KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspoetamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovca — Erscheinungsort Klagenfurt p, |>„ |j. LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 6 CELOVEC, DNE 4. FEBRUARJA 1971 CENA 2.50 ŠILINGA Nacionalizem ali prizadevanje za enakopravnost? V prejšnji številki Našega tednika smo bralcem posredovali dvoje časopisnih mnenj o koroških Slovencih, ki sta bili podani v dunajskih listih »Die Furche« in pa *Express«. V zadnjih tednih je bila debata okoli narodnostnega vprašanja koroških Slovencev precej razgibana in živa. V prejšnji številki NT se je oglasil tudi Herbert Guttenbrunner in v daljšem nemškem dopisu prikazal, da je tudi na strani nemško govorečih sodeželanov cela vrsta dobro in odkrito mislečih, ki želijo resnično pomiritev v deželi na osnovi popolne enakopravnosti. To povsem drži! Tudi koroški Slovenci smo nagnjeni k temu, da obsojamo dostikrat tam, kjer taka obsodba ni upravičena. Zgodovina — trda in dostikrat neizprosna — nas tira i> to smer. Verjetno ima tisti, ki pavšalno obsoja, pred očmi trde obsodbe s strani marsikaterih zastopnikov večinskega naroda v deželi. Tako je Dr. Viktor Miltschinskj, pen-zioniran profesor na Dunaju (!), objavil v »Volkszeitung« z dne 21. januarja odgovor na moj članek v božični številki »Volkszeitung«, ki se je bavil s trenutno situacijo in bodočnostjo koroških Slovencev. Čeprav dr. Miltschinsky, ki ga poznamo kot ostrega nemškega nacionalca in sovražnika koroških Slovencev, uvodoma poudarja, da ga je vodilo načelo najstrožje resnicoljubnosti in pravičnosti, začne svojo razpravo z demagoško in neresnično ugotovitvijo, da podaja svoje misli s stališča »večinskega prebivalstva«. Kdo neki legitimira penzionirane nemško-nacionalne Korošce, ki živijo na Dunaju, da govorijo v imenu 450.000 nemško govorečih Korošcev? Potem sledi seveda običajna ugotovitev, da so v letu 1920 Slovenci glasovali za Jugoslavijo, Nemci in »vindišarji« pa za Avstrijo. Teorija, ki smo jo dostikrat zavračali in ki je ne zagovarja noben resen znanstvenik. Nadalje ugotavlja pisec, da se je treba spoprijazniti s postopnim odmiranjem koroških Slovencev, čudna logika, kajti prav Miltschinskj in njegovi se najognjeviteje zaganjajo za Južne Tirolce. Zakaj neki? Za nepričakovani uspeh slovenske gimnazije pa ima pisec posebno teorijo: dijaški domovi in pogoji, pod katerimi so dijaški domovi na razpolago slovenskim dijakom, o-mogočajo tak uspeh. Najboljši odgovor takemu potvarjanju dejstev je reportaža, ki je izšla prav tako v »Volkszeitung« nekaj dni nato (28. I. 1971) in ki prikazuje razmere v dijaškem domu Heimlinger. Zares »edinstveni« pogoji, vendar v negativnem smislu. Ali more res to »udobje« biti privlačno za slovenske starše, da prijavijo svoje otroke na slovensko gimnazijo? To je resnicoljubnost gospoda Miltschinskega! Seveda pride potem tudi običajna trditev, kako zelo škoduje večinskemu narodu (!) sedanja dvojezična šolska ureditev. Z zanimanjem čakamo koroški Slovenci na rezultate naslednjega ljudskega štetja, kajti tedaj bomo videli škodo nemško govorečih sodeželanov tudi v številkah; verjetno bo število nemško govorečih (po logiki Miltschinskega) ponovno nazadovalo! Najbolj nesramna pa je trditev, da smo koroški Slovenci 'ljudje s popolnoma drugačno kulturo in da je zaradi tega škodljivo, če vzgajajo naši slovenski učitelji koroške otroke; seveda so v članku tudi običajni napadi na slovensko duhovščino. Standardna zahteva pa je zloglasno ugotavljanje manjšine. V tej zvezi moramo odločno zavrniti tudi stališče dr. Valentina Einspielerja, ki v okviru neke ankete o ljudskem štetju na Koroškem trdi, da vodstvo Slovencev samo onemogoča izpolnitev Ameriški vesoljci letijo proti Luni V nedeljo, ob 22.03 je Apollo 14 začel svojo dolgo pot proti Luni. Trije vesoljci so: Alan Shepard, Edgar Mitchell in Stuart Roosa. Po neuspelem poletu Apolla 13 lani, Je to tretji poskus pristajanja človeka na Luni. Lunin modul „Antares“ bo pristal na Luni v petek, ob 10.16 po srednjeevropskem času na področju visokih planot severno od kraterja Fra Mauro. Shepard in Mitchell bosta preživela na Luni skoraj 34 ur in se bosta v tem času dvakrat sprehajala po njeni površini. Vsakikrat bosta preživela zunaj „Antaresa“ po 4 oziroma 5. ur. V soboto se bosta „lunavta“ vrnila na poveljniško ladjo, medtem pa bo Roosa že 17 krat z njo obkrožil Luno. Od tega uspešnega pristanka na Luni si obeta znanost pomembne rezultate o nastanku le-te in planetnega sistema. Menijo, da bosta Shepard in Mitchell prinesla s seboj iz razritega področja Fra Maura okoli pet milijard let stare kamenine. Izstrelitev je, čeprav z zamudo 40 minut, potekla pravilno, toda 3 ure in 8 minut po njej je nekaj odpovedalo. Kot se je zvedelo, so imeli vesoljci Shepard, Mitchell in Roosa hude nevšečnosti s spajanjem matične ladje in luninim modulom. Petkrat so poskušali povezati obe vozili, toda poskus se je zmerom izjalovil. Šele šestič se jim je posrečil. Okvara za spajanje na aparatu matične ladje z „Antaresom“ je povzročila veliko zaskrbljenost v krogih ustanove NASA. Čeprav se je poskus šestič posrečil, je še zme- rom odprto vprašanje, če bodo aparature za spajanje delovale, ko se bo „Antares“ vrnil z Lunine površine ter se moral ponovno spojiti z matično ladjo. V torek zjutraj je vesoljska ladja uspešno opravila prvo važno popravo smeri poleta. Trije astronavti so tega dne opravili le običajne naloge, popoldne pa so se podali na deset-urno spanje. V torek, ob 15. uri je bila vesoljska ladja oddaljena od Lune še okoli 153.000 km. V tem času je znašala hitrost 4000 km na uro. Jzvestija" o velikovškem incidentu im™ CKAHflAJlbHOE PElliEHME BEHA, 9 *RBap*. (TACC). B HeSoJIbUlOM aBCTpHKCKOM ro-POAKC MbKCpMapKT RpMHflTO peuierae o coopy>«eHHH naMHTHM-xa HauMCTCKOMy BoemroMy npe-CTynHMKy MaHep-KaH6H4y,. koto-pbiH b 1947 roAy 6bm npMroBO-peH CyAOM K nO>KH3HeHHOMy Ttt-peMHOMy SaKJHOHCHHK). HJI6H HaUHCTCKOM napTHM MAC Ao 1938 roAa, nooie ammuoca Mafiep-Kan6M4 nojiy«HUi asaHite mraHAapreHtpiopepa CC * HasHa-mch peMXCKOMnccapoM no «yKpen-JICHKK) repMaHCKOH H3UMM B Ka-pHHTHH» — DPOBMHUHH, TJlfi paC- nono>KeH OenbKcpMapKT. Mmchho oh pyKOBOA«ut «OHMiiteHMeM» npo-BHHUHH OT CnOBCHOB— OAHOrO H3 HaitMOHanbHMX MCHbUJHHCTB. B pe3yjibTare aro# «aKUHH» b KapMHTHM norn6no 93 HenoseKa. COTHM JHOACH 6b!JlM JlHUICHbl KpO- sa, MMymecTBa njim 6pomenu b Kompiarep*. PemeHHc o coopyw«HWi nannT-KHKa npecrynHHHy, otbctctbch-HOMy aa n<6ejib hm b mcm hc nOBMHHbl* JHOACM, BM3UBaeT B03-MyiACHMC bccm nporpeccMBttoit 06-meCTBettHOCTH ABCTpHM. Škandalozen sklep Dunaj, 9. januarja (TASS) V majhnem avstrijskem mestu Velikovcu je bil sprejet sklep o postavitvi spomenika nacističnemu vojnemu zločincu Maier-Kai-bitschu, ki je bil obsojen leta 1947 na dosmrtno ječo. Bil je član nacistične partije do leta 1938, po anšlusu je dobil naslov SS-Standarten- fiihrerja in po „ukrepitvi nemškega naroda na Koroškem" — deželi, kjer se nahaja Velikovec, je bil imenovan za »Reichskommis-sar-ja“. Ravno on je vodil »čiščenje" dežele od Slovencev — ene izmed narodnih manjšin. Rezultat te »akcije" je bil, da je na Koroškem poginilo 93 ljudi. Stotine ljudi je izgubilo streho, imetje ali pa so bili vrženi v koncentracijska taborišča. Sklep o postavitvi spomenika zločincu, odgovornemu za pogin povsem nedolžnih ljudi, vzbuja ogorčenje vsega naprednega ljudstva v Avstriji. V tej zvezi je zanimivo, da je velikovški občinski svet 26. januarja, na nujno sklicani seji ponovno razpravljal o aferi okoli poimenovanja velikovških cest. Poročali smo, da je frakcijski vodja SPG predlagal počastitev nacističnega vojnega zločinca Maier-ja-Kaibitscha. Na poziv odbornika VVohlge-mutha, naj Giendl razloži, zakaj da je predlagal Maierja-Kaibitscha v počastitev in na dodatno vprašanje, ali je pripravljen umakniti svoj svoječasni tozadevni predlog, je Giendl molčal. To je zares čudno zadržanje v zadevi, ki je zbudila precejšnje upravičeno razburjenje. Ali je frakcijski vodja Giendl tako nepoučljiv, da tudi danes še želi videti člena 7 Avstrijske državne pogodbe s tem, da odklanja ugotavljanje manjšine. To mnenje je razširjeno tudi v vladnih krogih, kajti tudi deželni glavar Sima je pri dunajskih razgovorih dejal, da bomo pri realizaciji topografskih napisov težko izhajali brez kakršnegakoli ugotavljanja manjšine. In še eno: kaj, če bi tisti sodeželani, ki nam niso naklonjeni, opustili končno izraz »Nationalsloiuenen« — ki ima hočeš nočeš slab prizvok. Tisti, ki se bori za pravice, vendar ni nacionalec v slabem pomenu besede. Kaj, če bi se V Avstriji za eksponate južnih Tirolcev pojavil izraz »National-deutsche« ali pa »Nationalosterreicher«. Še so tam ljudje naseljeni kompaktno z izrazito tirolsko zavestjo. Vendar: Ali ne bodo tudi v južnem Tirolu v doglednem času nastali »vindišarji«? Kaj potem? Vprašanja, ki jih damo v, premislek tistim sodežela-nom, ki do danes še niso uvideli, da je treba narodnostne skupnosti ščititi. V našem skupnem interesu. Če sem uvodoma dejal, da tudi koroški Slovenci radi tu in tam pavšaliramo, po- tem mi daje ta samokritika moralno pravico, da ostro zavračam vsakršno krivično in bolečo obsodbo s strani zastopnikov večinskega naroda. Smo pa tudi proti bagateli-zaciji dogodkov, ki kalijo mir v deželi. Tako je »Karntner Tageszeitung« (31. 1. 1971) v uvodniku »Zivischen Spiel und Drama« razpravljala o primeru, ko je slovensko govoreči avtobusni šofer zabranil dijakinji slovenske gimnazije vozovnico samo zaradi tega, ker jo je zahtevala v slovenščini. NT je dvakrat o tem poročal. Pisec članka meni, da je šlo pri omenjeni zadevi morda za provokacijo. Ali smo že tako daleč, da nam tolmačijo uporabljanje naših pravic kot provokacijo? člen 7 predvideva slovenski uradni jezik na mešanem ozemlju; dejstvo, da kdo uporablja svoje mednarodno zajamčene pravice, ne more nikdar biti provokacija. V članku pa najdemo tudi zalo interesanten predlog: že šolske otroke naj bi učitelji seznanili objektivno s členom 7 avstrijske državne pogodbe. To bi bilo vsekakor zelo koristno. Dr. Reginald Vospernik OBJAVA Ravnateljstvo Državne gimnazije za Slovence sporoča: 1. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za prosveto in umetnost letos prvič odpadejo sprejemni izpiti za vstop v 1. razred gimnazije za vse učence 4. razreda ljudske šole, ki so sposobni za vstop v glavno šolo kategorije A (Klassenzug A). Te učence naj bi starši prijavili za sprejem na gimnazijo že takoj po končanem 1. semestru tega šolskega leta v času od 15. do 27. februarja 1971. Ob prijavi je treba predložiti spričevalo 1. semestra. 2. Učenci, ki bi po 4. razredu ljudske šole mogli vstopiti samo v glavno šolo kategorije B (Klassenzug B), bodo morali delati sprejemni izpit za vstop v 1. razred gimnazije. Ti sprejemni izpiti bodo verjetno 1. in 2. julija 1971. Prijave za te sprejemne izpite je treba napraviti vsaj do 30. junija 1971. 