f O
g t n i ua p I a d a 11 a v gotovini
g T E V. 30.
L J U B L I A N l. D.N E 29 JULIJA t 9 3 1
L t I O 44
Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor *0 Din. Izhaja rsako sredo. Spisi ln dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Veličastna manifestacija
katoliških Slovencev na Brezjah
Brezje, 26. julija. 1'rosvetno-verskegu romanja, ki ga je priredil s Prosvetno zvezo škofijski odbor Katoliške akcije na.Brezjaii včeraj in danes, so se udeležili mnogoštevilni romarji iz vseli krajev Slovenije. Vse popoldne so prihajali romarji ie v soboto s posebnimi in ojačenimi vlaki na Brezje. Velika cerkev na Brezjah je bila slavnostno okrašena z mlaji in venci. Zvečer pa je za žarela v prekrasni razsvetljavi reflektorjev in vencev žarnic. Naš slovenski čenstohov je obiskalo nad 4000 romarjev iz oddaljenih krajev, na večar pa se je slavnoeti udeležilo najmanj še uad tisoč okoličanov. Cerkev je biU že polna vse popoldne v soboto, prati večeru zdaleka ni več zadostovala niti za tretjino romarjev.
Okrog polfi sfMB&Sf Je nastopila na trgu wed cerkvijo	prosvetnega
društva ir. Tržiča, W&«r Je zaiarelo med »branim pritrkavanjem veliko svetišče Bogorodice v siju nebroj žarnic.
Čarobna rimska procesija
Ob 8 Je stopi! aa lečo pred cerkvijo ribniki dekan g. A. 6kubic in v daljšem govoru razložil 1508 letnico efeikega zbora, ki je pro-ijasil Marijo z« Mater božjo. Nato se je razbila velikanska rimska procesija, ki je šla po polj" do glavne ceste mimo romarskega doma in po dovozni cesti nazaj in okrog cerkve.
Slovesen prenos čudodelne podobe M. B. - Slavnostni govor in sv. maia
Proti jutru so prihajale nove množice romarjev, tajco da je bil ob polil) obsežni trg pred cerkvijo in pred provizornim oltarjem nabito polil ljudi. Na vseh koncih so razvijali "stave Marijinih družb in ob 8.45 se je ob zvokih godbe Krekovega prosvetnega društva 2 Jesenic začel pomikati iz cerkve svečan sprehod. Na čelu so nesli 31 zastav prosvetnih in' izobraževal, društev in zastav Marijinih družb. Nato so priSte narodne noše, vsa duhovščina in knezoškof dr. Gregor Rožman v ornatu. Za tem Pa so nesli 4 kleriki na posebnem stojalu čudodelno p<xlobo Matere božje Pomočnice. Posta-v'h so jo nn provizorni oltar, na kar je stopil '»> lečo pred cerkvijo zastopnik aiuerikanskih Slovencev in njih duhovni vodja g. J. P lc v -"J V svoji slavnostni pridigi je poudarjal Pomen današnje slavnosti, ki naj izzveni v 'etiki prošnji, da dobimo Slovenci svojega
svetnika Barago, ki bo družil Slovence na domači grudi z vsemi slovenskimi izseljenci na vseh kontinentih sveta. Nato je daroval prevzv. g. knezoškof dr. Gregor Rožman sv. mašo, med katero je igrala godba »Krekovega prosvetnega društvu« z Jesenic.
Izročitev prošnie za beatilikacijo Barage
Po končani službi božji, je gen. vikar Ignacij Nadrah prečital spomenico, katero je podpisalo 20.00« Slovencev v želji,, da se poveliča Baraga kot svetnik, in jo nato izročil knezo-Jkofu t željo, Jgaj okope potreb»^MwUie, M dobimo Slovenci čimprej priproJnJIta svojega rodu pri Bogo.
