen pa so bile glo- boko izrezane in razgaljene ro- ke so tičale v pisanih mreža- stih rokavicah. Lase so imele visoko počesane ш ovite okrog glavnikov iz želvovine; ob sen- cih pa so jim viseli ljuibki ko- dri. Med proslavo se možje spo- minjajo minulih vojnih dogod- kov iz leta 1808, ko je 11.000 Rusov z 42 topovi korakalo čez ptujski most in o vojnih kon- tribucijah v denarju in vred- nostnih predmetih, ki eo jih morada oddati vojaški oblasti. Vsemu temu pa so bili krivi Francozi, zato je popolnoma prav, če se mora sedaj Napo- leon pokoriti za svoje podvige na otoku Elbi. Samo cesarjev častilec doktor Neis je potrt in up«, da bo Napoleonova zvezd i zofpet vzsla.. Napoleonovi pri- staši v majhnem obdravskem mestu So bili zelo osamljeni. Govorilo se je, da bo francoski cesar kmalu zapustil Elbo in pristal v Franciji. Kakor je bila minula zima zelo ostra, pa je bi»! zato mosec maj v letu 1815 zelo mil. Pod južno modrim nebom jo ležalo staro obdravsko mesto, položeno med grajskim hribom in obrež- jem reke. ki tu tako ponosno nosi svoje valove v* ogrđko de- želo. Sà\'i mestni ziöxyvi še okle- pajo kot ozek pas hiše in hi- šice. Ta pas pa prekinjajo stol- pi, kateri'h line zrejo kot oči pod širokimi strdiami. V 16. stoletju so mesto Па novo utrdili, kajti v mnogih vojnih vihrah je bilo to obmejno mesto izpostavljeno sov-ražnim Ogrom in Turkom; mestne utrdbe (bastije) pa so često opremili s topovi. V majskih dnevih tistega leta so se povsod svetlikala bela cvetoča drevesa, po pobočjih hribov, v dolinah in v meščan- skih vrtovih. Onstran ceste izpred strojar- slce hiše je bil ob Dravi prazen prostor, ki so ga uporabljali za strojarske namene. Tu je stala velika delavnica, tu so üidi su- šili čreslovino. Strme, kamnite stopnice so vodile k reki, kajti vodo so strojarji stalno potre- bovali. Polni mesec je obseval ptuj- ska poslopja. Obrisi gradu, ki se je svetil kot podnevi, so zrli proti mestu, dravski valovi so se srebrno svetlikali in njih šu- menje je često preglasilo po- menkovanje in smeh strojar- skih uslužbencev. Ti so kmalu zapeli žalostno slovensko na- rodno pesem, pomočnik Fran- ček iz Trbovelj pa je zaigral na dromljo. Rad je videl pestu- njo Neáilco, ki je skrbela za ma- iGiga .Turčka pri StrojerjevU.. Zdravnik Neis je triumfiral. kdijti veliki Napoleon je pristal v Franciji in njegova srečna zvezda je začela zopet sijati, toda njegova slava je trajali samo sto dni. V hiši stroj arja Wund^amn pa se ie takrat zgodilo nekaj po- sebnega. Strojar je neke majske nedelje z ženo iri otroki obiskal romarsko cerkev na Ptujski go- ri, ki stoji na prijetnem gor- skem hrbtu ter zre na daleč v deželo. Gotska stavba >e to, ki je s svojim obzidjem kljubova- la celo Turkom, ki so tod po- žigali in pustošili. Pestunja Nežka je po odhodu svojih gospodarjev vzela v na- ročje malega Jurčka in ee na- potila z otrokom na sprehod, saj je tako prijetno sijalo pomla- dansko sonce. Kostanji ®o ei nataknili cvetoče svečke, iz vrtov pa je duhtelo po žpan- skem bezgu. Nešika Pa je šla vedno dalje, ven iz mestnega obzidja do Ožbaltske ceriwe, kjer ie stala v bližin,- majhna gostilna, гч-ок! godbe So priha- jali iz gostišča in vabili k pl^ so. Gostilničarka je Neško pe Ijala v sobo, kjer je ta polotil spat Wundsamovega potomci in šla na plesišče. Medtem P so v izbo prišli trije ogrski hu zarji, ki so se takrat mudili '' Ptuju na poti v Italijo, in vrgl evoje plašče na post le jo, tak* da se je otrok zaduáil. Nežka je hotela iz obupa sko čiti v Dravo. Spomnila se je kako 3o ji v otrošik'ih letih ka zali na Glavnem trgu netko de tomoriJko. Z železnimi veriga^ mi je bila privezana ob starin- skem rinuskem kamnu (Orfeje" spomenik!). Tam je morala stati dokler je ni odpeljal birič ver na sodni prostor, kjer so jo pri- vezali na kolo. Ta nesreiöna ob- isojenka je bila doma od Sv. Du- ha v Halozah, nedaleč od Ne- škdnega doma. Ob takih mi- slih je še bolj obupavala, prec samomorom jo je v zadnjerr hipu rešil Franček, s katerim jc potem pobegnila. Tedaj je leža globok mir preko polj. Okro? strmega Boča so se od časa dc časa utrinjale rumene lučke preko nočnega neba .. Nepopisna žalost se je lotile nesrečnih staršev po prihodu s Ptujske goi-e ob pogledu na mrtvega otroka ... Ko pa je gluhonema Ivana 12 Invalidske hiše nenadoma umr- la, je njenega sina, ki mu j€ bilo tudi ime Juirij, posvojila strojarjeva družina kot nekake nadomestilo za tragično izgubo njihovega edinega moškega po- tomca. V zgornjem delu Dravske uli- ce je stala