3. Za vstop v višje razrede gimnazije je potreben poseben razgovor z ravnateljem. Prijave za sprejem na gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagen-furt, LerchenfeldstraBe 22. Poleg spričevala za 1. semester je za prijavljenega učenca treba še predložiti rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence v Celovcu. Dr. Pavle Zablatnik ravnatelj izseljevalca koroških Slovencev Maierja-Kaibitscha počaščenega? Na isti seji so vse tri frakcije občinskega sveta tudi sklenile soglasno, da je bilo svarilo gospoda deželnega glavarja odveč, ker še ni prišlo do nobenih sklepov. To je prav tako čudno stališče! Ob vsem spoštovanju avtonomnosti koroških občin moramo vendar ugotoviti, da je deželni glavar upravičen svariti pred razvojem, ki utegne škodovati ugledu dežele. Kompromis med Francijo in Zahodno Nemčijo Glede evropske politike je med obiskom zahodnonemškega kanclerja Willyja Brandta v Parizu prišlo do kompromisa. Brandt je po sestanku s Pompidoujem izjavil, da sta si gledišči Zahodne Nemčije in Francije zelo blizu. Pompidou je prišel na misel, da se uvedejo »ministri za Evropo". Nemci so to zamisel sprejeli. Brandt je tudi popustil glede programa za delovanje EGS v prihodnosti. Prvotno je zahteval, da se postavi program na daljši rok, medtem ko so Francozi mnenja, da je treba korakati naprej postopoma ter se sproti prilagajati položaju. Danes se še ni mogoče obvezati glede končne faze splošne gospodarske in denarne politike EGS. Vislice v Gvineji Gvinejska narodna skupščina je obsodila na smrt 92 ljudi, na dosmrtno ječo pa 52; med zadnjimi je tudi nadškof Čidimbo. Vsi so obtoženi, da so pomagali portugalskim četam, ko so vdrle novembra lanskega leta v Gvinejo. Od 92 na smrt obsojenih so jih obesili doslej 58. OD TEDNA DO TEDNA JUGOSLAVIJA O MOROVIH IZJAVAH Državno tajništvo za zunanje zadeve, ki pozorno proučuje izjavo italijanskega zunanjega ministra Alda Mora na seji parlamentarne komisije za zunanje zadeve, ni hotelo dati nobenega uradnega komentarja. Vendar pa je v jugoslovanskih političnih krogih pozitivna prva ocena tistega dela Mo-rove izjave, ki se nanaša na jugoslovansko-italijanske odnose. Z zadovoljstvom so ugotovili poudarek italijanskega zunanjega ministra o zanimanju Italije za nadaljnji razvoj dobrih odnosov z Jugoslavijo. Beograjski politični krogi se strinjajo z Morom, da ni razlogov, da se ne bi jugoslovansko-italijan-ski odnosi nadalje plodno in konstruktivno razvijali, kolikor bosta obe strani upoštevali realnost in ne bosta sprožili vprašanj, ki so po mnenju Jugoslavije dokončno rešena. Z zadovoljstvom so tudi ocenili Morovo ugotovitev o sodelovanju na mejnih področjih ter zagotavljanje, da je politika italijanske vlade temeljila na najbolj lojalnem spoštovanju obstoječih pogodb in sporazumov, vštevši londonski sporazum o soglasju. Tukajšnji politični krogi pozdravljajo željo italijanske vlade, da bi čimprej prišlo do odloženega obiska predsednika Tita v Italiji ter pričakujejo, da bodo z italijanske strani odstranjeni vzroki za odložitev obiska. ZAHODNA NEMČIJA NE BO VEČ DOBAVLJALA OROŽJA GRČIJI IN ŠPANIJI Zvezna republika Nemčija je prekinila dobavo orožja Grčiji in Portugalski. Zvezni tajnik za informacije Con rad Ahlers je na neki tiskovni konferenci povedal, da Zahodna Nemčija že več časa ne prodaja o-rožja Grčiji, ker je zapadla pogodba v tej zvezi. Tudi pogodba z Madridom je zapadla v teh dneh, bonska vlada pa je ne bo obnovila. UVEDBA NOVIH DECIMALNIH MER V VELIKI BRITANIJI V Veliki Britaniji, ki je bila znana v preteklosti po svoji „splendid isolation" (sijajno osamljen), je kljub napredku in povezovanju z ostalimi državami predvsem v Evropi, ali na kontinentu, kot pravijo Britanci, ostal delček dediščine nekdanje izolacije. Od ostalega sveta se razlikujejo po svojih merah po monetarnem sistemu ... Toda tudi te razlike bo kmalu konec. Do leta 1975 naj bi bila končana decimalizacija mer. Začelo se bo 15. februarja, ko bo dokončno sprejet decimalni način v monetarnem sistemu. Nič več ne bo gvineja veljala 21 šilingov, funt 20 šilingov, šiling dvanajst penijev, kot je bilo doslej. Vse bo šlo po deset. Toda kot je bilo prej težko tujcem, ki so se morali ukvarjati s takim monetarnim sistemom, tako bo sedaj težko Britancem, ki so bili navajeni na svoj že ustaljen način računanja z denarjem. Namesto 240 enot bo sedaj šterling vseboval natančno sto penijev in kdor bo moral prestati največje muke pri spreminjanju sistema, bo nedvomno angleška gospodinja, ko bo nakupovala vse, kar je potrebno za dom. Predvsem zato, ker bodo že letos začeli z novim načinom merjenja tudi pri oblačilih. Doslej so namreč mere oblek izražali v „inchih“. Odslej bo morda ženska pisano pogledala, ko ji bodo dejali, da so njene mere 90 — 65 — 95, kajti v „inchih“ so iste mere 36 — 26 — 38. Kot decimalizacija, tako naj bi tudi uvedba metričnega sistema pripomogla k lažjemu prehodu Velike Britanije v evropsko skupno tržišče, če bo prišlo do tega sklepa. DR. MAGNAGO SPREJEL NAGRADO SCHUMAN V muzeju „Notre dame" je bila svečanost, ko so izročili »nagrado Roberta Schumana predsedniku južnotirolske Ljudske stranke dr. Magnagu, kot priznanje „za pomemben prispevek k sestavljanju novega statuta za Južno Tirolsko". Isto nagrado za lansko leto so izročili tudi švicarskemu pisatelju Denisu De Rougemontu, ki vodi evropski kulturni center v Ženevi. Nagrado ustanove „Von Stein" so v preteklosti že prejele vidne osebnosti kot Monnet in Mansholt. Na svečanosti je bil prisoten italijanski veleposlanik pri EGS Gardini, ki je izročil poslanici, ki sta jih naslovila na predstavo ustanove predsednik vlade Colombo in zunanji minister Moro in v katerih izražajo zadovoljstvo ob skupni akciji italijanske vlade in dr. Magnaga za mirno sožitje in za razvoj prebivalstva Južne Tirolske. ZNANSTVENIKI NAJ BI PRISOSTVOVALI SOJENJU Ameriški listi poročajo, da je ameriško zunanje ministrstvo s privoljenjem predsednika Nixona povabilo Piotra Kapico, znanega sovjetskega fizika, naj bi prisostvoval procesu proti črnski revolucionarki Angeli Davis. (Ime Angele Davis je bilo do pred kratkim na seznamu desetih najbolj iskanih in najnevarnejših kriminalcev v ZDA. Brez oddiha so jo zasledovali in končno tudi ujeli agenti FBI. Dolžijo jo umora policijskega agenta in ugrabitve, kar po kalifornijskih zakonih pomeni obsodbo na smrt. Sedaj sedi Angela Davis v newyorškem zaporu in skuša doseči, da bi jo ne izgnali v Kalifornijo.) V pismu izraža ameriško ministrstvo upanje, da bodo sovjetske oblasti dovolile, da tudi ameriški znanstveniki prisostvujejo političnim procesom v Sovjetski zvezi, tako npr., ko pojde za Jude ali sovjetske razumnike. EVROPSKI SVET KRITIZIRA AMERIKO Iz Strasbourga poročajo, da evropski svet v svojem poročilu ostro kritizira ravnanje Združenih držav Amerike, ki so ponovno začele dobavljati orožje Grčiji. Poročilo je sestavil nizozemski senator Max Van der Stoel, ki je član politične komisije. Po njegovem mnenju je zgrešeno ameriško utemeljevanje, da grška vlada pripravlja ustavni režim. Ne kaže, da bo sedanja vlada obnovila demokracijo v Grčiji. EVROPSKI SVET PROTI SOVJETSKI POLITIKI NASPROTI ŽIDOM Na skupščini Evropskega sveta v Strass-bourgu so soglasno obsodili sovjetsko politiko proti Židom. V Evropskem svetu je včlanjenih 17 zahodnih držav. V smislu sprejete resolucije naj bi sovjetska oblastva »normalizirala" položaj Židov; prišlo naj bi tudi do popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom. Židje naj bi lahko svobodno odhajali iz Sovjetske zveze v Izrael. V Sovjetski zvezi naj uživajo enake kulturne in druge pravice kakor druge narodnosti, in to v smislu člena 123. sovjetske ustave. ZAHODNONEMŠKI VOJAKI BODO MANJ ČASA POD OROŽJEM Zahodna Nemčija pripravlja spremembo v obvezni vojaški službi. Sedaj ostanejo nemški vojaki pod orožjem 18 mesecev, v prihodnje naj bi se vojaška služba skrčila na 15 mesecev. Ameriški komentatorji so prepričani, da se bo v ameriškem Kongresu (parlamentu) gotovo dvignil glas, ki bo zahteval, naj se glede na nemško reformo skrči število ameriških vojakov v Zahodni Nemčiji. Zahodnonemška vlada skuša prepričati ameriško ministrstvo za narodno obrambo, naj nikar ne izvaja takšnih zaključkov. Nemška vlada hoče samo breme vojaške službe razdeliti na več ljudi. AMERIŠKA LETALA ZA JUŽNI VIETNAM Pomiritev na Daljnem vzhodu je še daleč. Čete vietkonga so še posebno napadalne v sosedni Kambodži. Iz VVashingtona poročajo, da je Nixon sklenil ojačiti letalstvo Južnega Vietnama za 50 odsto, da bi se lahko sami Vietnamci upirali prodiranju vietkonga, ko se bo pričelo umikati ameriško letalstvo. Ameriške pošiljke letal Južnemu Vietnamu bodo prispele na poletje I. 1973. HEINEMANN PROTI PROSLAVI 100-LETNICE RAJHA Predsednik zahodnonemške republike Gustav Heinemann, ki je socialist, je odsvetoval proslavo 100-letnice ustanovitve raj ha — Združene Nemčije (16. januarja 1871). Heinemann je mnenja, da bi takšna proslava pomenila anahronizem: Prusije, ki je nekdaj bila vodilna sila. Rajha ni več. Bismarckova politika je dovedla do prepada med ljudstvom in vrhovnim vodstvom države; povzročila je tudi francosko sovraštvo proti Nemcem. V SINGAPURU ZAKLJUČENA KONFERENCA COMMONVVEALTHA Po devetih dneh razprav, ki so bile občasno tudi zelo vroče in polemične, se je v Singapuru zaključila konferenca držav članic Commonvvealtha. Osrednji problem, ki je razburjal duhove na zasedanju, se pravi vprašanje dobave britanskega orožja Južni Afriki, ni bil rešen, vsekakor pa je britanska vlada znala preprečiti, da bi se Common-vvealth ob tem vprašanju nepopravljivo razbil. Konferenca se je zaključila z odobritvijo resolucije, ki obsoja rasno diskriminacijo ter režime, ki vodijo tovrstno politiko, ne preprečuje pa britanski konservativni vladi, da bi prodajala orožje Pretoriji. Resolucija pravi, da ne bo nobena čianica Commonvvealtha dajala pomoči rasističnim režimom, razen če bi sama sodila, da bi ta pomoč nikakor ne okrepila izvajanja »apartheida". To v bistvu pomeni, da ima Heathova vlada proste roke, saj je že pred časom vladni predstavnik izjavil, da prodaja vojnih ladij Južni Afriki ne pomeni podporo rasistični politiki režima v Pretoriji. S tem pa še ni rečeno, da se je konferenca zaključila z zmago Edvvarda Heatha. Poleg njega imajo namreč sedaj proste roke tudi afriške države, za katere je zelo verjetno, da bodo izstopile iz Commonvvealtha, ko bo začela britanska vlada dejansko izvajati sklep o dobavi orožja Južni Afriki. NOVA SOVJETSKA UGANKA Pod tem naslovom poroča ameriški tednik „Newsweek“, da v obrambnem ministrstvu domnevajo, da delajo v Sovjetski zvezi poskuse z novo »navtično" raketo, ki menda nese čez 5000 milj. (Domet ameriških navtičnih raket tipa »Polaris" znaša 2900 milj). Po ameriških informacijah so takšno raketo izstrelili z oporišča severno od Leningrada proti Kamčatki, to je v daljavo 3500 milj. Za Američane je uganka tudi v tem, da sovjetska mornarica nima še ladje, s katere bi lahko izstrelili takšno orožje. Zato domnevajo ameriški strokovnjaki, da gradijo Rusi novo velikansko podmornico po vzorcu ameriških. iiiiiilliiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiial — svet’ Marka. (Iz sonetov nesreče) Rojstna hiša našega slavnega pesnika dr. Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem ZNANOST O STOLETNIKIH Čedalje več ljudi dočaka sto let in več. V Zahodni Nemčiji je bilo leta 1963 le 429 stoletnikov, predlanskim pa že nad sedemsto. Wiirzburški znanstveniki so skušali o-svetliti ta pojav. Zbrali so podatke o načinu življenja starih ljudi, o njihovem telesnem tisi roju in splošnem počutju, ugotovitve pa so objavili v reviji »Razgledi po znanosti in tehniki". Kakor poroča prof. Franke z vvurzburške univerzitetne poliklinike, je raziskava zajela 148 stoletnikov, in sicer 115 žensk in 33 moških, ki so vsi, večinoma seve ob pomoči svojcev, izpolnili obrazce s 193 vprašanji. Naprošeni smo bili za objavo sledeče resolucije: Mednarodno združenje za obrambo ogroženih jezikov in kultur Association Internationale pour la Defense des Langues et Cultures Menacšes International Association tor the Defence of Menaced Languages and Cultures A. I. D. L. C. M. Obveščeni smo bili, da je bil 12. 1. 1971 v Barceloni aretiran Jordi Carbonell, profesor na barcelonski Avtonomni univerzi in glavni urednik Velike katalonske enciklopedije. Pozvan na policijski komisariat, verjetno kot sopodpisnik manifesta, ki so ga katalonski intelektualci 13. 12. 1970 proti procesu v Burgosu sestavili v samostanu Montserrat, je Jordi Carbonell odklonil, da bi govoril drugače kakor v katalonščini; zato je bil pridržan v samici, potem pa poslan v barcelonski zapor „Modelo“. Po šikanah, katerih so bili deležni drugi podpisniki manifesta (odvzem potnega lista slikarju Miro-ju, prepoved nastopanja na radiu pevcema Raimondu in Na-nuelu Serrat, itd.) je samovoljno ukrepanje proti Jordi Carbonellu še povečalo nevarnost, ki preti vsem demokratičnim katalonskim razumnikom. Mednarodno združenje za obrambo ogroženih jezikov in kultur odločno obsoja aretacijo profesorja Jordi Carbonella, enega od njenih dopisnih članov, in seznanja evropsko javnost z nezaslišano krivico, ki je bila storjena pomembnemu predstavniku katalonske kulture. Generalni tajnik AIDLCM Perpignan, 18. 