Veliko zborovanje Kateiiike akcije
Zu tem je med špalirjem zastav odšla duhovščina s knezoškofom nazaj v cerkev in tudi čudodelno sliko so prenesli nazaj na njeno mesto v cerkev. Ker se je takoj nato vršilo veliko zborovanje Katoliške akcije, je vsa ti-sočgiava množica vztrajala na svojih mestih, nakar je otvoril zborovanje podpredsednik škofijskega odbora Katoliške akcije dr. Franc Dcbevec. V svojem govoru se je spomnil najvišjega poglavarja sv. Cerkve papeža Pija XI.. ki mu je množica zaklicala gremki živijo.
Nato je zaigrala godba papeSko himno, na kar je vodja zborovanja izvajal, da smo dolžni kot Slovenci in katoličani in brez dvoma najzvestejši državljani, da se spomnimo njega, ki z vso ljubeznijo skrbi za procvit našega naroda in za prospeh naše jugoslovanske zastave. Po navdušenih ovacijah našemu vladarju Nj. Vej. kralju Aleksandru se mu je odposlala brzojavka:	'
Nato se je spomnil najvišjih duhovnih pastirjev našega naroda, slovenskih škofov, ki jim je množica navdušeno zaklicala: Živijo. Pozdravil je zastopnika okrajnega načelstva podnačelnika dr. V i d i c a, ki se je kot zastopnik oblasti udeležil zborovanja, nekatere druge odlične osebnosti, ki so se nepričakovano udeležile zborovanja in dr. Marka Natlačena, bivšega oblastnega predsednika, katere je pozdravila množica z navdušenimi ovacijamt.
Govor predsednika KSK Jedaote.
Za njim je govoril predsednik KSK Jed-note iz Amerike g. O p e k a in na kratko razvil program Katoliške akcije ameriških Slovencev, ki z delom v cerkvi, v šoli in v dru-
štvih skuša ohraniti izseljence zveste Bogu in narodu.
0 Mariji in 1500 letnici cerkvenega zbora v Efezu
je govoril dr. Karel Capuder. Izvajal je, da ima Marija dve največji odliki, kateri moramo prav danes posebno poudarjati, da je namreč Bogorodica in Brezmadežna. Slovenskim materam pa naj bo zgled kot Mati vere, Mati upanja in Mati ljubezni. Ce bodo naše matere po njenem zgledu in pod njeno zaščito vzgajale svoje sinove, naš narod ne bo propadel. Krasen govor je izvabil solze, tako da je bilo čuti ihtenje in tudi moške oči so se kopale v solzah.
Po tem govoru je pozdravil v imenu Baragove zveze zborovalce njen predsednik Anton G r d i n a in omenjal, da so Slovenci v Ameriki potrebni novega Barage in da bt potrebovali takega navdušenja in praktičnega katoličaostva, kot ga je pokazalo današnje zborovanje, tudi tam v deželi prosperitete, ker Slovenci tako često, že po par letih, pozabijo na Boga in domovino.
Kot zadnji je govoril Ivo P e r š u h • delu misijonarja škofa Friderika Barage.
Zborovanje je okrog ene zaključil vodja zborovanja z željo, naj bi vsi odnesli s tega zborovanja ne le lepih vtisov, ampak tudi trdne sklepe, da bodo živeli in delali tako, kot je dolžnost pravega katoličana. S himno »Povsod Boga< je bilo prisrčno in nadvse lepo zborovanje zaključeno.
Množica se je ob zvokih godbe razkropila m se počela počasi odpravljati na odhod. Med vsemi je vladalo naravnost praznično razpoloženje.
..................p.................. I I I.........I IT
Prosvetni dan v Grobljah pri Domžal; h
Dne 15. in 16. avgusta se bodo ob blagoslovitvi novega prosvetnega doma vršile v Grobljah velike prosvetne prireditve.
