List 27.
Politiški oddelek.
Krošnjarstvo in Kranjska.
Dunajsko društvo za socialno politiko je pred kratkim
obelodanilo uspehe   svojih   temeljitih   raziskovanj   glede krošnjarstva v Avstriji.
Iz uvoda po deželah razvrščenemu poročilu je razvidno, da se je število krošnjarjev v zadnjih letih izdatno znižala, največ vsled tega, ker oblastva ne dajo več dotičnih dovoljenj tako rada, kakor poprej. Krošnjarstvo dela mali trgovini in mali obrtnosti jednako nevarno konkurenco, kakor jo delajo pravim pomočnikom tisti rokodelci, ki delajo na svojem domu za mojstre. Kar se razpeča potom krošnjarstva, to so vedno le izdelki velikih industrialcev in pridejo izdelki manjših obrtovanj le tedaj posredovanjem krošnjarjev med ljudi, kjer je še kaj domače industrije, kakor na pr. pri nas v Ribnici. To je povod, da oblastva ovirajo krošnjarstvo in da to propada.
Kranjska dežela ne pokupi dosti blaga od krošnjarjev, a je vzlic temu pri krošnjarstvo močno intere-sovana. ^Obrtni nadzornik H, T a u s s pravi v svojem poročilu, da revnosti gospodarskih razmer na Kranjskem nobena stvar tako ne označuje, kakor počasno množenje prebivalstva. Na Kranjskem se je prebivalstvo v letih 1880—1890 pomnožilo samo za 5*69 odstotkov, v tem ko se je na Dolenjem Avstrijskem v istem času pomnožilo za 14-21 odstotkov. Posestva so večinoma tako majhna da jedna rodbina ne more živeti na njih, in da mora dobiti ali postranskega zaslužka ali pa se mora izseliti bodisi za vedno ali vsaj za nekaj časa. Tauss trdi, da je ostalo doma le 437.303 oseb, 42.009 oseb se je preselilo v druge okraje na Kranjskem, 42.451 oseb je deželo sploh zapusfilo, dočim se je preselilo na Kranjsko le 16.010 oseb.
Kranjcev je na Štajerskem kacih 4000, na Koroškem 4500, v Istri 2000, v Trstu 12.500, na Dunaju 4800, na Ogerskem 15.000. Koliko jih je v Nemčiji in v Ameriki, tega Tauss ne omenja. Po naših poizvedbah jih je v Ameriki že nad 60.000. Ti izseljenci delajo največ pri stavbah, v gozdih in v rudokopih.
Krošnjarstvo je na Kranjskem jako staro. Že 23. oktobra 1492. 1, je cesar Friderik V. dovolil podložnikom gospoščin v Kočevju, v Ribnici in v Poljanah, da smejo krošnjariti z živino, z doma narejenim platnom in s pri-prostimi lesnimi izdelki. Valvazor pripoveduje, da so za njegovih časov kranjski krošnjarji imeli živahno kupčijo z inozemstvom in da so s platnom, lesnimi izdelki, re-šeti, polhovimi kožami in škorpijoni hodili celo na Nizozemsko, na Angleško in Špansko, a drugi viri pripovedujejo, da so Kočevci hodili na Laško po pomaranče in jih nosili do Hamburga, od koder so se z drugim blagom vračali zopet domov.
Tujih krašnjarjev prihaja razmeroma malo na Kranjsko. V letu 1896. je bilo na Kranjskem izdanih vsega skupaj 1430 dovoljenj za krošnjarstvo, 1641 dovoljenj pa vidiranih, dočim je bilo na Gorenjem Avstrijskem izdanih 638 dovoljenj, vidiranih pa 10637, na Štajerskem izdanih 216 dovoljenj in vidiranih 12.122. Mej tujimi krošnjarji je mnogo Tirolcev, ki prodajajo rožne vence, Dalmatincev, Moravcev s suknenim blagom, Lahov in Slavonk največ pa ogrskih Židov, ki so si v Ljubljani napravili nekako središče, od koder preplavljajo vso dež slo.
Največ kranjskih krošnjarjev je iz kočevskega in iz črnomaljskega okraja. Ta okraja sta nerodovitna in prebivalstvo se že zdaj kar t; umoma seli čez široko morje* Ako se temu prebivalstvu vzame še krošnjarstvo, ki mu vsaj nekoliko pomaga iz stiske in vsaj nekaj krajcarjev spravi v dotične kraje, potem mora to prebivalstvo, ker
na svoji  zemlji   absolutno ne  more živeti in tudi nima druzega zaslužka, ali pobrati šila in kopita in se izseliti
ali pa lakote pomreti.
238
Iz tega je razvidno, kolikega življenskega pomena je krošnjarstvo za Kranjsko in zato je želeti, da bi oblastva pri izdajanju krošnjarskih dovolil na Kranjskem ne delala tistih ovir, katere delajo drugod.