1. 1971 Starost se podeduje Anketa kaže, da se visoka starost tudi podeduje. „Večina stoletnikov je iz družin, katerih predniki so dočakali častitljivo ali vsaj nadpovprečno starost. Raziskovalci so zbrane ugotovitve primerjali z ustreznimi raziskavami številčno enakih skupin ljudi, starih 80, 70 in tudi 50 let. Ugotovili so, da so stoletniki povprečno manjši in lažji, starostna naglušnost in gluhost sta razmeroma pogostni, tako 80-letniki kakor stoletniki zelo radi spijo na dvojnem zglavniku. Nagnjenost k angini pectoris je pri stoletnikih prav tako redek pojav kakor visok ali prenizek krvni pritisk. Motnje v prekrvljeno-sti udov po vsem videzu niso značilnost zelo starih ljudi, le častitljive starke tožijo o hladnih nogah razmeroma pogosteje kakor mlajše ženske, ki jih je zajela raziskava. S starostjo seve izpadajo zobje, toda krvavitve dlesen so zelo redke. Potenje popušča, prav tako občutljivost za hrup. Podatki so ovrgli razširjeno mnenje, da se stari ljudje hitreje utrujajo, nasprotno pa je pri njih opaziti naraščajoči strah pred o-samljenostjo. Ta strah se zrcali v potrtosti, ki se utegne tako stopnjevati, da se stari ljudje naveličajo življenja. Tri skupine stoletnikov Nemški znanstveniki so razdelili 148 stoletnikov v tri skupine: V prvi so kljub raznim starostnim nadlogam presenetljivo čili ljudje, ki so ponosni na svojo starost ter ne potrebujejo pomoči in posebne nege. Redno hodijo na sprehod, v vlogi očakov in prababic se kar dobro počutijo, za starost značilne nadloge in motnje so pri njih razmeroma redke. V drugo skupino so uvrstili ljudi z zmanj- SLOVENCI cL&ma Ul po uietiL PROF. DR. JOVAN HADŽI — ODLIKOVAN Češkoslovaški veleposlanik v Beogradu Jožef Nalepka je izročil v Ljubljani zlato častno plaketo češkoslovaške akademije znanosti in umetnosti slovenskemu biologu akademiku prof. dr. Jovanu Hadžiju. To visoko priznanje je bilo dodeljeno prof. Hadžiju, dolgoletnemu šefu katedre za zoologijo na ljubljanskem vseučilišču in prvemu članu slovenske akademije znanosti in u-metnosti, za posebne zasluge v razvoju bioloških ved. Na izročitvi plakete v domu znanega znanstvenika dr. Hadžija je bil navzoč tudi predsednik akademije Josip Vidmar. ODLIKOVANJA SLOVENSKIM GLASBENIKOM Predsednik kulturnega prosvetnega sveta republiške skupščine Slovenije Poljanšek je izročil odlikovanja najuglednejšim slovenskim glasbenim umetnikom, ki jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito za njihov prispevek v razvoju glasbene umetnosti v Sloveniji. Ob navzočnosti številnih slovenskih kulturnih glasbenih in političnih delavcev so dobili red zasluge za narod s srebrnim vencem znani slovenski skladatelj Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj Ciril Cvetko, dirigent Samo Hubad in pianist Marjan Lipovšek. Hilda Horak pa je bila odlikovana z redom dela z zlatim vencem. VISOKO ODLIKOVANJE BIVŠEMU PRIORJU SAMOSTANA V PLETERJAH Podpredsednik skupščine Slovenije Jože Brilej je izročil sinoči Edgarju Leopoldu Lavovu, bivšemu priorju samostana v Pleterjah red zasluge za narod z zlato zvezdo, s katerim ga je ob njegovi 90-letnici odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito za posebne zasluge in uspehe v pomembnem delu za socialistično graditev Jugoslavije. Pri izročitvi odlikovanja so bili navzoči ugledni politični delavci Slovenije, verski dostojanstveniki in več borcev narodnoosvobodilnega boja, s katerimi je dr. Edgar Leopold sodeloval med osvobodilno vojno. Slovenska pesem 1970 — zaskrbljujoče ugotovitve Na nedavnem pevskem tekmovanju slovenskih amaterskih odraslih zborov v unionski dvorani v Mariboru, se je pokazalo, da je tekmovanje namreč potrdilo zaskrbljujoče vesti, da slovenski zbori na tekmovanjih v tujini v zadnjem času ne dosegajo več vidnih uspehov. To ugotovitev je zapisal v mariborskem Večeru V. G., ki pravi dalje, da se je v tistih dveh dneh pevskega tekmovanja pokazalo, da raven slovenskih zborov, zlasti moških, če že ne pada, pa vsaj ne raste več toliko, da bi lahko uspešno nastopali v tujini. To je splošen pojav in ne samo v Sloveniji, pravi dalje V. G. Razlogov za to je več: težavne delovne razmere, premajhno družbeno vrednotenje tega področja, pomanjkanje ustrezne nove literature, naš neučinkoviti šibki sistem vzgajanja zborovodij ipd. Eden izmed razlogov je najbrž tudi v tem, da se ob odprtosti naših meja nekateri zbori posvečajo skoro izključno gostovanjem in turnejam po tujini iz ne samo umetniških razlogov, za skupno tekmovanje pa nimajo ali časa ali volje ali poguma. Treba bo doseči to, kar je na nekaterih drugih področjih že urejeno, da namreč lahko računajo na družbeno pomoč samo tisti, ki opravijo svoje dolžnosti najprej doma. Tekmovanja pa se morajo udeleževati tudi tisti zbori, ki sicer vedo, da zaradi trenutnih ali stalnejših šibkosti ansamblov ne bodo mogli posegati po lovorikah, kajti končni smisel tekmovanj je mnogo širši — splošni dvig kvalitete petja. šanimi življenjskimi sposobnostmi. Ti so sicer še sami kos dnevnim opravkom, vendar je njihov življenjski prostor zaradi na-glušnosti ali očesnih mren nasploh omejen na eno samo sobo. Stik z okoljem sicer imajo, večje obremenitve pa pri njih povzročajo razne motnje. Zaradi infekcij, na primer gripe ali vnetja mehurja, se zmanjšuje njihova vitalnost. Kot tretje omenjajo znanstveniki tiste, ki so stalno v postelji in ki nazadnje vidijo v smrti rešiteljico iz vseh nadlog. Ti ljudje ne umro zaradi starostne oslabelosti, marveč skoraj vsi podležejo nalezljivim boleznim. Tfrftčfrfe fcattei/ ZAKAJ VAS NI BILO? Decembra so bili koroški kulturni dnevi. Zadnji dve soboti in nedelji sta priredili obe naši kulturni organizaciji (KKZ in SPZ) režiserski tečaj v Tinjah. Obakrat je bil obisk zadovoljiv. Obakrat pa smo tudi pogrešali Vas, gospodje profesorji Slovenske gimnazije, in Vas, gospodje učitelji. Ne rečem, da ni bilo nobenega, a bilo Vas je mnogo premalo. Kaj, ste že tako modri, da bi se ne mogli ničesar več naučiti. Ali pa se morda bojite prikazati na takih slovenskih prireditvah. Predavanja koroških kulturnih dni in režiserskega tečaja bi Vam utegnila močno koristiti ravno pri Vašem delu, tako pri poklicnem kot tudi narodno-kulturnem. A to ni vse. Pogrešamo Vas tudi na kulturnih prireditvah v naših vaseh. Ali smo prenizki za Vas, ali igramo oz. pojemo preslabo? Žalostno je, da se marsikdo od Vas raje pridruži nemškim društvom in organizacijam, namesto da bi sodeloval v slovenskih. Gotovo je nemška torta slajša kot trdi slovenski kruh. To opažamo mi, delavci in kmetje. Dobro se zavedamo, da zahteva današnji čas od nas več, kot nam je dala osnovna šola. Vi ste študirali, na gimnazijah, precejšen del že na »Slovenski gimnaziji", drugi v celovškem učiteljišču, nekateri celo na univerzah. Vi ste se naučili več kot mi. Spoznali ste tudi podrobneje, bolj globoko dragocenosti in bisere slovenske kulture. Zakaj se nekateri od Vas izogibajo naše družbe, zakaj se nekateri od Vas odtujujejo svoji materinščini? Ravno od Vas je v odločilni meri odvisno, kam se bo obrnil položaj koroških Slovencev. Preprost kmečki fant, udeleženec koroških kulturnih dni in režiserskega tečaja. DRAGI GOSPOD JOSIP CELOVČAN! Skrbi imate, Vi revež. Dajte jih nekaj meni. Jaz jih nimam, oprostite, jih ne bi imel, če jih Vi ne bi imeli. Vi sirotka. Oh, kajne, kako je trdo življenje pri nas na Koroškem, ko vam trgamo živce mi Slovenci. Komaj je minilo zatišje božičnega miru, že smo Vam skočili v zaskrbljene možgane mi Slovenci. Pa pomislite, dvojezične krajevne napise zahtevamo, celo to, ko imamo pa že itak povsod nemške. Kaj mislite, kajne da so vsi nemški deželani za to, da bi še dodali zraven nemških krajevnih napisov tudi slovenske? Sicer sem moral v svojo neskončno, brezmerno žalost razočaran ugotoviti, da Vi ne spadate med tiste, ampak kljub temu upam, da se boste pomirili zaradi nas. Vam nočemo ničesar slabega, zase pa zahtevamo čisto vse, kar imate Vi (razen bolezni in slabih stvari). Če ste kje morda brali ali čuli, da menda že brusimo nože ter nabijamo samokrese, potem so to seveda samo neslane predpustne in pustne šale. No vidite, gospod zaskrbljeni, da se lotim Vašega pisma. Malo pozno je že, a kaj morem, če ne dobim prej v roke Vaših izlivov. V „Volkszeitung“ sem bral Vaš dopis, 13. januarja je že izšla ta številka, na strani 4 ste pozdravili svoje prijatelje. Oh, da, tisto starokopitno kričanje, naj že končno ugotovimo vse Slovence na Koroškem (podobno, kot napravijo na deželi občine popis krav, konj, volov, bikov, svinj, merjascev, psov, mačk in drugih koristnih živali). Saj veste, da Vas razumemo, kolikor le moremo, saj tudi veste, da nismo Vašega mnenja, a to naj ne bo bistveno. To naj ne razdere medsebojnega pogovora. Bistveno je le to, da Vi zagovarjate ljudi, ki črpajo svojo miselnost iz strahovite preteklosti. Ali morda ne veste, kam je privedla taka narodna dražba v slavni (za nas ne) preteklosti? Pa brati ne znate, gospod Josip. Pri napisu „HERMAGORAS“ ste sicer znali brati „HERMAGORAS“, a vprašam se, od kod ste ujeli toliko megle, da ste prekrstili »Mohorjevo" v „Mohovjevo“. Kar poglejte še vsaj enkrat napis, pa boste spoznali, da „r“ ni „v“. Pravite, da napis ni dvojezičen. No, in še „HERMAGORAS“. Mi Slovenci rečemo tistemu kraju zgoraj na Zilji »Šmohor", po nemško pa se menda pravi »Hermagor". „HERMAGORAS“ je potemtakem, če se ne motim, oblika, ki se uporablja v latinščini in nemščini. Tako sklepam jaz. Če pa bi Nemci ne rekli »HERMAGORAS", temveč kaj drugega, svetujem, naj čimprej prekrstijo Režiserski tečaj v Tinjah Kot lansko leto sta tudi letos obe kulturni organizaciji koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza, priredili režiserski težaj v Tinjah. Prvi del tečaja je bil 23. in 24. januarja, drugi del pa v soboto 30 in v nedeljo, 31. januarja. Udeležba pa je bila še kar zadovoljiva, čeprav smo si predvsem od inteligence in od študirajoče mladine pričakovali malo več zanimanja. Okoli štirideset interesentov se je zbralo, da izrabi to edinstveno priložnost, da razširi svoje znanje na odrskem področju. Za odlične strokovnjake-re-ferente je poskrbela Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Vodja seminarja, Marijan Belina, režiserja Janez Povše in Jože Vozny ter odrski umetnik, igralec Niko Goršič so nam v vrsti predavanj ter s praktičnimi primeri posredovali osnove režije in igranja, ki nam bodo v našem odrskem delu zelo koristile. Pedagoški vodja Janez Povše je v diskusiji opozoril tudi na važni narodni moment, ki ga imajo gledališke skupine. S tem da širijo slovenski jezik, izražajo veliko sugestivno moč na poslušalce. Jezik ne sme biti V navzočnosti koroške deželne vlade, predstavnikov salzburške deželne vlade z glavarjem dr. Lechnerjem na čelu, je ob krasnem sončnem vremenu v svečanem aktu deželni glavar Hans Sima v četrtek, 28. januarja, s pritiskom na gumb izvršil prvo simbolično razstrelitev ter dal na ta način znak za začetek avto ceste skozi predor Katschberga v Visokih Turah, v kraju Grie-su pri Rennvvegu. S tem aktom se je želja, ki so jo gojili Korošci že leta nazaj, pričela krajevno ime »Hermagor" v kako nemško obliko. Če pa ustreza oblika »HERMAGORAS" tudi za nemščino, ste že spet enkrat iskali Saharo sredi Atlantskega oceana — in jo našli! In ubogih »vindišarjev" ne morete pustiti pri miru, teh revežev, teh tlačencev, ki nimajo nobenih narodnih pravic, ker jih Slovenci zatirajo tako nečloveško. Zakaj se pa kak voditelj teh »vindišarjev" kje ne pritoži zaradi raznarodovalne