na dravskem oton^- ju med dvema lipama hiša evangeličansikega mlinarja, ki je imel svoj mlin na splavih, zasidranih na Dravi. Nad hišo pa se je dvigal veliki domini- kanski samostan, ki so ga m^ rali njegovi menihi zapiisiti.ti pred trideset leti na povelje Jo- žefa П. Ta mlinar je imel hčer- ko Matildo, s katero se je kaj rad igral strojarjev posinovlje- nec Jiirij. (Dalge priliodimjič) POLOM NAPAČNE POLITIKE Dramatične seje izrednega za- sedanja Generalne skupščine so pri kraju. Napori, ki so bili vlo- ženi, niso bili zaman. Požar na Bližnjem vzhodu, k.i je močno grozil s svojo razširitvijo, je lo- kaliziran in obstajajo vsi izgle- di, da bo pogašen. Te dni odha- jajo sile Organizacije združenih narodov na to področje, napa- dalci pa so pripravljeni ogrože- no področje zapustiti. Bližnji vzhod je za svetovni mir nevarno področje. Sam iz sebe sicer ne predstavlja takšne nevarnosti, kolikor se v njegove zadeve ne bi vmešavale velike sile s svojimi posebnimi politič- nimi aspekti. Velika Britanija in Francija sta s svojo intervencijo nemalo prispevali v smeri, da bi se la- tentna lokalna vojna nevarnost na Bližnjem vzhodu lahko spre- menila v nevarnost za svetovni požar. To je bila nevarnost, kot je ni bilo ves čas po koncu dru- ge svetovne vojne. Na videz je anglo-francoska akcija bila začeta brez nepo- srednega povoda. Izgovora o za- ščiti prekopa zaradi izraelskega napada namreč nikdo resno ni jemal. Jasno pa je tudi, da sta zahodni državi ves čas sueške krize mislili na vojaško inter- vencijo ter v ta namen tudi koncentrirali svoje sile na Cipru in na Malti. \Ги so torej v ozadju drugi ra- čuni. Egiptovski predsednik Na- ser je s svojo politiko neodvi- snosti in tesnejšega medseboj- nega sodelovanja arabskih dr- žav postal tm v peti brita;nski politiki na celotnem arabskem področju. Britanske pozicije na- mreč niso padale samo v Egiptu z nacionalizacijo Sueške družbe, temveč tudi v drugih arabskih državah, če se spomnimo samo odstavitve Glubb paše in politi- ke nekaterih drugih arabskih držav napram Angležem v zad- njem času, S svojo akcijo v Egiptu je ho- tela Velika Britanija z enim sa- mim udarcem vse te pojave emancipacije arabskih narodov onemogočiti in zadušiti. Francija pa ima tudi svoje račune z Arabci, saj ji dogajanje « Alži- ru ne povzroča samo inalih skr- bi. Tudi ona je torej, čeprav ne~ posredno v Egiptu nima pos'-b- nih, velikih koristi, zainteresira- na na odločujočem udarcu arab- skemu gibanju, ki ga smatra za izvor svojih težav v Severni Afriki. Toda konec anglo-francoske zaletavosti v Egiptu jasno kaže, da je takšna politika v svojih osnovah popolnoma zgrešena. Egipt ne samo da ni klonil, nje- gov^ položaj se je še okrepil S te strani je polomija popolna, še slabša pa je, da sta Anglija in Francija s svojo egiptovsko avanturo izgubili vsako moral- no osnovo do prve besede pri reševanju sueškega problema in v zagovarjanju koristnih pobud za zagotovitev miru v svetu. DOGAJANJE NA MADŽARSKEM Dogajanje na Madžarskem je ie več kot tri tedne v ospredju pozornosti vsega sveta. Samo po sebi se je odvijalo s tako hi- trostjo, da mu spričo slabih zvez, ki so bile za nekaj časa celo v celoii prekinjene, nismo niti mogli slediti. Sedaj so stvari že precej ja- sne. Po 23. oktobru se je ljud- stvo uprlo, ker je vlada okleva- la z dolgo obljubljenimi refor- mami stalinističnih oblik vode- nja države, prav tako pa tudi zaradi podrejenega položaja madžarske države. Upor je imel v začetku namen s silo posvešiti demokratizacijo in doseči popol- no suverenost ob istočasni ohra- nitvi osnovnih pridobitev Ijud- iko-demokratičnega režima, to ie nacionalizacijo industrije in igramo reformo. Toda v tem trenutku Madžari niso premogli organizacije in ljudi, ki bi stvar speljali določno v to smer in v uporniških vrstah so začeli pre- vladovati protirevolucionami clementi, ki so šli veliko dalje o svojih stremljenjih in katerih 'calizacija bi pomenila konec judskodemokratičnega režima iploh. Intervencija sovjetskih čet na Madžarskem je v svetu nepopu- arno odjeknila in bo eden pr- ñh predmetov dnevnega reda majstega rednega zasedanja generalne skupščine Organiza- úje združenih narodov, prav ako kot intervencija anglo- rancoskih čet v Egiptu. Zase- ianje se je že začelo. KONCERT ljubljanskega godalnega kvarteta v Ptuju v letošnji koncertni sezoni nam bo posredovala Ljub- ljanska konceiina direkcija 5 koncertnih gostovani naših najvidriejših glasbenih umetnikov. Vsi koncerti bodo v dvo- reni Glasbene