»Haha, zdaj ga bomo pa tožili«, se jc režal na vasi neki radičevec proti našim možem. »Korošca bomo tožili! Zdaj pa vas bo konec!« In ljudje, ki niso vedeli, zakaj gre, so res obstali pod vplivom, da je naš voditelj dr. Korošec na zatožni klopi. Pa jc kar tam na vasi povzel besedo naš znanec-gospodar in mu je odgovoril: »Veš ti, kako je bilo, ko si mene tožil? Ti sam si bil obsojen! In tako se bo zgodilo tudi v tem slučaju. Radič in Pribičevič, ki tožita dr. Korošca, bosta konečno sama obsojena!« »Pa zakaj gre? Razloži, razloži«, so vpraševali kmetje. »Dobro«, je dejal gospodar, »prav na kratko se pomenimo in tako, kakor gre vsa stvar pred sodiščem. Kdo toži? Tožita Radič in Pribičevič. Koga tožita? Tožita dr. Korošca, našega voditelja. Kaj je zagrešil? Dr. Korošec je pre povedal krvave demonstracije, on je prepovedal agitacijo med nerazsodno mladino, ki je šla potem na cesto in vpila: Vojsko hočemo! Ali se to sploh da tožiti? Tožiti se da vse! Obdolžiti se da vse. Krivdo dokazati, to je pa nekaj drugega. Na ša vlada sama je izdala zakon o ministrski odgovornosti. Kdor je minister, naj tudi odgovarja za dvoja de- la, naj jih pred zastopniki naroda zagovarja, ti bodo pa potem spoznali, ali je kriv, ali ni kriv. Naša vlada sama, pravim, ki je tak zakon vpeIjala, se ga bo tudi držala, in se ga ne boji. Najmanj pa dr. Korošec, in najmanj za to svoje delo, ko je z močno roko ustavil hujskanje na vojsko. Tedaj bi pač bil dr. Korošec kriv, če bi mirno pripustil, da se hujska na vojsko, da se pobijajo ljudje med seboj in da nemoteno napadajo s kamenjem policijo in orožništvo, ko ho če napraviti red, da se razbija tuje imetje itd. Kdo zagovarja dr. Korošca? On ni najel nobenih advokatov, branil se bo sam, saj ve, da je obtožba le ena v dolgi vrsti različnih radičevskih in demokratskih lopovščin. Ali vkljub temu zagovarjajo njegov odločen na stop vsi trezno misleči krogi doma in na tujem. Vsi domači veliki listi, ki niso ravno plačani od Radiča ali Pribičeviča, povdarjajo, da je sreča za našo državo, da ima v tem tako perečem trenutku vodstvo vse notra nje politike dr. Korošec v rokah. Iz drugih držav pa prejema dr. Korošec priznanje, da je znal v usodnem trenutku vojne hujskače, demokratarske in radičevske kričače ukrotiti. Kajti če bi se to ne zgodilo, danes bi morda že bil jok po vsej Sloveniji, ker sam Mussolini je te dni dejal, da bi nastopilo »odkrito sovraštvo« — med nami in Italijo, to je vojna! To vedo po vsej Evropi. In ker vsa Evropa hoče mir, zato tudi vsa Evropa danes gleda na našega voditelja kot na moža, ki je s svojim odločnim nastopom preprečil zlo nove vojne, ki si je hotela ravno Slovcnijo izbrati kot bojno polje! Ali bo obsojen! Obsojen? Kdo pa je sodnik v tej zadevi? Narod sam! V tcj zadevi pa še posebno slovenski narod, katerega zastopa dr. Korošec v vladi. Slovenski narod v veliki večini ga sodi že dolgo vrsto let in ga ne obsodi, ampak mu zaupa vodstvo svoje usode. Mi vemo, da nas je dr. Korošec tako srečno izpeljal iz svetovne vojne, da nismo prišli v kako državo kot premagani, ampak kot svobodni člani nove narodne države, da je po nje govi zaslugi ime Slovencev prvokrat v naslovu svobodne države. Mi vemo, da je ravno on tisti, ki je s svojo železno voljo privedel državno politiko na tisto pot, da bomo Slovenci v Sloveniji samostojni gospodarji, mi vemo, da danes vso državo vodi k redu in pravici, zato ga slovenski narod ne obsoja, zato ga slovenski narod slavi, mu je hvaležen za njegovo delo, mu je zvest!« »Tako je«, so pritrjevali možje in radičevec je prav storil, da jo je hitro popihal okrog vogla, ker so se že ozirali po njem. »Možje«, je nadaljeval gospodar, »tega se pa moramo danes zavedati, da hočeta Radič in Pribičevič, da sodimo! Dobro, pa sodimo! Naša sodba se glasi: Radičevsko-demokratsko politiko obsodimo v naših krajih — na smrt! Z radičevskim »Kmetijskim listom« in z demokratsko »Domovino« v peč! Z radičevskim in demokratskim agentom — nobenega posla! Kdor bi delal med nami za to vojnohujskaško politiko, ga bomo javno razkrinkali in mu pokazali, da se ne bo senčil in košatil od truda naših rok, pa naj bo to trgovec ali gostilničar ali kdorkoli! Od uradnikov in državnih nastavljencev zahtevamo, da opuste to izdajalsko politiko! Kajti naj se zavedajo, da kdor danes pljuje na dr. Korošca, ko istočasno je kruh, ki mu ga on daje v našem imenu, tega kruha ni vreden!« In znova so mu pritrdili vsi navzoči. Pa tudi storili so tako! Ta dan ni šel niti eden k radičevskemu gostilničarju, ki je to nedeljo sam jedel radičevski golaž. Zastonj je liberalni trgovec klical ženkice na lepe židane rute. Niso šle, ker so videle, da je on prodajal liberalne časopise, ki tako hujskajo zoper dr. Korošca in zagovarjajo vojne hujskače. Možje so se zbrali v prostorih svojega somišljenika in tam so pretehtali vse okolice, kje bi bil še kak nasproten list, zagovornik vojnih hujskačev, da ga pošljejo — v ogenj, na njegovo mesto pa postavijo stražarja miru in naš list »Slovenskega-Gospodarja«.