diskriminacije, ki jo morajo trpeti ti vindišarski siroteji? Ali morda »vindišarji" v svojem jeziku nimajo lastnih imen za kraje, mesta in vasi? Pa najbolj čudno je še to, da so to prav slovenska krajevna imena. Da pa Vi ne znate niti slovensko, mi je popolnoma nerazumljivo. Človek, ki se v svojih dopisih toliko bavi z vprašanjem koroških Slovencev, bi se že moral naučiti jezika, ki ga govorijo taki zarotniki. Vidite, tu priznate, da znate manj kot npr. jaz. Jaz govorim Vaš jezik, kar dobro, Vi pa ne znate niti slovensko. Saj to je vendar svetovni jezik! Po celem svetu ga razumejo. In Vi ga ne znate? Naučite se ga čimprej, pa boste poročali bolj pravično in objektivno o koroških Slovencih. Saj smo tudi mi ljudje, enakopravni državljani avstrijski. Davke plačujemo kot Vi, k vojakom moramo, dolgujemo zvestobo državi in domovini, enako kot Vi, pa zakoni veljajo za nas v enaki meri kot za Vas. Škoda je pač samo to, da zakon predvideva dvojezične krajevne napise, ob katere ste se obregnili Vi. Pa se niste menda ranili? Želim Vam prijeten pust, veliko premišljevanja v postnem času (imate časa 40 dni), pa povrhu še eno zelo veselo Alelujo. Vaš (ne vselej vdani) zvesti bralec Žulščrnikov Šiman Pismo rojaka Od g. F. Arnejca, katerega spomini so izšli za letošnji Mohorjev knjižni dar, smo dobili na razpolago pismo, ki bo zanimalo sigurno več naših bralcev: Dragi mi France! V ušesih mi še vedno zveni premila pesem, ki jo je intonirala preljuba moja pokojna žena (tedaj nevesta) na Ledincah pred pevskim društvom: »Slovenec sem, tako mi je mati d’jala, ko me je dete pestovala, zatorej dobro vem Slovenec sem". Tvoja snaha Ti jo bo še zapela. Trpela sva oba in najbolj trpin trpina razume. Neštetokrat sva bila v smrtnih nevarnostih. Jaz sem bil celo na smrt obsojen o- samo sredstvo izražanja, jezik mora biti izraz naroda. Za duhovno in telesno razbremenitev po napornih predavanjih je služil kulturno zabavni družabni večer — animator je bil režiser Jože Vozny —, odlična kuhinja pa je skrbela za našo telesno »satisfakcijo". Na zaključnem razgovoru je Marjan Belina opozoril na možnost sodelovanja naših kulturnih organizacij in društev v Združenju gledaliških skupin Slovenije (ZGSS). Organizacije oz. društva, ki bi se včlanile v ZGSS, bi lahko brezplačno dobivale vso gledališko literaturo, vrhu tega bi ZGSS nudilo tudi strokovno pomoč za scenografijo in kostume, ob potrebi bi društva oziroma organizacije lahko zaprosile tudi za režiserja. Ob koncu seminarja sta učitelj Jožko Hudi kot predsednik Krščanske kulturne zveze in Hanzi Weiss kot predsednik slovenske prosvetne zveze, zahvalila referentom za njihova obširna in poučna predavanja, obenem sta izrazila željo in upanje, da bi se ta seminar za režiserje in igralce tudi še v bodoče nadaljeval. Franc Florjančič uresničevati. Dan kasneje, to je v petek, pa so v podobni proceduri začeli vrtati predor na salzburški strani. Predor skozi Katschberg bo dolg 5,4 km in se začne na koroški strani prelaza 1194 metrov nadmorske višine z 1,5 odstotnem padcem ter se konča v 1113 metrov nadmorske višine na salzburški strani. Dva prezračevalna predora bosta dolga 1230 in 1336 metrov. Predor skozi Katschberg v Visokih Turah bodo gradili 50 mesecev. sebno od samega rajhsministra Himmlerja. Bil sem med prvimi aretiran. Stražarji Dunajčani so mi svetovali, da prosim Himmlerja, da me izpusti. Zahvalil sem se za dober nasvet. Poklicali so me pred višjega oficirja: »Rajhman Jožef, vdovec s petimi nepreskrbljenimi otroci prosim, da me izpustite." Vaša narodnost? — Slovenec. Vaš oče? — Slovenec. Stari oče? — Slovenec. Praoče? — Če je bil stari oče Slovenec je bil tudi praoče. In prapraoče? — To pa ne vem. »Vi ste narodni izdajalec, z vami se bo drugače postopalo". To je bila smrtna obsodba. Dobil sem živčni zlom. Tri dni sem se mučil. Dunajski stražarji so sabotirali Himmler-jev ukaz. Izselili so me z otroki v Srbijo. S tem so tvegali tudi svoje življenje. t Hilda Korun Iz VVashingtona smo prejeli žalostno vest, da je tam umrla dne 24. januarja zjutraj, po kratki težki bolezni gospa Hilda Korun, roj. Herz. Bila je vedno krepkega zdravja in vesele narave, malo pred lanskim božičem je odšla v bolnico zaradi bolezni ledvic. Tej bolezni so se nenadoma pridružile še druge težje bolezni. Pokojna je bila rojena 16. 9. 1898 v Celovcu v družini Jožefa Herza, ki je bil takrat lastnik znane gostilne Tschoppe v St. Martinu pri Celovcu. Tam je Hilda preživela svojo mladost. Dne 11. nov. 1918 se je poročila z g. Ivanom Korunom, ki je takrat služboval kot državni uradnik v Celovcu. Kmalu nato sta se družini Herz in Korun preselili v Ljubljano, kjer je bil Korun višji inšpektor na poštni direkciji. Znane posledice druge svetovne vojne so povzročile, da se je gospa Hilda Korun s svojo materjo Avguštino Herz znašla v nenadnem begunstvu. Od leta 1949 dalje sta živeli pri svoji hčerki, ge. Iči Zebotovi, najprej v Pittsburghu v Pennsylvaniji, od leta 1958 naprej pa v VVashingtonu, kjer je ga. Avguština Herz umrla leta 1966. Korošci, zlasti starejši Celovčani, se še spominjajo dobe, ko so Herzovi vodili dobro poznano gostilno Tschoppe v St. Martinu, ki je bila prijetno zbirališče tolikih prijateljev. Po prvi vojni pa so se mnogi novi prijatelji Korunove družine zbirali v gostoljubnem Korunovem domu na Večni poti pod Rožnikom, tostran Gadovega travnika. Po preselitvi v Ameriko se je ga. Korunova dobro priučila angleščine in se je zelo ^^Naše prireditve_____________________ SPD „ Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na PLES s pestrim kulturnim sporedom, v nedeljo, dne 14. februarja 1971, ob 19. uri pri Voglu v Št. Primožu. Sodelujejo: Pevski zbor »Danica", ki bo pred veselico podal kratek koncert. Pevke in pevci bodo nastopili v narodnih nošah. — Fantje treh dolin, ansambel, ki je znan po radiu, televiziji in po ploščah. — Igralci SPD »Danica" s smešnimi prizori. Poskrbljeno je tudi za razna presenečenja! Vabi odbor SPD »Vinko Poljanec" v Škocijanu vabi na Cankarjevo igro POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI ki bo v soboto, 13. februarja 1971, ob 19.30 v farni dvorani v Škocijanu. Gostujejo igralci Prosvetnega društva z Jezerskega. Ljubitelje odrske umetnosti prisrčno vabi društveni odbor. SPD »Zarja" v Železni Kapli vabi na Cankarjevo igro POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI ki bo v nedeljo, 14. februarja 1971, ob 11.30 v farni dvorani v Železni Kapli. Gostujejo igralci Prosvetnega društva z Jezerskega. Ljubitelje odrske umetnosti prisrčno vabi društveni odbor. aktvino poklicno udejstvovala vse do svoje bolezni. Sodelovala je tudi pri ameriški Slovenski ženski zvezi in v pripravah za spominsko slovensko kapelo v Ameriškem narodnem svetišču v VVashingtonu. Gospo Korunovo je pokopal dne 25. januarja vvashingtonski slovenski duhovnik g. Stanko Ceglar na katoliškem pokopališču Mt. Olivet v VVashingtonu. Zbor njenih slovenskih prijateljev je zapel slovenske žalo-stinke. Ga. Korunova zapušča v Ljubljani moža Ivana, v VVashingtonu hčerko Ičo in v Saske-toonu (Kanada) sina Borisa ter skupaj sedem vnukov in enega pravnuka. PLIBERK Dne 8. januarja je bila 1. občinska seja v letu 1971. Na seji so soglasno sklenili, da bo občina prispevala k najemnini stanovalcev v 12. stanovanjski hiši na Velikovški cesti 3, letno 20.000 šil. S tem se bo znižala najemnina od 13 in pol na 11.20 šil. na kvadratni meter stanovanjskega prostora. Najemniki bodo začeli vračati občini ta znesek čez deset let. Za vzpenjačo na Peco in vlečnico na Li-bič bodo uvedli enotne vstopnice, ki bodo veljale na obeh krajih. Tedenska vstopgica bo stala 250.— šil. Občina Pliberk in Bistrica sta ustanovili društvo za pospeševanje turizma. K temu društvu pristopi kot član tudi občina Pliberk in plača letno 500.— šil. članarine. Podjetnik Štefan Sienčnik iz Dobrle vesi je prevzel po prevozniku Schneiderju njegovo obrt. Občinski odbor mu je z 12 proti 5 glasovom potrdil potrebo po taki dejavnosti. Tudi frakcija OVP bi glasovala za potrebo, če bi jim občinski odbor dovolil izpraševati na seji kot poslušalca navzočega Sienčnika. Odborniki pa so to z večino odklonili. Sklepali so še o končnih računih gradnje ljudske šole v Vogrčah in vodovoda na Rutah. Ugodili so prošnji kinopodjetnika Krauta v Pliberku. Veselični davek se mu zniža na 5 odstotkov pri prodanih vstopnicah. Zelo dobre in prav dobre filme se popolnoma oprosti veseličnega davka. Ke je postalo vse dražje in potrebuje občina več denarja, so zvišali zemljiški davek od nekmečkih hiš in zemljišč od 400 na 420 odst. Povišali so prispevke staršev za o-troški vrtec v Pliberku od 80 na 110.— šil. za otroka na mesec. Zvišala se je tudi vstop-(Nadaljevanje na 5. strani) Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov odložiti za drugič. Cenjene dopisnike prosimo, da nam to oprostijo. Uredništvo Pomemben dan za Koroško Začetek gradnje predora skozi Katschberg v Visokih Turah Parada na ledu v celovški Mestni hali Od četrtka, to je 4. do 14. februarja gostuje v celovški Mestni hali znamenita Dunajska drsalna revija s povsem novo produkcijo Parado na ledu (Eisparade). Dunajska drsalna revija se predstavi v tej očarljivi paradi kot »kraljica revij", ki jo odlikuje fantastična zunanja scenerija in kostumi, bogastvo idej, izredna umetniška in športna storilnost posameznih drsalnih zvezd in zvezdnikov ter baleta, posamezne točke pa spremlja poleg drugih melodij nesmrtna dunajska glasba. V Celovcu se ponovno srečamo z večkratnim evropskim in svetovnim prvakom EMMERICHOM DANZERJEM. Moški svet se bo navduševal nad lepo raščenimi solistkami in baletkami, ženske pa bodo občudovale stasite in čedne fante. Izmed solistk j§-omeniti zlasti lepo Belgijko Michšle Colberg, ki prinaša na ledeno ploskev polno vročega seksa. Tudi drugi solisti in solistke, zlasti še drsalni balet, ki igra v »Paradi na ledu" eno najvažnejših vlog, bodo s svojim drsalnim znanjem navduševali gledalce. Za humor skrbijo najboljši komiki na ledu, kot npr. Herbert Bobek in Richard Ledvvig ter opici (šimpanza) Joe in Mary v dresuri Luciena Meyerja. Dunajska drsalna revija bo gostovala v Celovcu s 15 predstavami. Ker je koroški tisk — kot je znano je tudi Naš tednik o tem podrobno poročal — napravil dobro reklamo za Dunajsko drsalno revijo, je v Celovcu, prav tako pa v Sloveniji in Italiji veliko zanimanja za ta svetovno znani drsalni ansambel. Predstave: četrtek, 4. februarja, ob 19.30; petek, 5. 2., ob 14.30 (za mladino) in ob 19.30; sobota, 6. 2., ob 14.30 in ob 19.30; nedelja, 7. 2., ob 14.30; ponedeljek, 8. 2., ob 14.30 (za mladino); torek, 9., sreda, 10., četrtek, 11. 2., so predstave samo ob 19.30; petek, 12. in sobota 13.2., ob 14.30 in 19.30; v nedeljo, 14. 2., je predstava samo ob 14.30. , B. L. Heimatdienst se zagovarja! (Nadaljevanje z 2. strani) reicher", dort »osterreichische Slowenen“. (debelo tiskano — op. p.) Also hat die Geschichte in Karnten noch keinen „SchluBstrich“ gezogen. Sie zieht ihn unter zwei Volker nur, wenn eines von ihnen nicht mehr besteht. So ist der Abvvehrkampf von 1920 im Jahre 1970 immer noch Abvvehrkampf mit den VVaffen des Herzens und des Geistes und wird es bleiben, so lange es ein deutsches Volk hier, ein slo-vvenisches dort gibt. DaB er immer nur mit Herz und Geist, nie vvieder mit Gevvalt aus-getragen vverde, das VValte Gott! * Dragi gospodje, služabniki nedeljive koroške domovine! Govorite oziroma pišete, da so baje nasprotniki našega manjšinskega politikarstva jako svojevrstno interpretirali vašo izjavo, ki govori o narodni likvidaciji koroških Slovencev. Skušate dokazati, da ne sovražite slovenske narodne skupnosti, ali kljub temu je vaš publicistični organ zaklical domovini: „Sie zieht ihn unter zwei Volker nur, wenn eines von ihnen nicht mehr besteht!" Menite sicer, da niste tako mislili, to se pravi: nočete zaustaviti narodnega življenja v tem predelu Koroške, ki se odigrava tudi po slovenskih nacionalnih zakonih. Toda: kje ostane utemeljitev, da res niste tako mislili? Dragi gospodje, verjemite mi ali vaša publicistična politika je zmešana, da naravnost nelogična ter zato tudi neumna! Pa se ti usede naš domovini zvesti aparat tvrdke »Heimatdienst u. Co.