Dne 15. avgusta ob pol 9 dopoldne sv. maša in cerkveni govor g. škofa dr. Rožma-na. Nato blagoslovitev novega doma. Na prosvetnem zborovanju bo govoril g. dr. Marko Natlačen.
V nedeljo 16. avgusta se bo vršil v Grobljah socialni dan. Naši najboljši strokovnjaki in javni delavci bodo predavali o perečih socialnih vprašanjih
Anton Sušnik:
Odškodnina za razlaščene sozdove veleposestnikov
V	»Službenih noviaah« od 18. folija 1931 Je izšel pravilnik ministra za poljedelstvo, ki g a je izda! v sporazumu z ministrom za šu-aie in rudnike in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Pravilnik določa višino in način izplačila odškodnine za razlaščene gozdove.
a. 23. tega pravilnfca se glasi: »Ta pravilnik- stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah. Od tistega dne se začno Šteti roki, določeni v čl. 24. zakona.
V	smislu te določbe imajo torej občine, soseske in zadruge pravico prositi ža> dodelitev gozdov in pašnikov do 18. avg. +931. Zakon o likvidaciji agrarne refoime na vele-posestvih, je namreč določil kot zadnji termin za vlaganje prošenj 26. julij. Po tem pravilniku pa je ta rok podaljšan do 18. avg.
Kufco se določi odškodnina?
Gozdovi v visokih legah, ob javnih prometnih sredstvih in hudourniških področjih, plazovih itd. in vse ostale neplodne površine v sestavu teh gozdov, se bodo razlastile brez pravicc do odškodnine.
Odškodnina za dfuge gozdove se bo določila na podlag čistega katastrskega do--hcdka po sifrnju na dan 27. februarja 1919.
Pravilnik določa 4 razrede gozdov. V 1 razred pridejo gežejovi prvega in drugega razreda starega čistega katastrskega do- '
Lcii., ., '. .i.....: '
2. razred pridejo gozdovi 3. in 4.
i.	.	v '.	' .
v 3: razred gozdovi 5. in 6. razreda in i
v 4. razred'gozdovi 7. in 8. razreda sta- j re<ri cimp.j.i katastrskega donosa po stanju do' februarja 1919.
Cena i. razreda se odredi tako, da se bo stari' čisti katastrski dohodek gozdov 2 razreda uptemenil v krone in ta znesek pomnožil z 2'0. Tako dobljena vsota je dinarska cena 1. razred agrarne cenitve.;
Na primer: Katastbii dohodek 1 ha gozda 2. razreda po stenju od 27. februarja 1. 1019 je znašal 1.40 gld., to je v kronah izraženo 2.80 K. Ce ta znesek pomnožimo z 200, dobimo vsoto 560 Din za ba.
Ona sedanjega 2. razr. sc določi tako, da se vrednost i. razreda zmanjša za 20% ;
PO SVETI/
Katoliško cerkev
s Proti ženski telovadbi. Kardinal Faulhaber je ob priliki slavja katoliških telovadcev (»Deutsche Jugendkratt«) nagovoril nemško mladino ter ji razložil pomen telovadbe. Telovadba in šport so, mnogo več kakor golo natezanje mišičevja, mnogo več kakor nesmiselna rokoborba, mnogo več kakor neumno razkazovanje telesne sile. Za mladino imata telovadba in šport duha in dušo. Nemška mladina mora razviti moč volje, da bo lahko duh oadvladal utrujeno in večkrat bolno telo; telovadba mora biti šola discipline m drznosti, skratka, nad negovanjem telesa mora »tati notranje negovanje človeka. Ugled-2'
v gornjem primeru bi se torej cena 2. razreda znižala za 112 Din od 560 Din, t. i. na 448 Din za ha.
Cena 3. razreda se ugotovi s tem, da se vrednost 2. razreda zmanjša za 20%.
Cena 4. razreda se določi tako, da se vrednost 3. razreda zniža za 50$.