šole v Ptuju. Kot prvi koncertira v torek, 20 novembra, ob 20. uri Ljubljanski godalni kvartet, ki ga sestaA'ljajo: Pfeifer, Der- melj, Sušteišič in Sedlbauer Izvajali bodo dela Carrientra, Beethovna in Cajkovskega. Pniporcčamo cenjenemu občinstvu, da si rezervira se- deže za vse koncerte v letošnji sezoni. Cene sedežev so po 80, 60, in 40 din. Dvig vstopnic in rezerviranje sedežev bo od 16. t. m. dalje od 9. do 11. in od 15. do 17. ure v pisarni Glaisbene šole. 1ж Cfrlco^c V, nedeljo, 4. novembra 1956 je imel občinslii odbor SZDL raizèirjeno sejo z zastopniki ob- činskih organizacij PGD, ZB, ZK, RK, KUD, LMS, ZK in KZ. Glavna točka dnevnega reda »društva in njihova vloga v raz- voju socialistične demokradje« je bila za navzoče zelo zanimiva. Iz razprave je razvidno, da je bila takšna seja potrebna, da se organizacije seznanijo z delom drugih organizacij. Dela teh or- ganizacij je veölcrat tesno po- vezano med seboj, delajo pa se je le poscimezno. Pri sestavlja- nju delovnega programa se je pokazalo, da bo program rvajlaže izvedljiv le, če bodo vse orga- nizacije tesno povezane med se- boj in à nudile pomoč s preda- vatelji, režiserji, prostori in drugim potrebnim materialom. Med najbolj aktivna in požrtvo- valna društva štejemo gasilska društva, za njirm pa Rdeči križ. Vaški aüctivi LMS z občinskim komitejem so delo zadnje me- sece nekoliko popustili, ker se je vodstvo delno spremenilo, se- daj pa čakajo, da bo ob občnem zboru spet novo vodstvo. Kmetijske ' zadruge Cijrfcovce, Sikole in Líwrenc in ostale or- ganizacije letos dobro delajo. KUD in delo na kultumopro- svetnem polju sploh zaostaja iz več vzrokov. Bil je sprejet sklep, da je KUD pomaga, da bo po- no vrv» oživel P. A. Mestni kino Ptuj Od 16. do 19. novembra češki barvni film »Jan IIu«; od 20. do 22. novembra amer, film »Funt iz Oklahome«. Kino Središč« 17. in 18. novembra mehiški film »Zapor жа žene«; 24. in 25. novembra nemški film »Srce lažno bije«. Kino Muretinei 17. in 18. novembra ameriški film »Oženjeni samec«; 24. in in 25. novembra angleški film »Dolgo je pomnil«. Kino »Vedrost«, Miklavž pri Ormožu 17. in 18. novembra amerišlci bar\-ni film »Rdeče nebo nad MontanOit; — 25. nov. švedski film »Ziaradi meje ljubezni«, letalska zveza Slovenije AEROKLUB PTUJ OBČNI ZBOR Vabimo vse člane in ljubite- lje Aerokluba Ptuj, da se ude- ležijo III. rednega občnega zbo- ra, ki bo v nedeljo, dne 18. no- vembra 1956, ob 8. uri zjutraj v dvorani OK ZKS. z nasled- njim dnevnim redom: 1. otvoritev: 2. izvolitev delovnega predsed- stva; 3. izvolitev zapisnikarja in 2 overovateljev zapisnika; 4. izvolitev kandidacijske in vo- lilne komisije; 5. poroC-ilo upravnega in nad- zornega odbora; 6. diskusija po poročihh; 7. volitve; 8. sklepi in razno. Upravni odbor. Day in Jack Smith. 19,00 Radijski dnev- nik. 19.30 Zabavna glasba, vmes re- klame. 20,00 Večerni o¡>eTnt koncert — Mihael Gliaka: Ruslan in Ljudmila, uver- tura; I>a¡nf'.o Švara: France Prešeren — slovo od m!aidosti 2. dej.; Boris Pa- pandfetïulo: Roña, odlomki; Jakov Goto- тас: Ero z onega sv€ta ,kolo. 21,00 Kul- turni razgledi. 21,15 Zabavna in plesna elasba na tekočem traku — Lernèr: Ju- dy — \еп6ек eîowfoxcv; Parish: Ruby- Pinto-Ro«si: Odtuleno. J. Laurence soi- foflija; R. Valentino: VenOek vaKkov; Fields: Maroko, rumba; Valro Giordano: Anna, baiofl: I. Berlin: Kako globok je ocean; Samuels: Calla. Cala, samba; Hamw.en-tein: Ce hI b:i ljubjen: Lawren- ce: Ramynay. 22,00 Napoved ča^sa, po- ročila, vremenska napcved in pregled sporeda za naslednj; dan 22,15—23.00 Nočni koncert — Krešimir Bara^ović: Striženo-košeiM, uvertura; Bruno Bjelin- skf: Koncert za klavir in orkester v a molu. 22.15—23,00 UKV program: Plesna glasba. 23,00—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos JZ Dnevni spored 7Л nedeljo, 18. novembra 1956 6„00—7,00 Vesele domače viie za pri- jetno nedeljsko jutro — vmes ob 6,05 •—6,10 Poročila in vremenska naipoved. 7,00 Naiwved ¿asa. poročila, vremenska napoved in oöjava dnevnega sporeda. 7,15 Reklame in obvesitila. 7,30 Radij- ski koledar in prireditve dneva. 7,35 Operetna in lahka glassa — Radovan Gobec; Odlomki iz operete ,,Planiska roda"; Emerich Kaloian; Valček iz ope- rete „Prima"; Emerich Ka,'.mait: Pred- igra k oipereti ,.Grofica Marica"; Arman- do Trovajoli; No^i preludij — Carena: Tajnosti iz Eatscha valček — Emil Wadtteufel: Španija, valček. 8,30 Otros'ka predstava — Marija Du,' (prev, Lojze Krakar): Noj v slaščičarni. 