“ kar na vsem lepem za pisalni stroj, napiše vojni roman o šlusštrihu, iz katerega se brez na-daljnega lahko razbere želja po likvidaciji slovenskega življa — nekaj tednov pozneje pa se zopet poteguje za mirno sožitje s slovensko narodno skupino. Da, mirno sožitje! Torej le ne smrt, temveč življenje! Zares čudno! Vprašamo pa se, ali menjavajo naši gospodje s celovškega starega trga (štev. 24, 3. nadstropje, leva vrata okoli desnega ovinka) kar tako tebi nič, meni nič, svoje prepričanje! Je li to nekakšen farein vetro-gončičev, ki menjavajo svoje prepričanje kot veter svojo smer?! Toda vetrogončiči gor, vetrogončiči dol! Dejstvo je, da govori (piše) hajmatdinstova duhovitost ne samo naci-fašistično, marveč predvsem nelogično (protislovno) govorico! V glasilu za domovinske služabnike pa lahko bereš poleg zgoraj omenjenega citata še celo vrsto drugih zanimivih ugotovitev. Tako te na primer konfrontirajo naši mo-nopol-narodnjaki z ugotovitvami kot: »Karnten ist als Einheit ein Land des deutschen Sprachraumes, des deutschen Kulturkreises und der Geschichte der deutschen Nation", ali pa: ..daB das ganze Karntnerland fiir immer den Charakter eines deutschen Lan-des trage — die Minderheit der Slovvenen soli ihre volkische Eigenart vvahren, aber das ganze Land selbst soli eine Einheit bleiben in seinem Erscheinungsbild vor aller VVelt." Moj Bog in sveta nebesa ter hajmatdinstova logika! Prelepa Koroška! V tvoje naročje se je poleg ljudi z (baje) narodnimi znamkami deutsch-slovvenisch, slovvenisch-deutsch, deutsch-vvindisch, slowenisch-windisch, win-disch, windisch-slowenisch, vvindisch-deutsch ... (Glej »Avstrijsko ljudsko štetje na Koroškem 1951. leta po jezikovnih kategorijah" — Ljubljana 1970) še predala skupina zavednih Slovencev (Nationalslovve-nen); potemtakem hrani tudi slovenskega zemljana ter ne samo sodeželana germanske krvne sestavine. Vendarle zahteva možganski sistem hajmatdinstovega narodnega učlovečenja ....daB das ganze Karntner- land fiir immer den Charakter eines deutschen Landes trage ...“ ter .....die Min- derheit der Slovvenen soli ihre volkische Eigenart vvahren." Slovenci! Slovenke! Bodite pripadniki slovenske narodne skupine in ne pozabite o-stati Korošci! In če gre za »Karnten ist als Einheit ein Land des deutschen Sprachraumes, des deutschen Kulturkreises und der Geschichte der deutschen Nation" — tedaj pa ste in boste Nemci! To namreč narekujejo modrost ter zakoni koroških domovini zvestih služabnikov! Tako se zagovarja Karntner Heimatdienst! In kako sodijo sodniki...?! Janko Kulmež AKTUALNOSTI PO SVETU po svetu po svetu po svetu po svetu 100. SEJA PARIŠKE KONFERENCE O VIETNAMU V Parizu je bila stota seja konference o Vietnamu. Nova okrepitev ameriške intervencije v Indokini je še zaostrila ozračje na konferenci, ki ni zabeležila niti najmanjšega napredka. V JUŽNI AFRIKI VSAKE TRI DNI ENA SMRTNA OBSODBA Nemški znanstvenik Peter Randall je pred kratkim objavil zelo zanimivo knjigo o smrtnih kaznih v Južni Afriki. Iz podatkov, ki jih je Randall zbral, je tako razvidno, da izvedejo v Južni Afriki polovico vseh smrtnih obsodb na svetu, poprečno vsake tri dni eno. Smrtne obsodbe izrekajo navadno vaška sodišča. Posebna strogost kazni je povezana tudi z neobičajno proceduro: domnevni krivci morajo namreč dokazati, da so nedolžni, ker jih imajo brez dokazov za krive. Večkrat se za takimi prekrški in obsodbami skrivajo tudi politični razlogi, ki ne upravičujejo vedno obsodb zaradi protidr-žavne dejavnosti ali zločinov. Zanimivo je pri tem, da niso nikoli obsodili na smrt belca zaradi posilstva temnopolte ženske, zelo pogosto pa se je zgodilo nasprotno in to brez vsakega »usmiljenja". Proti teroristom se tudi uveljavlja poseben zakon, ki dovo- ljuje pripor za neomejen čas, ne da bi lahko obtoženec stopil pred sodišče. Po statistikah je bilo leta 1956 66 smrtnih obsodb, leta 1966 kar 80, leta 1968 pa je število narastlo do 118. To pa še ne pomeni, da so vzpostavili red. BUCHER BO OSTAL V BRAZILIJI Švicarski poslanik v Braziliji Bucher, ki se je te dni vrnil v Rio de Janeiro je izjavil, da se ne bo odpovedal svojemu diplomatskemu mestu v Braziliji. Vrnil se bo sicer v Evropo, toda le za tri tedne, da bi se odpočil. (Bucherja so brazilski gangsterji u-grabili 7. dec. 1970 in so ga imeli zaprtega 39 dni.) V svoji izjavi je Bucher poudaril svojo hvaležnost brazilski vladi, ki je rešila vprašanje njegovega življenja na edino možni način, to je s tem, da je osvobodila brazilske politične jetnike (70). Pri tem je brazilska vlada nastopala čisto drugače kot urugvajska, ki še sedaj okleva pri osvoboditvi političnih jetnikov v zameno za življenje angleškega veleposlanika Jacksona. VEČ ZLOČINOV MED AMERIŠKIMI VOJAKI Po podatkih, ki jih objavlja ameriški tisk, je bilo lansko leto v Združenih državah Amerike 10 odstotkov več kriminala kakor v letu 1969. Hkrati objavljajo listi ugotovitev, da se je kriminal med ameriškimi vojaki v Evropi, ki jih je okrog 300.000, lani povečal za 24 odstotkov. MED STARIMI IN MLADIMI NE SME BITI PREPADA Predsednik Združenih držav Nixon je v svojem nagovoru 9000 univerzitetnim študentom na univerzi Nebraska dejal, da med generacijami Amerike ne sme biti prepada. Usoda ameriške nacije se ne deli na usodo mladih in usodo starih. Obe generaciji sta je deležni enako, obe sta skupno odgovorni za usodo države. Zgodovina bo sodila skupno obema. Zgrešeno je ravnanje tistih, ki sodijo mladino po izpadih samo nekaterih mladih. Tako grešijo tudi mladi, ki pogosto kritizirajo državno upravo po njenih posameznih članih. »Bodite prepričani, da si bomo po vseh svojih močeh prizadevali, da bi imeli zaupanje v vaše dobre namene kakor imate zaupanje vi v naše." Ameriški listi sodijo, da je bil to eden najboljših govorov, kar jih je imel Nixon po svojem nastopu. DVANAJST NOVIH AMERIŠKIH PODMORNIC NA JEDRSKI POGON Dne 3. januarja je ameriško obrambno ministrstvo naročilo v dveh ameriških ladjedelnicah 12 novih podmornic na jedrski pogon in sicer »razreda 688". Nove podmornice bodo še posebno pripravne za potapljanje ladij na morski površini pa tudi za boj proti sovražnim podmornicam. Temu naročilu bodo sledila še druga v smislu ameriškega obrambnega programa. V prihodnjih letih bo namreč ministrstvo naročilo še več podobnih podmornic. SVETOVNI SVET CERKVA PROTI RASIZMU V Adis Abebi je bilo izdano sporočilo o stališču odbora Svetovnega sveta cerkva glede akcije izvršnega odbora v podporo boja proti rasizmu. Sporočilo pravi, da predstavlja Svetovni svet cerkva 235 neodvisnih Cerkva in 400 milijonov kristjanov v 90 dr- žavah. Osrednji odbor je odobril delo izvršnega odbora soglasno, to je s 84 glasovi, samo trije člani so se vzdržali glasovanja. Izvršni odbor je lani nakazal 200.000 dolarjev 19 organizacijam za pobijanje rasizma. Očitali so mu, da podpira tudi gverilce proti manjšinski vladi belcev v Južni Afriki. V sporočilu osrednjega odbora je rečeno, da so se krščanske Cerkve vselej zavzemale za svobodo tlačenih. ZARADI POVEČANJA PODJETJA IŠČEMO: 1 šoferja s prakso za mednarodni promet s tovornjakom 1 šoferja s prakso za avtobus (po možnosti mehanik) 1 mehanika za tovornjak s šoferskim izpitom 1 mehanika za Service in popravljanje mopedov • 1 pomoč za pisarno in knjigovodstvo 1 vajenca za trgovino Ako znate slovensko in če imate veselje za ta poklic, se oglasite pri PODJETJU SIENČNIK 9141 EBERNDORF — DOBRLA VES Telefon 0 4236 — 219 PLIBERK (Nadaljevanje s 4. strani) nina v javnem kopališču v Pliberku od 4.— na 6.— šil. za osebo na dan. Otroci plačajo samo polovico. Tudi vožnja z vlečnico na Libič se bo nekaj podražila. Za dvanajst odstotkov se je povišala tudi vodna pristojbina. En kubični meter vode bo stal en šiling na leto. Proti vsem tem povišanjem so mestni OVP odborniki močno ugovarjali, a ko se je dokazalo, da občina doplačuje za otroški vrtec letno 150.000 šil., da ima kopališče letno čez 130.000 šil. zgube in da tudi vlečnica zahteva velike prispevke, ter da je voda v Pliberku v vsem okraju najcenejša, so deP no uvideli potrebo povišanja. Nadzorni pododbor je vestno preveril blagajno in poslovanje župana. Navedel je več pomanjkljivosti, katere so se pa vse pojasnile, tako, da so dali naposled soglasno raz-rešnico županu za to dobo. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 5. februarja, ob 19.30: Ignac Kamenik: GALEBI. Krstna uprizoritev. Premiera. Premierski abonma in izven. Vstopnice v prodaji eno uro pred začetkom predstave. Sobota, 6. februarja, ob 19.30: Ignac Kamenik: GALEBI. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 7. februarja, ob 16. uri: Oton Župančič: VERONIKA DESENIŠKA. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša draga soproga, mama, tašča in stara mati, gospa HILDA KORUN, roj. HERZ po kratki, hudi bolezni umrla dne 24. januarja 1971, ob 6. uri zjutraj. Našo drago mamo smo položili dne 25. januarja 1971 k zadnjemu počitku na katoliškem pokopališču Mt. Olivet v VVashingtonu. Ljubljana, Washlngton, Sasketoon (Kanada), 1. februarja 1971. V globoki žalosti: Ivan Korun, soprog, Iča Žebot, hčerka, Boris Korun, sin. NEPOZABNA FILMSKA IGRALKA: Catherine Deneuve: ,Vse stori slučaj' O privatnem življenju Katherine Deneuve je le malo znanega. Časopisi vedno pišejo le o njenih filmih in njenem delu. Mnogi zatrjujejo, da močno spominja na Greto Garbo. Ne po zunanjosti. Tisti, ki so poznali Greto Garbo pravijo, da Katherine izžareva isto skrivno mirnost in nepristopnost. „Menda ste se že kot otrok razlikovali od svojih sester in se niste nikoli igrali s punčkami, kot to počnejo ostale deklice. Menda so vas zanimale knjige?" „Knjige? Oh ne! Nikoli nisem bila intelektualka. Res pa je, da se nisem veliko igrala s punčkami in sem se rajši držala matere za krilo.“ „ln potem ste nenadoma začutili željo, da bi pobegnili od vsega tega?" „Ne nenadoma. Imela sem šestnajst let, ko sem začela delati. To so odločili drugi, ne jaz. Pravzaprav je to določil slučaj. In takrat sem si zaželela drugačnega življenja. To je bila nepremagljiva želja.11 „ln kakšen slučaj je bil to?" »Imenuje se .Zaloputnjena vrata’. Za film so potrebovali mlado dekle. Hodila sem v gimnazijo in izkoristila prosto popoldne, da sem odšla na poskusno snemanje. Izbrali sb me, a takrat še nisem vedela, da bo to zame odločilno." „Od takrat ste potrebovali pet let, da ste se uveljavili?" »Mislim, da mora biti človek star vsaj petindvajset let, da lahko pokaže svojo pravo vrednost. V novem poklicu sem se hitro razvijala. To je delo, ki zahteva stalno opreznost, obnavljanje in izpopolnjevanje." „Toda vi ste vseeno predčasno dozoreli." »Mogoče. A ne maram otrok, ki prezgodaj dozorijo. Vsi jih občudujejo, a potem vseeno pride čas, ko se izenačijo z drugimi.11 „Ko ste snemali .Odbijanje’, je Polanski izjavil, da ste v privatnem življenju zelo podobni osebi, ki jo igrate v tem filmu." »Če je Polanski res to rekel, potem je to naredil iz reklamnih razlogov. Upam, da ni mislil resno. Nisem nevrotična do te mere. Malo že, tako kot danes ves svet, kot vsi, ki živijo v Parizu." »Pravijo, da ste zelo eksplozivni, a vaš obraz je tako miren in krotak." »Eksplozivna gotovo nisem. Nervozna in nemirna sem, a to skrbno prikrivam. Težave in svoje občutke zadržim zase." »Rekli ste, da vas je ta poklic naredil egoistično." »Verjetno je res, da človek v tem okolju postane egoist, ali bolje rečeno egocentričen, ker je treba stalno bedeti nad samim seboj. Od sebe moraš vedno dati le najboljše." »Ali težko prenesete poraz?" »Poraz. Ta poklic ne dovoljuje kaj takega. Želim si, da bi dosegla položaj, ko bi si lahko dovolila neuspeh. Da bi se lahko