2(r'
403
SERVUS. MADONA K o n s t a n t y   I1 d e f o n s   G a 1 c z y li s k i
Naj  drugi vam pišejo knjige. In njihova slava kot pesem stoterih zvonov v vse vetrove naj roma. jaz spisati knjige ne znam in ne briga me slava — seT\ lis. Miatloina.
Saj  zame ni mir besedi, blestečih, z\enečih  visoko, kot zame ni nikdar ipom^ladi. sonca iii rožnega vonja, jaz ljubim le noč in veter, dež in pijačo pod roko —
servus, madoiua.
Bili so že drngi in mnogo jih bo še za mano, saj je življenje  večno in smrt le ničvredna krona, vse so le norčeve sanje, sanjane z glavo pijano — servus, madona.
A tukaj pred mano si ti, tiha kot skriti studenec,
v zlaticah moje mladosti, polna miru iu vonja,
da z roso nniijem si roke, naj splctem ie rože ti v venec —
ser\us, madona.
Nikar ne preziraj daru, ki podlež ti hoče ga dati. kot vsak urednik in miličnik prezira že tega patroua. saj ti si obenem mi ljubica, muza in mati — servus, mado^na.