9.00 Pono- vitev javnega četrtkovega večera doma- čih pesmi in naipevov z dne 4. oktobra 1956 —■ sode'.iijejo Zadovoljni Kranjci, Gîeta Ložar. Danica Filipiii, Franc Ko- ren, Avgust Stanko i.n Planinski oktet. 9,45 Še pomnite tovariši — Anton Ož- bolt: Taborska stena. 10,15 Dopoldanski stmfonifjni korcert — Josef Haydn: Simfonija St. 49 v f-moln; Frideriik Cho- pin: Koncert za klavir in orkester ¿»t. 1 v c-molu. 11,15 Oddaja za Benetke Slo- ▼ence. 11.35 Mala revija lahke glasbe — George Gershwin: Rapsodija v т<к1гет; W. C. Handy: St. Louis blues; Filip Jau- bert: Sivi valOek iz fünia .,Ve!i,kt ples"; Jose Be'.monte: Ekstaza tanjo; Philip Green: Intermezzo iz filma 24 ur življe- nja 12,00 Pogovor s pos'.uialc-;. 12,10 Opoldanski glasbeni spored. 13,00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega si4)reda in obvestila. 13.15 Zabavna g'asba, vmes reklame. 13,30 Za našo vas. 14 00 Ze'eli sle — poslušajte! — I. del. 15,00 Napoved ča- ra poročila vremenska napoved in ob- vestila. 15,15 Želel.; ste — poslti-sajte! — II. del. 16,00 Zvone KTži.sInik: Posen sodobne kirurgije (reportadta). 16,15 Frank Sinatra poje t>riljubljene melodi- te. 16.30 Promenadni koncert. 17,30 Radijska itra — Max Gundenrann: Ro- kovniv IS.30 Melodije za dobro voljo iícrajo oí-kestri: Art Waner Ambrose, Norrie Parajnor, Paul Wesitoo, Krtxcr Fiedler to so4isti Leny Bversong. Done Iz Muretinc IZUD Muretinci je imel pred kratkim o^čni zbor. Odseki ^ poročali o svojem delu. Poroči- la pa so bi'la bolj kratka, češ da opravlja večji del prosvetne- ga dela sedaj kino. Knjižnica je 2aiatno zboljšala svoje delo, ker ima dobrega in sposobnega knjižničarja. Skoda je le, da je v knjižnici premalo knjig. Mnogo bralcev je, ki so jih že IX) dvakrat prebrali. Pev- ski zbor je vodil tov. Kafol. Dramska skupina pa si je po- stavila nalogo v doglodnem ča- su dati na oder eno delo. Iz- vršitev te naloge sedaj v Mure- tincih težlio pričakujemo. Občinska gasilska zveza Bori, ki včlanjuje društva Bukovci, Stojnci, Muretinci, Cirkulane in Zavrč je imela pred dnevi se- minar za podčastnike omenje- nih društev. Udeležili so se ga VABILO Vabimo prijatelje in sode- avce kulturnoprosvetnega udej- îtvovanja med delovnim ljud- stvom, zlasti pa člane DPD »Svo- bode« Ptuj na občni zbor, ki bo / ponedeljek, 19. novembra 1956, >b 19. uri, v Titovem domu v Ptuju. Istočasno prosimo funkcionar- e SZDL in sindikalnih podruž- lic, naj pravočasno opozorijo ivoje članstvo na občni zbor )PD »Svobode« Ptuj, da bo ude- ežba na njem čim večja in da )o čim širša javnost na zboru ivedela za dosedanje in bodoče >rizadevanje in delovanje DPD -Svobode« Ptuj med našim de- ovnim ljudstvom, zlasti med ielavstvom in da bo to tradicio- lalno društvo dobilo v bodoče ;imveč aktivnih in podpornih ilanov Iz pisarne DPD »Svobode« Ptuj vsi, razen podčastnikov društvi v Zavrču. Gasilski podčastnaki so ol tej priložnosti razpravljali tud. o razdelitvi subvencije društvon ter druge gasi'Lske probleme Posebno pozornost bo trebi posvetiti v bodoče pridobivanji novih članov iz vrst mladine ker starejiši pešajo in odpadajo Prav t-ako so govorili o krepitv discipline v društvih, brez ka- tere ni nikjer napredka. Drobne zanimivosti BOLEZNI BIVSIH INTERNIRANCEV Profesor medicinske fakultete v Parizu dr. Gilbert je pred Nacionalno federacijo bivših intemirancev in borcev giba- nja odpora Francije iznese! ' pa- tološke in medicinsko-socialne probleme, na katere zadevajo bivši interniranci deset let po osvoboditvi. Vsega 10% interni- rancev je preživelo strahote nemških koncentracijskih tabo- rišč. Od 240.000 Francozov, koli- kor so jih Nemci deportirali, se jih je vrnilo domov samo 38.000, 12.000 pa jih je umrlo naknadno za posledicami zaradi skupnega dejstva gladu, težkega prisilne- ga dela, nehigienskih razmer in stalne napetosti živcev. Tisti, ki so vse to vzdržali, so se po koncu vojne hitro popra- vili, hitreje kakor je to bilo pričakovati. Sele pozneje so pri- šle do Ì2a:aza posledice interna- cije v resnem poslabšanju te- gob, zaradi katerih so ti ljudje trpeli že pred internacijo. Kakor je konstatiral dr. Gilbert, nobe- den od 26.000 Francozov, ki ^ preživeli nemška koncentracij- ska taborišča, ni popolnoma zdrav. NEVIDNO TETOVIRANJE Ničkolikokrat se je že prime- rilo, da so novorojenčke v po-- rodnišnici zamenjali. V Veliki Britaniji so pa začeli pred krat- kim uporabljati izum, ki bo take neprijetnosti odstranil. Takoj po porodu vtisnejo novorojenčku registrsko številko, ki je ne- vidna, če je ne pogledate skozi poseben