brez strahu za svojo kariero spustila v hazardne podvige. Toda v tem poklicu je žal vsak najmanjši neuspeh predrag." »Ali ste kdaj pomislili na samomor?" »Mislila sem nanj. Toda reči o tem kaj več bi bilo nespodobno." »Se vam kdaj zdi, da so vas režiserji izkoriščali?" »Oni so se me posluževali prav tako kot jaz njih. Vedno sem jih izbirala z največjo natančnostjo. Toda, ko se zanj odločim, je moje zaupanje popolno. Prepustim se in pričakujem, da bo odkril v meni nove talente. Poslužujem se jih, da bi sama sebe dodobra spoznala." Prvi vesoljec milijonar Kljub silovitemu nasprotovanju posadke Apolla 14, zlasti njenega poveljnika Allana Sheparda, so zdravniki NASA vztrajali pri zahtevi, da so bili vesoljci do poleta (31. jan.) v strogi karanteni. S tem so se hoteli izogniti možnosti, da bi kdo izmed posadke neposredno pred poletom ali med njim zbolel. Zdravniki imajo tokrat težave z »neubogljivimi" vesoljci. Zlasti Sheppard, prvi Američan, ki je poletel v vesolje, prepričuje zdravnike, da si ne bo dal motiti svojega prostega časa. Znan je po tem, da trmasto varuje svoje zasebno življenje. Lahko dela zagrizeno in brez počitka, toda kadar je prost, ne mara nobenega vmešavanja. She-pard je letel v vesolje samo enkrat, potem so ugotovili pri njem okvare v sluhu in mu prepovedali polete. Z uspešno operacijo se je Shepard vrnil k vesoljcem. Druga stvar, ki jezi Sheparda, so novinarji. Ostro so ga napadali, ker si z udeležbo v vesoljskih načrtih služi denar. Naj se Shepard še tako jezi, ostane dejstvo, da je v 10 letih, kolikor je minilo od njegovega prvega poleta v vesolje, postal milijonar, zahvaljujoč svojim zvezam in spretnim vlaganjem denarja v donosne posle. Najbolj priljubljeni filmski igralec e TARVN POVVER, 17-letna hči pokojnega Tyrona Povverja in Linde Christian, nadaljuje igralsko tradicijo družine. V novem Zeffirellijevem filmu o sv. Frančišku Asiškem bo igrala sv. Klaro Asiško. V začetku leta je značilno, da vsi polagajo obračun preteklega leta. Tako so izvedli lastniki ameriških kino dvoran glasovanje o filmskem igralcu, ki je med občinstvom najbolj priljubljen. Pred vsemi prednjači Paul N e w m a n — to je igralec, ki je občinstvu najbolj všeč in ki je temu primerno tudi pripomogel lastnikom kinov, da so na njegov račun največ zaslužili. Nevvmanu sledijo Clint East-wood, Steve McOueen, John Wayne, Elliott Gould, Dustin Hoffman, Lee Marvin, Jack Lemmon in med prvimi desetimi ljubljenci filmskih gledalcev je tudi edina ženska Barbara Streisand. Očitno je, da je občinstvu najbolj všeč moški filmski svet kot ženski. Poleg tega so bolj priljubljeni že tradicionalni filmski igralci kot pa moderni igralci. Omembe je vredno, da John Wayne še vedno žanje u-speh, kljub letom, ki jih je kar precej, saj je na spisku najbolj simpatičnih že 22 let. Statistika je zanesljiva, saj je bilo merilo denar. ANTHONY QUEEN in MONICA VIT-TI bosta prvič nastopila skupaj v filmu »Kralj in kraljica«, ki ga bodo snemali v Španiji. — Bralci neke češkoslovaške revije so za najlepšo žensko dvajsetega stoletja izbrali monaško princeso GRAZIO. — Zaročila sta se ISABELLA in CHRISTIAN. Ona je hčerka slavne Ingrid Bergmann, on pa sin Vittoria de Sice. — MARINA VLA-DY se je odločila, da bo po poroki s sovjetskim pevcem VLADIMIROM VISOC-KIM sprejela sovjetsko državljanstvo — TONY CURTIS svetuje vsem moškim, naj se ne poročijo pred štiridesetm letom. Kajti le tako bodo podaljšali svojo mladost. Ameriški filmi v letu 1970 Lani so snemali do 30. novembra 221 a-meriških filmov, od katerih so 131 filmov posneli v ZDA, 90 pa v drugih državah. Ti podatki so podobni tistim iz leta 1969, ko so v istem času posneli 219 filmov, od katerih 115 v ZDA in 104 v tujini. Značilnost filmske produkcije v ZDA za leto 1970 pa je tudi, da so večje filmske družbe omejile svoje delovanje, medtem ko so se bolj razbohotile manjše družbe. V odstotkih znaša povišek manjših družb 90-odstotno znižanje delovanja večjih pa 25 odstotkov. O Nedavno so v New Yorku objavili vsakoletni seznam najbolj elegantnih žensk na svetu. Na vrhu lestvice je Begum Aga Khan, sledijo ji žena maroškega poslanika pri OZN gospa Benhima, Catherine Denevue, Sophia Loren, žena francoskega predsednika gospa Pompidou in žena kalifornijskega guvernerja gospa Reagan. © V Caorle pri Benetkah sta dospela Senta Berger in Daniele Dublino, ki naj bi v tem kraju snemala nov film, z naslovom »Jegulja za 300 milijonov". V filmu bodo nastopali Gabriele Ferzetti, Lino Toffolo, Ottavia Piccolo in Rodolfo Bandini. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT SMUČANJE: Predolimpijskih tekmovanj v Sapporu na Japonskem se bo udeležilo vsaj 243 športnikov iz 16 držav. Do sedaj so se prijavile naslednje države: Avstrija, Formoza, Finska, Zah. Nemčija, Vzh. Nemčija, Anglija, Severna in Južna Koreja, Liechtenstein, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Španija, Švedska in Jugoslavija. Prireditelji so sporočili da pričakujejo še prijave Kanade, Češkoslovaške, Francije, Italije, Mongolije, Švice, ZDA in SZ. Tekmovanja v Sapporu bodo na sporedu od 7. do 14. februarja in bodo obsegala smučanje, hitrostno drsanje, umetnostno drsanje, hokej na ledu, biatlon, sankanje in bob. Ilvanhoe 1 47 »Najhujša šele pride,« jie odvrnil de Bra-cy. Približal se je princu Johnu in mu šepnil s tihim, a prodornim glasom: »Rihard je na Angleškem, videl sem ga in govoril z njim!« Princ John jie prebledel kakor smrt, o-maihnil in se ujel za hrastovo klop, kakor človek, ki mu je predrla prsi smrtonosna puščica. »Blaizniš, de Bracy,« je vzkliknil Fitzur-se, »to ni mogoče!« »Tako resnično je kakor resnica sama,« je rekel de Bracy; »njegov jetnik sem bil in sem z njim govoril.« »Z Rihardom Plaintagemetom, praviš?« je nadaljeval Fitzurse. »Z Rihardom Plantagenetom,« je odvrnil de Bracy, »z Rihardom Levjiesrčjem, z Rihardom Angleškim.« »In njegov jetnik si bil?« je vprašal Wal-demar. »Ali mar poveljuje vojni sili?« »Ne, le nekaj svobodnjaških hajdukov je bilo Okoli njega in ti še ne vedo, kdo je. Čul sem ga, ko je rekel, da se misli ločiti od insjih. Pridružil se jim je samo zaito, da jim je pomagal pri naskoku na Torquil-stone.« »Da,« je rekel Fitzurse, »Rihardova navada jje resnično itaka; on hodi okoli kakor pravi viitetz-skitalec in išče divjih prigod, zanašaje ise ina moč svoje roke, medtem ko počivajo majiboLj važni posli njegove države im je njegova laisitna varnost 'Ogrožena. Kaj misliš Storiti, de Bracy?« »Jaz? Ponudil sem Rihardu svoje kop-jienike v službo, pa jih je odbil; povedem jiih v Hull, da tam najamem ladjo in odplavam na Flandrsko; v takih nemirnih časih najde podjeten mož povsod dovolj posla. In ti, TValdemar, ali se hočeš odreči politiki, vzeti kopje in ščit in deliti z menoj usodo, ki nama jo je nebo namenilo?« »Prestar sem, Ma urice, in hčer imam,« je odvrnil Waldemar. »Daj jio meni, Fitzurse, s pomočjo svojega kopjia in stremena bom skrbel zanjo, kakor se spodobi njenemu stanu.« »Ne,« je odvrnil Fitzurse, »iskal bom zaščite v cerkvi Sv. Petra, nadškof mi je po prisegi brat.« Med tem razgovorom se je princ John po malem zbudil iz omotice, v katero ga je bila vrgla nepričakovana novica, in pazno poslušal razgovor svojih slug. »Že odpadajo od mene,« je rekel sam pri sebi, »nič bolj trdno se me ne drže nego velo listje veje, kadar potegne veter! Pekel in visi peklenščki! ali ne morem najti izhoda, ko me ti strahopetci zapuščajo?« Pomolčal je, nato udaril v posiljen smeh, poln vražje strasti, s katerim je končno zmotil njiju razgovor. »Ha, ha, ha, moja dobra gospoda, tako mi svetlega čela naše Gospe, imel sem vaju za pametna človeka, za drzna moža, za premišljena moža; zdaj pa zamotavata bogastvo, čast, veselje in vse, kar nam je obetala naša visoka igra, v trenutku, ko je treba le smelega naključja, pa bi bilo dobljeno!« »Ne razumem vas,« je rekel de Bracy. »Kakor hitro se raznese glas o Rihardovem prihodu, bo stal na čelu cele vojske in tedaj smo izgubljeni. Svetoval bi vam, gospod, da pobegnete v Francijo, ali pa da se zatečete v varstvo kraljice matere.« »Zase ne iščem varnosti,« je ošalbno dejal princ John; »to si lahko zagotovim, če rečem bratu le besedo. A daisiravno site vi, de Bracy, in vi, Fitzurse, tako pripravljeni, da me zapustite, me vendar ne bi posebno veselilo, če bi videl vajini glavi, kako črnita nad Cliffordskimi vrati. Ali meniš, Wal-dernar, da te prekanjeni nadškof ne bi dal sam potegniti s stopnic oltarja, če bi mu to pomagalo do sprave s kraljem Rihardom? In ti, de Bracy, mar si pozabil, da stoji med teboj in Hullom Robert Estoteville z vso močjo in da grof Essex zbira svoje ljudi? Če se nam je bilo že pred Rihardovim prihodom bati teh naborov, ali meniš, da moremo zdaj še dvomiti, na katero stran se bosta postavila vodji? Verjemi mi, Estoteville je sam dovolj močan, da požene vse tvoje kopjenike v reko Humber.« Walde-mar Fitzurse in de Bracy sta se prepadena spogledala. »Rešilna pot je samo ena,« je nadaljeval princ, in čelo mu je postalo temno kakor isaima polnoč; »predmet našega strahu potuje sam — treba mu je presekati pot.« »Jaz mu jie ne bom presekal,« je hlastno rekel de Bracy. »Njegov jetnik sem bil in mi je prizanesel. Ne dotaknem se niti peresa v njegovi perjanici.« »Kdo govori o tem, da bi mu storil kaj žalega?« je s hudobnim smehom rekel princ; »ta lopov bo še rekel, da sem hotel, naij ga ubije! Ne, ječa bi bila boljša; in če je zaprt v Britaniji ali v Avstriji, kaj to de? Stvari bodo potem še vedno take kakor prej, ko smo se lotili podjetja, zakaj snovali smo ga na upanju, da ostane Rihard jetnik na Nemškem. Naš stric Robert je živel in umrl na Cardiffskem gradu.« »Da,« je rekel VValdemar, »ali vaš stric Henrik je tudi bolj trdno sedel na svojem prestolu, nego se more pohvaliti vaša milost. Jaiz pravim, da je najboljša ječa tista, ki jo naredi grobar; nobena temnica se ne more primerjati z jamo pod cerkvenim tlakom! Povedal sem svojo misel.« »Naj bo ječa ali grob,« je dejal de Bracy, »jaz si umijem roke.« »Lopov,« je rekel princ John, »menda ne misliš izdati našega načrta?« »Namenov nisem še nikoli izdajal,« je olšalbino rekel de Bracy, »in tudi lopova nikar ne spravljajte v zvezo z mojim imenom!« »Miruj, gospod vitez!« se jie oglasil 'VValdemar. »In vi, moj dobri goispod, oprostite pomislekom hrabrega de Bracyja; prepričan sem, da jiih bom kmalu odpravil.« »To presega vašo zgovornost, Fitzurse,« jje odvrnil vitez. »Ej, dobri gospod Mamice,« je dejal zviti politik, »ne odskakujte mi v stran kakor plašljiv konj, ne da bi si vsaj ogledali predmet svojega strahu. Ta Rihard — komaj dan jie tega, ko je bila še tvoja najbolj goreča želja, da bi se srečal z njim v bitki, iz oči v oči; stokrat sem slišal iz tvojih ust, da hlepiš po tem.« »Da,« je rekel de Bracy, »a tako, kakor ti praviš: mož proti možu v odkritem boju. Nikoli pa nisi čul od mene namiga o tem, da bi ga zaskočil samega v gozdu.« »Slab vitez si, če se ob tem spotikaš,« ga je zavrnil VValdemar. »Mar sta se Laocelot de Lac in sir Tristram v bitki odela s slavo? Ali ne s tem, da sta se v senci globokih, neznanih gozdov spoprijela z vitezi-velika-ni?« »Da, a povem vam,« je rekel de Bracy, »ne Tristram ne Lancelot ne bi bila mož proti možu kos Rihardu Plamitagemetu; mislim, da tudi ni bila njiju navada napadati posameznike v neenakem boju.« »Meša se ti, de Bracy! Kaj pa zahtevamo od tebe, najetega glavarja četniške stotnije, ki je prodala svoje meče v službo princa Johna? Opozorjen si na našega sovražnika, pa se še pomišljaš, čeprav gre za srečo tvojega gospodarja, tvojih tovarišev in tvojo lastno ter za življenje in čast vsakega izmed nas!« »Rekel sem, da mi je podaril življenje,« jie mrko odvrnil de Bracy. »Res me je spodil izpred svojega obličja in zavrnil mojo poklonitev — v toliko mu nisem dolžan ne zvestobe ne pristaštva; a roke vendar nočem vzdigniti zoper njega.« »Saj ni treba — pošlji Louisa Winkel-brandta in dvajset svojih kopjenikov.