filter. GRETJE PLOČNIKOV Sneg in poledica na pločnikih pomenita problem in nevarnost za pešce vseh vrst. V Zürichu, v Svici, so ta problem začeli reše- vati na svojstven način. Pod asfaltno površino so napeljali žice za segrevanje in ta toplota takoj pobere sneg ali led. NOVE VRSTE BLAZIN Na mednarodnem sejmu go- spodinjskih priprav v Parizu je neka tvrdka gumijastih izdelkov razstavila blazino, nai)olnjeno z lateksom. Lateks je lahna, pema- sta, plastična snov, ki so jo do- slej uporabljali le za polnjenje avtomobilskih sedežev, nasla- njačev in podobno. Z lateksom napolnjena posteljna blazina ze- lo ustreza vsem higienskim predpisom in njena prednost je tudi v tem, da vedno obdrži pr- votno obliko, kar je zelo važno za pravilno lego telesa med po- čitkom. DROBNE ZANIMIVOSTI . MUZEJ GROZE Pred nekaj leti so ponovno odprli za vse obiskovalce Cmi muzej londonskega Scotland Yarda. Tam hranijo dokumen- te grozodejstev vseh vrst, na pr. pismo, ki ga je pisal »Jack Raz- parač« z rdečim črnilom. V njem sporoča, da bo svoji na- slednji žrtvi odrezal ušesa in jih poslal policji. S krvjo oškrop- Ijena dopisnica, ki se tudi na- haja v muzeju, vsebuje nekaj vrstic, v katerih zločinec obža- luje, da svoje obljube zaradi pomanjkanja časa ni mogel iz- vršiti. PROTI NJEGOVI CASTI Bermie Ewansa so pripeljali na policijsko postajo v Dettroitu z obtožbo, da je pil v kino dvo- rani whisky, večkrat kolcal, na- dlegoval žene in dekleta in de- monstrativno jedel praženo ko- ruzo. Ewans se je branil, da v svojem življenju še nikdar ni jedel koruze. NOCNI ŠEPET Policaj William Klippel iz Milwaukeeja je zasačil vlomilca pri odpiranju blagajne. Splazil se je k njemu in mu zašepetal na uho: »Roke kvišku! Vlomi- lec je padel v nezavest. NOVE KNJIGE ..Drožina in socializem" V založbi Knjižiuce Zveze pri' jateljev mladine Sloveruje j« pred kratkim izšla brošura Vidt Tomšičeve »Družina in sociali- zem«. Brošura obsega predava- nje tovarišice Vide Tomšičeve ki ga je imela letošnjega 23 marca za aktiv Zveze komuni- stov beograjske univerze. V predavanju je tov. Vid£ Tomšičeva na kratko, vendai zelo strnjeno prikazala zgodo- vinski razvoj družino od пм- triai-hata do patriarhata, dvojne moralo za moškega in žensko y razredni družbi, pojav indivi- dualne ljubezni kot temelja za- konske zveze v času kapitali- zma. Dalje obravnava boj za enakopravnost žensk ter nasto- pa proti zastarelim nazorom o družini, ki se še uveljavljajo v naši stvarnosti. Naslednje poglavje govori o svobodni ljubezni in zgodnjih zakonskih zvezah, naslednja pa so posvečena novi morali, ki bo slonela na visoki zavesti; osvo- boditvi ženske — gospodinje; o družbeni pomoči družini, ki naj pride do izraza z modernizacijo gospodinjstva ter z ustanavlja- njem ustanov, ki bodo družini, predvsem pa ženi v pomoč v vseh pogledih. Tov Tomšičeva zaključuje svojo brošuro s poglavjem o na- stajanju novih družinskih od- nosov, ki se razvijajo vzp>oredno z našim celotnim političnim in go-spodarskim razvojem, kate- rega cilj je »družba, v kateri bo družina svobodnih in enako- pravnih državljanov podlaga osebne sreče obeh zakoncev, ka- kor tudi srečnega detinstva na- ših otrok,« kakor pravi tov. Tomšičeva sama. Brošuro bodo s pridom upo- rabili pri svojem izobraževanju vsi, ki se zanimajo za naš druž- beni razvoj. REZERVNI OFICIRJI! V soboto, 17. novembra 1960, bo v domu JLA letna konfe- renca občinskega odbora Zdru- ženja rezervnih oficirjev. Prl- četek konference ob 16. url. Po konferenci bo družabni večer. Vabljene so tudi žene. Udeležite se konference v polnem š^tevSlu. Vabila ptrine- site s seboj. Občinski odbor UROJ, Ptuj 4 14ufdic£iedfÚK РТГЈ. 9. NOVEMBRA 1956 Kmetijstvo - najobsežnejša dejavnost na svetu Organizacija Združenih naro- dov ^a prehrano in kmetijstvo ie objavila študijo pod naslo- vom: Kmetijstvo v svetovnem iospodarstvu. V njej so med drugim naJiajajo tudi ti po- datki: 1. kmetijstvo je najbolj raz- širjena dejavnost v svetu. OCkoU tri petine svetovnega prebival- stva ali nad 1400 milijonov lju- di živi na kmetijskih goe!po- šča za kmetijstvo, ker se nalia- ja pod zgradbami, aU pa ni pro izvodno; 5. če bi 20 Ve neizkoriščenih povtnšin v tropeldJi področjih kultivirali bi se sedanja orna površina po\?ečala za oforog 49 odstotkov; 6. od časa 1909 do 1919 pa do let 1948-50 so se dono«i žita v Evropi povečali za nad 5 »/o, v Zedinjenih 'državah Amerike pa za 26,5 »/o; 7. največ živine je na Dalj- nem vzhodu. Največ konj pa je v Latinski Ameriki in v Ev- ropi; 