« »Pretepačev imate sami dovolj,« je rekel de Bracy; »niti eden mojih ljudi se ne bo nikamor ganil po takem poslu.« »Talko trdovraten si, de Bracy?« se je o-glasil princ John. »Zapuščaš me, čeprav si Vera G.: /Angelika Majhna je bila in slabotna. Tako majhna, kakor majhno, prezgodnje pišče, ki vedno zadnje priteče in preplašeno frfota z golimi perutkami. In ki ga vsi odrivajo. Sama je bila Angelika. Le babico je imela. A babica je bila stara in godrnjava, čeprav je Angeliko ubožico zelo ljubila. Babica ni mogla z njo na cvetoče travnike ne v gozd. Nikamor je niso nesle njene bolne noge. Le pred hišo, na soncu, je čepela in strmela v daljavo s starimi, brezizraznimi očmi. In vendar ni bila Angelika nikdar sama. Saj je imela svojo punčko, svojo ljubo Živko. Živka ni bila lepa kupljena punčka s pravimi laski in očki, ki se zapirajo. Napravila jo je babica, iz majhnih barvastih krpic jo je sešila. Za Angeliko je bila najlepša. Dva majhna gumba — črne očke so se svetile iz zamazanega cunjastega obrazka. „Ti moja mala mucica! Ti golobček!" jo je ljubkovala Angelika. Z drobnimi, prosojnimi ročicami je pritiskala Živko k bledemu licu. „Zakaj nič ne ješ? Suhec moj mali! Umrla boš," je nežno očitala punčki, kakor je slišala babico. Ko je zvečer legia v svojo siromašno posteljico, je položila punčko Živko tesno kraj sebe in jo skrbno in ljubeče odela. Le da je bilo punčki gorko, njo je lahno mrazilo v slabo zakriti hrbtiček. „ Lah ko noč, miška moja zaspana!" je tiho dihnila v punčko in jo poljubila. Punčka je mirno ležala, črna mala gumba sta svetlo in prijazno strmela v spečo Angeliko. Angelika je sanjala. Lepe sanje. Nad posteljico, v okrušeni črni steni je zagledala skrivna vratca. Še nikdar poprej jih ni opazila. Stopila je na posteljico in boječe odprla vratca. V odprtini je zagledala same punčke: majhne in velike, v vrsti so stale. Oblekice so imele svilene, laske kodraste. Celo čeveljčki so bili svileni. Angelika je strmela. Vse to da je njeno? Deset punčk, dvajset? Vse njeno! Kako to, da ni še nikdar opazila teh vratec? V srcu ji je zaigralo. Iztegnila je ročice — in od prla oči... Ali je sanjala? Saj ni mogoče. Toliko punčk je videla. Vse so njene. Tu nad posteljico, v steni morajo biti vratca. Hitro se je dvignila in se vzpela ob steni. Saj morajo biti vratca. Razločno jih je videla. V skrivnostnem pričakovanju in bojazni je drsela po steni z drobnimi prstki in iskala čudežna vratca. Punčka Živka je začudeno strmela izpod odeje. Danes ji Angelika ni nič voščila »dobro jutro", niti je ni poljubila. Niti „miška“ ji ni rekla. Čisto je pozabila nanjo. Angelika je mislila le na lepe, svilene punčke. Žalostno je zdrknila Živka pod odejo in zakrila svoj zamazani, otožni obrazek. Angelika pa se je utrudila. Sedla je na posteljo in neverjetno ogledovala steno. Še enkrat se je vzpela in s pestmi udarila po zidu. Omet se je dalje odkrušil, vratca pa se le niso prikazala. Ves dan je bila zamišljena. Kaj, če so skrivna vratca na kateri drugi steni. Preiskala je vso sobico, celo za omaro se je iztegovala. Drugo noč je zopet sanjala. Zopet je zagledala skrivnostno omarico, le manjša je bila. A ko jo je odprla, je stala v predalčku le — njena Živka. Razcapana je bila in zamazana, pa tako žalostno je gledala. Očitajoče sta zrli njeni očesi v Angeliko. In glej! Živka je izpregovorila: »Angelika, zakaj si me pustila ves dan samo? Le na one lepe punčke si mislila, name pa si pozabila. Tako sem bila lačna. Sedaj pa sem umrla." Angelika je vztrepetala. Njena Živka umrla? »Živka, moja Živka!" je kriknila in iztegnila roki proti punčki. Punčka pa je padla vznak in omarica se je zaprla. Angelika je tolkla po zidu, vratec ni bilo več najti. »Živka moja zlata, golobček moj! Pridi, oh pridi!" je ihtela Angelika in pritiskala čelo ob mrtvi, tihi zid. Pozabljene so bile lepe punčke, le njo je hotela zopet, svojo malo, umazano punčko. Bridko je zaplakala. Nikdar več ne bo videla svoje Živke, nikdar več. Saj ji je babica pravila, da tudi mamice ne bo več videla, ker je umrla. Kako naj sedaj živi, tako sama, brez svoje punčke? Prebudila se je vsa solzna in ihteča... »Živka, Mucica!" Punčka je mirno ležala kraj nje in jo radovedno gledala. »Ti nisi umrla. Le sanjala sem tako grdo. Miška ti mala!" je dušila Angelika punčko s poljubi in jo z obema ročicama privijala na mokra lica. »Odpusti, Živka! Ne bodi huda na Angeliko. Saj te imam tako rada. Ne dala bi te za dvajset onih lepih punčk!" Punčka Živka pa se je smehljala, presrečno smehljala s svojimi zamazanimi usteci. Dva mala gumba — njene očke — sta se ljubeče svetila. Mala Živka je Angeliki odpustila ... ; Cvetko Golar: c s Burja i < Burja, burja ostra S j> je vrh Krasa sela, \ l zažvigala botra, ( žalostno zapela. ? c Žalostno zapela ( čez domača sela, > S v Trst se je zagnala S s in na morje pala. ( > In na morje pala, S š divje zabučala, y c bolna od nesreče, ? žalosti moreče. JŽft dobro tmijs Kaj verjame? — Miha pravi: »Ali verjameš, da imamo, slikarja, ki je v kotu nad-posteljo tako naravno naslikal pajčevino, da jo .je- dekla tri ure ometala, in ker je ni mogla omesti-, je od prevelike utrujenosti; omedlela?« — Narte odgovori: »Že verja-, mern, da imate takega slikarja; a da bi imeli tako deklo, tega ne verjamem.« Razgovor. — JuTež: »Kaj je ljubavno pi-smo?« — Burež: »I. juhami o pismo je vstopnica v žensko srce.« Umetnik. — Sodnik pravi potepuhu: »Kaj ste po poklicu?« - Potepuh: »Umetnik.« — Sodnik nadaljuje: »S kakšno umetnostjo se pečate?« — Potepuh: »Dežnike popravljam.« — Sodnik: »To ni nikaka umetnost«. — Potepuh: »Pa vi popravite dežnik, gospod sodnik!« Kmet in vojak. — Bilo je v časih, ko so vojaki nosili še svetle sablje. Neki kmet je dobil vojaka na stan. Da bi se ga kmet bolj bal in mu bolje stregel, vojak potegne pri jedi svojo sabljo in jo položi preko mize. Kmet to vidi, a se brž spomni, kaj naj stori. Gre na gumno po senene vile, jih prinese v hišo in prav tako položili preko mize. »Kaj pa toii« začuden vpraša vojak. »Kaj?« odvrne kmet. »K velikemu nožu spadajo tudi velike vilice.« ČE SE SREČA SMEJE (Bolgarska pravljica) Živel je siromašen mož, ki se mu je zelo slabo godilo. Delal je vse svoje žive dni in se ubijal bolj kakor vsi drugi, vendar vse, kar je zaslužil, ni bilo zadosti, da bi bil mogel od tega pošteno živeti. Ljudje, ki so ga poznali, so ga pomilovali in govorili, da nima sreče. O tem ubogem trpinu je slišal tudi neki bogat in dober mož, pa si je rekel: »Kaj pa je to pravzaprav sreča? Ali je sploh kaj takega na svetu? Seveda, res je že, da so nekateri rojeni pod srečno zvezdo in imajo zaradi tega tudi kaj pod palcem, drugi pa nimajo nič in se morajo mučiti in mučiti, pa kljub temu ne dosežejo nič.« Neki dan je siromak šel po svojih opravkih. Prišel je do vode in tu bi bil moral čez most. Tisti bogati mož ga je videl, pa si je dejal: »Zdaj pa poizkusim revežu pomagati.« In položil je na bruno na mosu zlatnik in se skril pod mostom. Hotel se je namreč prepričati, ali bo mož, o katerem pripovedujejo ljudje, da nima sreče, opazil zlatnik ali ne. Ko je siromašni mož prišel do mosta, mu je nekaj šinilo v glavo in je rekel: »Enkrat bi se pa res rad prepričal, kako napravi slepec, če gre čez most.« In zaprl je oči in korakal čez most, kakor bi bil slep. Seveda ni opazil zlatnika. Zdaj pa je njegov bogati prijatelj že verjel, da siromašni mož nima sreče, in je dejal: »Je torej le res, kar pripovedujejo o sreči.« (Cv.K.) mi tiolifcrait zatrjeval, kako si vnet za mojo službo?« »Tega ne mislim,« je rekel de Bracy; »pomagati vam hočem v vsem, kar se spodobi vitezu, bodisi na turnirju ali na ravnem polju; a take zahrbtne zasede ne spadajo v mojo dolžnost.« »Pojdi semkaj, Waldemar,« je dejal princ John. »Nesrečen vladar sem. Moj oče, kralj Henrik, je imel zveste služabnike, njemu je bilo treba samo izreči, da mu je nemiren svečenik na poti, in kri Tomaža a Becketa je pordečila stopnice njegovega lastnega oltarja, čeprav je bil svetnik. — Tracy, Morville in Briton, zvesti, pogumni služabniki, vaš duh je ugasnil z vašimi imeni vred! In dasi je Reginald de Fitzurse zapustil sina, je ta vendar odpadel od zvestobe in poguma svojega očeta.« »Odpadel ni od ničesar,« je rekel Walde-mar Fitzurse; »in ker ne gre drugače, hočem vzeti vodstvo nevarnega podjetja nase. A moj oče je moral drago plačati hvalo vnetega prijatelja; in vendar je dokaz zvestobe, ki ga je dal Henriku, daleč ostajal za tem, kar hočem jaz storiti za vas; zakaj rajši bi naskočil cel koledar svetnikov nego naperil kopje proti Levjesrčnemu. De Bracy, naite se moramo zanesti, da boš hrabril duhove neodločnih in varoval osebo princa Johna. — Paž,« je velel, »hiti v moj stan in reci orožarju, naj bo pripravljen; sporoči Ste-phenu VVetheralu, Broadu Thoresbyju in Trem kopjem S p y inghow ski m, naj takoj pridejo k meni; tudi vrhovni oglednik, Hugh Bardion naj me poišče. — Zbogom, moj princ, do veselejšega svidenja.« Tako govoreč je odšel iz sobane. »Odpraivljia se, da zajame mojega brata,« jle rekel princ John de Bracyju, »a duh mu ni nič bolj vznemirjen, kakor če bi šlo za prostost kakega saškega frainiklina. Upam, da bo pomnil naše povelje in izkazoval osebi našega dragega brata Riharda vse dolžno spoštovanje.« De Bracyjeiv odgovor je bil samo nasmešek. »Tako mi svetlega čela. naše Gospe,« je rekel princ John, »naiša naročila so bila zelo točna, čeprav jih morda niste čuli, ko sva Stala skupaj tamle v oknjaku. Jasen in odločen je bil naš nalog, naj skrbi za Ri-hardovo varnost, in gorje Waldemarjevi glavi, če ga prekrši!« »Bolje bi bilo, če bi šel za njim in ga natanko seznanil z voljo vaše milasti,«je menil de• Bracy, »zakaj, kakor sem jaz vse to preslišal, tako nemara tudi Waldemarj eve-ga ušesa ni doseglo.« »Ne, ne!« je nestrpno rekel princ John. »Pravim ti, da me je čul; in razen tega imam zate drug opravek. Stopi semkaj, Maiurice, daj mi, da se naslonim na tvojo ramo.« Tako sta stopila po dvorani in princ John je nadaljeval z glasom najtesnejše zaupljivosti: »Kako misliš o tem Waldemarju Fiitzursu, moj de Bracy? On se nadeja, da bo postal naš kancler. A mi se bomo prav gotovo dobro premislili, preden podelimo to visoko službo človeku, ki s tem, da je bil tako hitro pripravljen izvršiti podjetje zoper Riharda, tako očitno kaže, kako malo spoštuje našo kri. Ti nemara misliš, da si v naših očeh kaj izgubil, ko si drzno odklonil to nevšečno nalogo; a ne, Maurice, še spoštujem te zaradi tvoje krepostne stanovi tasti. So stvari, ki jih je neizogibno treba storiti, ne da bi mi zato ljubili in cenili izvrševalca svoje volje; kakor tudi utegnejo biti stvari, ko mož samo poviša svojo vrednost v naših očeh, če nam jih odreče. Zajetje mojega nesrečnega brata ne pomeni tako dobre pravice do visokega kanclerskega čina, kakor jo daje tebi tvoja viteška in pogumna odklonitev velemaršalske bulave. Misli na to, de Bracy, in loti se svojega posla.« »Omahljivi trinog,« je zamrmral de Bra-cy, ko je odšel izpred prinčevega obličja, »zlo srečo imajo tisti, ki ti zaupajo. Tvoj kancler, da, bogme! komur je čuvati tvojo vest, ta nima dosti truda. A velemaršal angleški!« je dejal in iztegnil roko, kakor da že sega po svoji uradni palici, in še bolj ponosno ubral korak skozi predsobje, »ta nagrada je resnično vredna, da se potegnem zanjo!« De Bracy je komaj zapustil sobano, ko jie princ John poklical služabnika. »Sporoči Hughu Bardonu, našemu vrhovnemu ogledniku, naj pride semkaj, kakor hitro bo njegov razgovor z Waldemar-jiem Fitzursom končan.« Vrhovni oglednik je kmalu prišel; John je medtem z neenakomernimi in zbeganimi koraki hodil po sobani sem ter tja. »Bardon,« je rekel princ, »kaj je hotel Waldemar od tebe?« »Dva odločna moža, dobro znana s temi severnimi pustinjami in spretnega slednika ljudi in konj.« »In si mu ustregel?« »Če mu nisem, naj mi vaša milost nikoli več ne zaupa,« je odvrnil mojster ogleduhov. »Eden je iz Hexamshirea in vajen zasledovati tynedaleske in theviotdaleske tatove, kakor pes krvaš sledi ranjenega jelena. Drugi je Vorkshirec in je pogostokrat napel struno v veseli shetrtvoodski šumi; vsako jaso in sotesko pozna, sleherno goščo in šumo med tem krajem in Richmondom.« »Dobro,« je rekel princ. »Ali pojde Wal-demair z njima?« »Neutegoma,« je odgovoril Bardon. »S kakim spremstvom?« je malomarno Vprašal John. »Broad Thoresby pojde z njim in Wethe-ral, ki ga zaradi njegove okrutnosti imenujejo Štefana z jeklenim srcem, in trije oborožena s severa, ki spadajo k tolpi Ralpha Middletona — Spyinghowiska kopja jih imenujejo.« »Prav,« je rekel princ John; naito je trenutek pomolčal in dodal: »Bardon, zelo važno je za nas, da bistro paziš na Maurica de Bracyja — a tako, da se on ne bo zavedal ... Poročaj nam kdaj pa kdaj o njegovem početju — s kom občuje in kaj name- rava. Ne zanemari tega, če ne, mi boš odgovarjal!« Hugh Bardon se je priklonil in odšel. »Če ime Maurice izda,« je dejal princ John, »če me izda, kakor se bojim po njegovem vedenju, tedaj hočem imeti njegovo glavo, pa da mi sam Rihard razbija po vratih mesita Yorka.« PETINTRIDESETO POGLAVJE Našla povesit se zdaj vrne k Izaku iz Torka. Žid je zajahal mezga, ki mu ga je podaril hajduk, in se z dvema krepkima svo-Ibodlnjiakoma, 'ki sta mu bila določena za vodnika in varuha, odpravil proti temple-istorvvskemu preceptoriju, da bi se tam pogajal za hčerkino osvobojenje. Precepi torij je bil komaj dan poti od razdejanega tor-quilstoimskega gradu in Žid se je nadejal, da dospe tjakaj, preden se znoči; zaito je na kraju gozda odslovil vodnika, jima stisnil v nagrado Srebrnjak in nadaljeval pot z vso naglico, ki jo je njegova utrujenost še zmogla. A moči so ga popolnoma zapustile, ko je bil še štiri milje daleč od Templesto-wa; hude bolečine so mu prešinjale hrbet in ude, tako da je telesna muka še povečala silno tesnobo, ki mu je davila srce. Moral se je ustaviti v majhnem trgu, kjer je živel židovski rabi njegovega rodu, sloveč zdravnik in Izakov dober znanec. Na-tan Ben Izrael je sprejel bolnega rojaka z vso tisto prijaznostjo, ki jo je zakon predpisoval in ki so jo Židje izkazovali drug drugemu. Prisilil ga je, da je legel k počitku, in uporabil vsa takrat običajna sredstva, da ustavi napredovanje mrzlice, ki so jo bili nakopali ubogemu Židu strah, napori, grdo ravnanje in žalost srca. Zjutraj, ko je hotel Izak vstati in nadaljeval svojo pot, se je Natan kot gostitelj in kot zdravnik uprl temu namenu. Rekel jie, da bi ga to utegnilo stati življenje. A Izak je odgovoril, da mu gre za več nego za življenje im smrt, če to dopoldne ne pride v Tempi estovve. (Dalje prihodnjič) RADIO CELOVEC NEDELJA, 7. 2.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 8. 2.: 13.45 Informacije — Ob 100-letnici rojstva pisatelja Franca Šaleškega Finžgarja. — TOREK, 9. 2.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Koroška povest (V. Polanšek: Obirjan — 15.). — SREDA, 10. 2.: 13.45 Informacije —- Žena, družina, dom. — ČETRTEK, 11. 2.: 13.45 Informacije — Koroška sinoda (2.) — »Lur-ška pastirica". (Igrajo gojenke gospodinjske šole v ŠL Rupertu). — PETEK, 12. 2.: 13.45 Informacije — Našim mladim poslušalcem — Popevke za vse. — SOBOTA, 13. 2.: 9.00 Rubrika za jugoslovanske delavce, zaposlene v Avstriji — Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 7. februarja: 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: „Povodni Mož Česilko" — 16.10 Vsi medvedi ne prespijo zime — 16.35 Za mladino od 14. leta naprej: Stik — 17.05 Ray Charles v Nemčiji — 17.35 Profili — 18.05 „Fotojazbec“, lahko noč za najmlajše — 18.10 Bonanza — 19.00 Čas v sliki z vprašanjem tedna — 22.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 Kraj dejanja — 21.30 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.45 Iz moje knjižnice — 22.10 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju iz Zuricha. PONEDELJEK, 8. februarja: 18.20 „ Foto jazbec", lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Novinarji — 21.00 Poštni predal — 21.15 Prometni obzornik — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 9. februarja: 18.00 Angleščina — 18.20 „Fotojazbec“, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Yancy Derringer — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Sestanek z živaljo in človekom — 21.05 „Le Sacre du printemps", balet Igorja Stravinskega — 21.40 Pristanek „Apolla 14“ — 23.00 Čas v sliki. SREDA, 10. februarja: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Mostovi k človeku — 11.00 Program za delavce: Moja volja je zakon — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Pozabljena vila — 17.10 Aleksander in avtomobil brez levega žarometa — 17.20 Za otroke od 11. leta naprej: Mednarodni mladinski magazin — 17.35 Lassie, zgodba o psu — 18.00 Francoščina — 18.20 „Fotojazbec“, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 21.15 Filmske zgodbe iz Avstrije (5): Dunajski film in njegovi Igralci — 22.10 Srčni infarkt — 22.40 Čas v sliki. ČETRTEK, 11. februarja: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Vremenski sateliti — 11.00 Melanezija — 11.30 Rimska zgodovina: Stoletje revolucije — 12.00 Mesto dela zgodovino — 18.00 Italijanščina — 18.20 „Fotojazbec“, lahko noč za najmlajše — 18.50 Pater Brown: »Atentat" — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 »Kapetan", Rudolfa Stoiberja — 21.35 Civilizacija. Umetnost zahodnih dežel — 22.25 Čas v sliki. PETEK, 12. februarja: TV v šoli: Grmičevje v brezlistnatem stanju — 10.30 Franz I. In njegova doba — 11.00 Program za delavce: Bel ami — 18.00 Naše zdravje — 18.20 »Fotojazbec", lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Cesaričin sel: »Sovražniki" — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 »Plava točka", burka v enem dejanju Floriana Mal-becka — 21.00 Potek časovnih dogodkov — 22.00 Čas v sliki — 22.15 Spotoma ob koncu tedna — 22.20 Jazzband iz Illinoisa (2. nadaljevanje). SOBOTA, 13. februarja: 15.20 Radijski koncert: Simfonija št. 7 v C-duru Franza Schuberta — 16.15 Za otroke od 15. leta naprej: Marko in eno kolo — 16.35 Hišica — 17.00 Za otroke od 6. leta dalje — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Fotojazbec", lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 23.06 Šport — 20.15 Zabavna oddaja z Dunaja — 21.45 Šport — 22.15 Čas v sliki — 22.30 »Nekega petka ob pol dvanajstih", kriminalni film. VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev po-nikovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi FERLACHER BETONVVERK J. P A G I T Z, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) Pliberk. Hiša v surovem stanju 9x16, enonadstropna s kletjo in 2 garaži naprodaj. Dopis pod „3723“ na OWG — Klagenfurt, Alter Platz 1. Cenjenim naročnikom! Uredništvo in uprava »Našega tednika" se zahvaljuje našim naročnikom in prijateljem lista za zvestobo v minulem letu. Po tej poti vas prosimo, da ostanete zvesti tudi v tekočem letu 1971. V današnji številki prilagamo za tuzem-stvo položnice, da nam boste lahko plačali naročnino. Kdor ne more plačati naročnine za celo leto, naj bi to storil vsaj za pol ali četrt leta. Letna naročnina znaša 100.— šil. Kdor se nas bo spomnil s kakim darom za tiskovni sklad, bo to objavljeno v listu in se mu še posebno zahvaljujemo! UREDNIŠTVO IN UPRAVA Es schneit — niedrige Preise im Textilgeschaft Sattler am Heuplatz, Klagenfurt. TVRDKA LEEB v Kotmari vesi išče za takojšnjo zaposlitev 2 delavca 1 ključavničarja (Schlosser) Dobra plača in trajno delovno mesto Prijave sprejme: Tvrdka L e e b Kotmara ves — Kdttmannsdorf Telefon 0 42 22 — 7911 17 WIHIEB-SCHUISS-VEMMII ■ BEI * - SAMOHIG Herren-Sport-Flanell- hemden Herren-Mako- Unterhosen lang Herren-Trikot- Leibchen firblg Herrenhemden welB od. creme, Restpostan Herren-Rollkragen- Pnlll Helanca Herren-Trlkot- oder Frottee-Pyjama Herren-Krawatten Herren-Glorlette- Sport-Popelinehemden 49.80 29.80 8.90 19.- 49.80 99- 9.80 79- Herren-Handschuhe mit Vfollfutter Herren-Strapaa- Socken 29.80 7.90 59- Damen-Pullover Langarm Damen-Mode-Westen QQ Acryl w3. Perlon- Georgette -Tiicher Frauen- Kaschmir-Tiicher | Frauen-Perlon-| Hauskleider oder I -Arbeitsmantel 5.90 27.90 59.80 Damen- Gummischlupfer Herren-Mode-Pull- fifl _ over oder -Westen 14.96 Damen-Sport- Flanellblusen 53 Damen-Perlonstepp- Scblafrocke 89.- Damen-ModerScke gefflttert 139.- Damen-Jersey- Poloblusen 99- Da-Trachtenwesten odg. Berditesgadener 99.- Damen-Hosenanzflge modisdie Fasson 399- Frauen-Kittelschurzen Kurzarm. Baumwo!Ie 39.80 Perlon- Servierschiirzen Frauen- TragerschBrzen Damen- Netzstrflmpfe Damen- Perlonstrfimpfe fehlerfrei Damen- KrSnselstrflmpfe ln Dosen Damen-Mode-HakellookstrBmpfe Damen-Lycra- Miederhosen 13.90 19.80 5.90 9.90 19.80 39.- W EIS S E W 0 C H E H Damen-Helanca-Waschegarnitur mit sdifinar Spčtze 59.- Perlon-BH mit Spitze Reifen-BH mit Spitze Damen-Velours- Nachthemden Damen-Mako- Pyjama Damen-Perlon-Unterkleider mit schSner Spdtze elnfirblg oder gemustert Damen-BanmwollsUp Damen-Makohosen mit Bein Damen-Mako-Kurzbeinhosen Omamentmuster Damen-Mako- Achselhcmd innen gerauht 25.90 69- 79.30 49.- 6.90 10.90 11.90 25.90 Damen-Kršnsel- Knichosen gemust. 19.80, elnfarb. 14.90 Mad.-Waschegarnltur 44 AA Hemd und Hose Al.eU Madchen-Mako-TJnter- 1Q QA leibchen, Langarm Iv.OU Knaben-Pullover ohne Arm 29.80 Damen-Wollhosen Damen-Makoleibchen mit Omamentmuster Damen-Perlon- Strumpfhosen Damen-Helanca-HS- kellook-Strumphosen Kinder-Skipullover Kinder-RoIIkragenpulll Helanca Kinder-Frotteehosen alle GrdBen Madrhen-Naehthemden aus gutem Wascheflanell 39- 39- 9.90 39.- 59.80 19.80 9.80 39.80 Knaben-Mako-Unterhosen oder -leibchen innen gerauht 23.90 Knaben-Ripp-Leibchen 1 AA oder -Slip f .5IU 39.- Kinder-Rockerln Kinder-Helanca- Steghosen Kinder-Sklhosen Markenware 59.80 129.80 Baby-Pullover 25.901 Baby-Gamftnr 25.90 BEI . ' .... . ? X . . - • . SAMO NIG 40 % auf Markemareu: (jetgner, (JHoriette, 96avnmr6e, 96u0er, Siattkam, flclfroffl Kfli boni Ichen-Hangerln it karieri. Baumivolle Bw-Geschirrtiicher gesiumt. mit SdiMnge 3.95 4.65 Bohleinen- Gesdhirrtuch gesiumt. gut saugend 7.95 Bslblelnen-Geschirr-tuch, Markenware Sdilosser-Handtuch gesiumt, mit Aufhanger 9.90 7.90 Strapaz- Frotteehandtuch 9.65 Jacquard- Frotteehandtuch gut saugende Bw-Qualttlt Arbeits- Frotteehandtucfa farbedit Karo-Tischtucb gewebt, 90X90 Rohleinen-Tischtuch gewebtes Karo. 130X130 Jacquard-Bettzeug, reine Baumwoitle. farbedit, 130 cm breit Alpen-Bettzeug reine Baumwolle. farbedit, 130 cm breit 15.90 12.90 17.90 39.80 21.90 19.80 Stretf-Damast Markenware, 130 cm breit Bunt-Damast vorziigMdie Bw-Qualltlt. farbedit. 130 cm breit Leintudi-Mollino starke Qual., 156 cm breit Schlupfer-Webe gute Baumwoll-Qualltlt. 130 cm breit Gebirgs-Bettuch etarkfadig, 150 cm breit Flanell-Leintflcher Markenware, 1130X220 24.90 26.90 18.90 17.90 23.90 42.- Vorarlberger Markenleintucfa Mitte verstirkt 49.80 Karo-Flanelldecken 59.80 Alpenbettzeng-Tuchentbezug farbedit. 130X190 Polsterbezflge dazupassend, 60X80 88.- 26.90 89.80 99.80 NOCH MEHR ZEIGEN IHNEN UNSERE SCHAUFENSTER - DAHER ... Seiden-Brokat- Steppdecken mit VliesfilUung und Trikot- 1CQ QA abdeckung, 130X190 lUS.Olg Bestlckte SchlUpferbeziige aus guter Webe. 130X190 Damast-TnchentbezOge Markenware, 130X190 Jacqnard- Polsterbezflge reine Baumwolle, 60X80 19.801 Fertige Polster gefiillt. aus fedemdlditem Inlett. 60X80 39.80 L - DAHER ... Fertige Tuchent 140 OA gefiillt, 3 kg Hflhnerfedem IlU.OU Halbdannentuchent gefulllt, daunendichtes Inlertt Blnmenvorhange 120 cm breit. schdne, modeme Muster 399.80 22.90 Diolen- Sockelvorhange pflegeleidit. OB flO 180 cm bodi WW.au 250 cm hodi 49.80 .am bestenglelchzu SAMOHIG VILLACH, AH SAMONIG-ECK Haš tednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrclec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.