8. verjetno je, da bi lahko vlovlli letno 50 do 60 miMjonov ton rib namesto sedanjih 25 do 30, ne da bi s tem ogrožali bo- doči ribolov; 9. gozdno bogastvo sveta bo zadoščalo potrebam upoštevaje porast števila prebivalstva in dvig življenjskega standarda; 10. od kmetijskih proiz\-odov je Po vrednosti na prvean me- stu mleko, zatem meso. dalje visoko kalorična hrana kot je sladkor in žito; 11. povprečen Evropejec po- rabi sedemkrat več lesa kakor povprečen Azijec, Sevemoame- ričan pa ga porabi celo 45-krat več; 12. sedem dežel: Kitajska, Ja- ponska, ZSSR, ZDA, Velika Bri- tanija in Norveška vlovijo 60 Ve rib od celokupnega svetorvm^a lova; 13. kmetijstvo v^oirablja na vsem svetu okrog 7,100.000 trak- torjev. v sredo, 14. nov. 1956 (za liter, Idlogram ali kos) Čebula 80, čes«i lOO, luščeni fižol 50, hren 100, krompir 12, cvetača 60. petršilj 50, rdeča pesa 20—30, redkev 20, por 40, •solata endivija 30—40, špinača 80—100, zelje v glavah 20, ko- renček 40, ohrovt 20, koruza 35, pšenica 40, ajdova mol«i 50, ko- ruzni zdrob 60, ajdova Icaša 130, prosena kaša 80, surovo maslo 500, zaseka 340, smetana 140^— 150, sir 80, kokoši 350—450, pi- ščanci 280—500, purani (>00— 1000, grozdje 90, jabolka 25—30, orehi 1.50, gobe 200, sivke GO- BO, jajca 16, kostanji 30—40, ko- .stanji (pečeni) 60, kisla repa 30, kislo zelje 40, motovileč 100, domači kis Neka] o travopolinem plodorcdu O travopoljnem pJodoredu naiài kmetijs3ovi, Icakor travne ruše. Spričo velikega po- manjkanja gnoja in velike po- trebe Po orgamskih snoveh v zemlji, pocstajajo ti ostanki rastlin vedno večjega pomena za tvorbo humusa v zemlji. Znano je, da v travniški zem- lji, če jo preorjemo, kljub iz- črpanosti vsaka rastlina nekaj let dobro usp>eva, dokler niso izrabljene vse .snovi podorane travne ruše. S preoranjem trav- dobro obnesejo pslodoredi z dvoletno detelj ino, ker daje ze- lo dobro beljakovinasto krmo. zemljo Pa obogati z dušikoen in humusom. Strniščno in prvolet- no krmo uporabljamo za praši- če, poleti krmimo zelerw, po2Ù- mi pa suho. ker v njej i>revla- dujejo deteljo. Drugoletno z več trave pa kot poletno zeleno krmo za krave in deloma kot seno. V tej mešanici i e v domači detel.ji poleg Laške ljulke na lažjih zemljah nekaj francoske lìahov^'ke, na težjih pa pasje tra- ve ali mačjega repa. Sedaj se precej priporoča v ta namen travniška bilnica. Tako mešani- oo trav in detelj imenujem« travno deteljino. 1. krompir; 2. pšenica, rž, ječmen, proso; 3. koruza, pesa, sladkorna pesa; 4. oves, ječmen, pšenica z de- tel jino; 5. detelj ina; 6. deteljina. V žitorodnih okolir'ih je pri- meren sedemletni plodored z dvoletno deteljino, med dete- lj ino in okopavino vrinemo še eno poljino žita, da jo okvirni plodored ta: okopa vina, žito, okoptavina, jarina z deteljino, deteljina, deteljina, žito. Ta dva plodoreda podaljšamo, če imamo več travniške in paš- niške površine in če ne želimo pridelati toliko deteljine. Osemletni plodored pa je ta- kšen: jarina. deteljina, detelji- na, okopavina, žito okopavina, žitx). oko!{>avina. Pri devetlet- nem plodoredu vrinemo še en- krat žito med deveijo in okopa- vane. V interesu živinoreje je, da se čimboli razširi šestletni oziro- ma sedemletni plodored .trav- no deteljno mešanico. Način gospodarjenja s plodoredom. ki vsebuje dvoletno travno meša- nico, imenujemo travopoljni način. Podružnica kmetijskih inže- nir.iev in tehnikov okraja Ptuj želi registrirati vse absolvente nižjih kmetijskih šol (eno- in dvoletnih). Rabimo podatke: ime in priimek; rojstni podatki; bivališče; kje je zaposlen; kje je končal šolo. Svoje podatke oddajte pri pristojnih občininah. Inž. Egon Zoreč Nedeljski obisk v HaJozah žrh:banjk obveznic II. L.1UDSKEGA POSOJILA Športni dvo!}o| med gimnazijama iz Ptuja in Murske Sobote Preteklo nedeljo je bilo že tradicionalno športno tekmova- nje med ptujsko in mursko- soboško gimnazijo. Tekmovali so v štirih panogah: v nami- хпетп tenisu, košarki, odbojki in malem rokometu. Rezultat je bil 2:2. Ptujski dijaki so zmagali v namiznem tenisu in odbojki, gostje pa v košarki in rokome- tu. Tekma v namiznem tenisu je pokazala, da so ptujski dijaki v tem športu mnogo boljši. Zmagali so z rezultatom 7:2. V naslednji tekmi — v košarki — pa so zablesteli tovariši iz So- bote. Z dobro igro so premagali Ptujčane z visokim rezultatom 122:33. V odbojki pa so prevla- dovali ptujski dijaki. Z dobro tolčenimi žogami so premagali goste z rezultatom 3:0 (16:14, 15:13, 15:1). Tekma v malem ro- kometu je pokazala, da so bili gostje v rahli premoči. Zmagali so z rezultatom 16:10, Dvoboj je pokazal, da je na ptujski gimnaziji precej dobrih šFK>rtnikov. Manjka pa tekmo- vanj, športnih prireditev in tre- ningov, kjer bi se lahko ti ta- lenti izpopolnili. V rokometu in košarki so se sicer borili, nima- jo pa nobenega sistema igranja in tudi telesna vzdržljivost je majhna, zato so tekmi izgubili. Košarka je na soboški gimnaziji šport št. 1. Imajo dobra igrišča in dobre trenerje, v Ptuju pe vsega tega ni, zato je poraz tu- di upravičen. Ptujčani so se zek dobro odrezali v namiznem te- nisu, niso pa pokazali vsega, kai znajo. Tudi odbojkarjem manjke treninga. Vsekakor pa bi bil po- treben dober trener, ki bi lahke ustvaril na gimnaziji odlične športna moštva. Potrebne bi bi- la tudi igrišča, saj se v nizki nesimetrični gimnazijski telo- vadnici res ne da doseči bolj- ših uspehov. Tekmovanje je potekalo v pri- srčnem tovariškem ozračju. Dobro bi büo, da bi mladin- ska organizacija na gimnaziji organizirala čimveč športnili tekmovanj z JLA, Vajensko šo- lo аЦ pa z drugimi gironazijemi v Sloveniji. Sp>omladi bodo ptujski dijaki obisk vrnili. -nč ŠAH 13. t. m. je Šahovsko društvo Ptuj izvedlo brzopotezni turnir za mesec november. Naslov pr- vaka si je pridobil Rudolf šele v nadaljevalnem tekmovanju s Pernatom, Pišekom in богИјет, ki so vsi v rednem tekmovanju dosegli po 8 točk. Nadaljnji vrstni red je: Kovač 7 točk. Kancler in Ivanuša po 6, Bor- den 5 in pol, Nežmah F. ml. 4 in pol točke itd. nakov smo prisdljeni pridelova- ti v večji meri poti^bho krmo na polju. V plodoredu imamo lalfcko deteljno mešanico kot eno-, dvo-. tri- ali izjemoma štariletno. V glavnem uporab- ljamo dvoletno, tri- in š-tirilet- no pa lahko uporabljamo v tretjem in četrtem lebu za passo. Ta poljina odgovarja nekak» pri nas znanim menjalnim tra%mi- kom. Praksa Icaže, da ^ piri nae Za naše živinorejske okoliše je posebno praktičen šestletni plodored z dvoletno deteljino. Ta je ugodnejši, ker so poljine večje in tako več polja pod travno rušo. Okvirni šestletni plodored je takšen: 1. okopavi- ne, 2. OCTmine, 3. okopavine, 4. jarine z deteljo. 5. deteljina, 6. deteljina. Podrobni plodored pa je sle- deč: Zanîmîvos!! za derby „Aliuninll » Prawa^^ Iz območja mariborsko-celjsk<- nogometne podzveze privabljajo tekme tudi v Ptuju iz nedelje v nedeljo mnogo gledalcev, ki z zanimanjem spremljajo prven- stvene telane domačih nogome- tašev. Položaj »Drave« v pred- zadnjem kalu je jaisen, dočim še ni jasaio, kdo bo jesenski prvak v tej skupini. Prav v 2a,dn:jem kolu se srečajo favo- riti, ki imajo največ izgledov za osvojatev prvega mesta. Tako so zalo zanimiva птегцја poedinih aktivnih igralcev, fimkcionarjev in trenerja pred ¿lavnim nedelj- ski mdogodkom v Kidričevem. Erhatič izyavlja: Ce bon» igraili tako, kot v nedeljo drugi polčas, borno jesenski prvakL Kovač: Zmaga nad Alumini- jem bo osvojitev prvega mesta in bo največji uspeh »Eh-ave«. Realen rezultat je neodločen. Bezjak: Rezultat bo minima- len, mnogo zavisi od sojenja scxìraka. Letonja: Igra bo ostra in prvi gol bo odločil zmago. Herceg: Ce botno kompletni, bomo jesenski ■ prvaki. Trener: Razlagam z 12 ignüd, če bo moštvo pompletno in če bodo vsi igrali z največjo voljo, bomo prvaki. Tehnični: Ce bo napad razpo- ložen, bomo zmagali. Predsednik društva: Mislim, da sta mosštvi izenačeni, težke je govoriti, kdo bo zmagal. Kapetan moštva Aluminija izjavlja: Tekma v nedeljo Ìx> ena najlepših, fair, igramo ? KEGL.TANJE V sobotnem prijateljskem sre- čanju v kegljanju med Metalno iz Maribora ter Dravo iz Ptuja se je tekma končala z anago dcmačega moštva z rezultatom 381:357. Pri domačem moštvu je treba pohvaliti Bagladi^a in Korošca, do^im ;e pri gostih bil zelo dofeer Zivko. okrnjenim moštvom in zmagaio ix) boüjse moštvo. P. A. KOVINAR (ŠTORE) : ALU- MINIJ 1:1 (1:0) Tekma v Storah jo büa zelo ostra in domačini eo povedli že v prvem polčaiai po nesporazu- mu obrambe. Seîe nekaj minut pred koncem tekme .je iz enajst- metrovke Berlič izenačil. Tek- ma je bila odigrana brez stran- skih sodnikov. UPRAVNI ODBOR IN ČLANSTVO AEROKLUBA PTUJ — izreka javno zahvalo Okrajnemu l:fudskemu « dboru Ptuj in vsem gcispodar- skim organizacijam za izdatno finančno in materialno pomoč ter prispevke, ki so pripomogli k uspešni izvedbi množične športne in teh nične izobrazbe mladine v vseh disciplinah letalstva. Upravni odbor AeroMuba Ptuj Karel Pavšner iz Hardeka 30 si je s steklom poškodoval le- vico; Liza Babšek iz Mostečna 50 je padla in si poškodovala no- go; Stefana Cafuta iz Maclja 22 je neznanec poškodoval po glavi s steklenico; Julijano Janžeko- \ ič iz Cvetkovc 87 je podrl avto in ji prizadejal na glavi poškod- be; Terezija Pokrivač iz Gomile 47 se je pičila v levp nogo; Franc Nasko iz Gorišnice 48 je padel s kolesom in si poškodo- val levo nogo; Franc Petrovič, otrok iz Rogoznice 49, si je s se- kiro poškodoval roko; Franc Ivanuša, otrok iz Ormoža, si jt: pri telovadbi poškodoval nogo. Jože Kc»rtanjevec, otrok iz Ki- dričevega 40, si je med igro po- škodoval obraz; Mirko Cep iz Sp. Hajdine 93 si je pri sekanju drv ixïskodoval roko; Jaku Knezu iz Štukov 16 je konj po- škodoval obe roki; Matildo Bla- žck iz IHuja je nekdo poškodo- val po glavi; Antoniji Jelen iz Vintarovc 7 je mož v prepiru zasadil nož v vrat. Vsem imenovanim, ki se zdra- vijo doma ali v ptujski bolniš- nici, želimo čimprejšnje crfcreva- nje. OBVESTILO Obveščamo cenjene obisko- valce ptujskega gledališča, da zaradi težjih okvar na centralni kurjavi do preklica ne bo pred- stav. 1'prava Okrajnega gledališča _ Ptuj , __ zmaca „DRAVE" DRAVA : SVOBODA (Trbovlje) 5:2 (0:0) Domača enaj storica si je v tekmi s Svobodo iz Trbovelj priborila visoko zmago, ki bi pa lahko bila še večja. DRAVA: Bilič, Letonja, Vo- grinčič, Pongračič, Komel, Stre- har. Herceg, Erhatič, Kovač, Si- rec, Bezjak (trener Premeri Danko). Strelci: Erhatič v 59. min., Herceg v 61, 73, 79 in 84. min za Eh-avo ter leva zveza v 81. in 89. min. .srednji krilec iz 11-me- trovke. Sodnik: Glavič iz Maribora, gledalcev 300. Domače m-oštvo je igralo v oeloti dobro, vsekakor pa je tre- ba pohvaliti vatarja Bilica in Pongračiča Pri gostih nam je zlasti ugajal srednji krilec. AAAAAAAAAAAAAAAAA ЛАА/ V vsako hišo Gospodarska poslovna zveza v Ptuju razpisuje delovno me- sto EKONORnSTA Pogoji: pravna ali ekonom- ska fakulteta in ustrezna praksa popolna srednja šola ter aaljša praksa, moralna in po- tična neoporečenost, določitev plače Po dogovoru. F»ismene po- nudbe z opisom strokovne prakse iîi življenjepisom pcèlji- te na naslov: Gospodarska Po- slovna zveza v Ptuju. Okrajno grledaliSče Ptuj raz- pisuje honorarno mesto tajnika. Zaželena srednješolsika izobraz- ba ali po možnosti daljša pradcsa. GOSPODINJSKO POMOCTVI- CO ISCEM. Naslov v upravi lista. NA STANOVANJE SPREJMEM UPOKOJENKO, ki bi bila pripravljena nekaj ur poma- gati v gosçwdinjstvu. Naslov v upravi hsta. SENO PRODAM. Naslov v upravi liista. KOMBINIRAN ELEKTRlCi>II štedilnik prodam. Naslov v upravi lista. KORENJE ZA SVINJE PRO- DAM. Naslov v upravi Usta. GLOBOK. KROMIRAN OTRO- ŠKI VOZiCfcK in bel kožu- šček prodam. Vprašajte: Me- glic, Na Tratah 2, Ptuj. HRASTOV PREŠPANJ kupim. Naslov v upravi lista. NOV ZAPRAVLJIVCEK pro- dam. Naslov v upravi lista. PREKLIC Podpi??r'^ ohžaluiev? ^r; pre- klicujevii Vìe. kar sva dne 16. in 17. avgu^ 1956 žaljivega go- vorila o Tereziji Vesna ver in se ji zahvaljujeva za odstop od tožbe. Marija in Jože Miklaveič Rojstva: Alt Elizabeta, Mihov, ci 27 — sina; Kranj C Angela, Hrastovec 139 — Janka; Malin- ger Marija, Gerečja vas 73 — Franca; Pečnik Marija, Marjeta 90 — Draga; Klemenčič Marija, Skorba 2 — Bojana; Vindiš Alojzija, Kidričevo 15 — Marja- na; Jevšovar Pavla, Cirkovce 1 — Mileno; Stopinšelc Marija, Hajdoše 67 — Marijo ; Cernivec Elizabeta, Gru.škovje 16 — Albi- na; Mohorko Marija, Rodni vrh 27 — Stanislava; Kuhar Marija, Budina 3 — Stefana; Zupanič Marija, Zg. Hajdina 5 — Alojzi- jo; Sirovnik Marija, Kozminci 8 — Ido; Zoreč Ljudmila, Ptuj — Ljudmilo; Zemljarič Marija, Bu- kovci 137 — Stanislava; Habja- nič Neža, Zabjek 5 — Simona; Vnuk Angela, Draženci 12 — Nevenko; Zorman Ana, Moravci 79 — Branka; Kozel Pepoa, Zakl 37 — Mar j anco in Franca; Bre- zinšek Martina, Zakl 25 — Ma- rijo; • Zidarič Marija, Kicar 109 — Stanislava. Smrti: Rajh Vladimir, Miha- lovci 10, roj. 1956 + 12. XI. 1956; Vovk Vladimir, Bakovci 77, roj. 1956 -i- 11. XI. 1956; Zerak Floi'- .ian, Ptuj, roj. 1890 + 23. XL 1956. Porok ni bilo. STARSE ob DRAVI. (Žrtev vojne). Dne 5. t. m je umrla v Staršah vdova poštnega kontro- lorja Rezika Hrovat, roj. Leš- nik v 73. letu starosti. — Med bombardiranjem Maribora v zadnji svetovni vojni ie živčno tako zbolela, da je bila nad 12 let popolnoma priklenjena na bolniško posteljo ter se sama niti ganiti ni mogla. Ves ías bolemi je potrebovala tujo po- moč. Na njeno željo je bila pre- peljana v Maribor, kjer počiva na mestnem pokopališču v skupn-em grobu možem An- tonom in sinkom EcrLsom.