Ta odškodnina velja za normalno porasle gozdoye, stare nad 100 let in najboljše vrste, lesa ter za gozdove, ki ne zahtevajo posebnih težkoč pri izkoriščanju.
Ali so gozdovi pod normalno porasli, kolikšna je njihova vrednost, kakšna je vred-nčsl lesa tn ali obstoje posebne težkoče pri izkoriščanju, to bodo določile posebne komisije od slučaja do slučaja in te komisije bodo določile tudi manjšo vrednost in ceno, veljavno za ot>račun.
Delo komisije.
V komisijo btf imenova! ban »resnega gozdarskega referenta dotičnega okraja -n enega poljedelskega strokovnjaka banske uprave. Komisiji bo predsedoVal. sreski načelnik dotičnega steza, kjer so gozdovi. Te komisije bodo ugotovile potrebo agrarnih interesentov, stanje in velikost gozdov.
Veleposestniki so dolžni, da predložijo komi sj jam popolne gospodarske podatke, kontrolne knjige in ostalo gradivo za ocenitev z vsemi načrti.
v Predloge komisije bo reševal minister za poljedelstvo. fi ••
' Končno jfe irtba fe omeniti, da predpisuje pravilnik tudi nadzorstvo nad razlaščenimi'gozdovi, in da se bo morala vršiti uprava razlaščenih gozdov po obstoječih zakonih. Morebitno upanje nekaterih intere sentov, da bodo od veleposestnikov dobljene gozdove med seboj razclelili, ali da jili bodo izsekali in izjeupiček za les med seboj razdelili, je torej popolnoma zmotno, ker se bodo morali razlaščeni gozdovi pravilno in gospodarsko izrabljati v splošno korist občanov, vaščariov ali zadrugarjev.
Vsi, ki se zanimajo za agrarno reformo in potrebujejo kakoršnakoli pojasnila, naj sc obrnejo na svojo stanovsko organizacijo Jugoslovansko Kmetsko zvezo v Ljubljani.
ni kardinal je svaril pred pretiravanjem športa ia telovadbe, v kolikor je proti na-.ravL »Proti naravi in proti razumu,« je nadaljeval, so javni nastopi žena in deklic. Javni nastopi so samo za moške, ki hočejo na njih pokazati svojo telesno moč. Ženska pa ni po naravi v to poklicana. Navodila nemših škofov, ki prepovedujejo javne ženske telovadne nastope, imajo svojo oporo torej v naravi.
Italija
s Ceste za vojaške namene. Italijani pridno gradijo ceste po Primorskem. Pri tem imajo dvojen namen: olajšati gospodi vožnjo z avtomobili in olajšati armadne operacije za slučaj vojne. Nekatere ceste so izključno strateške; tako cesta iz Vipave na Nanos ali iz Bistrice na Snežnik
ter ceste neposredno ob državni meji 7 avtomobilni promet je vzorna široka asfaltirana cesta iz Trsta do Tržiča ok morju. V bližini De v in a jo zdaj prekladajo tako da se bo v ravni črti izognila vati' Cesto iz Trata na Opčine so tudi sijajno uredili, da služi za arlomobilne dirke. Sedaj že dolgo delajo na cesti z Opčin čez Dutovlje v Vipavsko dolino. Kjer le možno, ae hočejo rešiti ovinkov ic klancev z ravnimi prerezi in nasipi. Velikanski prerez delajo a. pr. na Reperrtabru, s čimer se ognejo ovinka skozi vasico Col in zmanjšajo strmino. Razna popravila so naredili na glavni cesti iz Trsta na Reko in razširili cesto skozi Vremsko dolino proti Bistrici. Kakor pa so vneti za nova dela na cestah, tako so .včasih nemarni za vzdrževanje nekaterih pest. Če se pelješ iz Trsta čez .Prosek M Brežinp,.. vidiš gladko asfaltirano cesto do monumentalnega svetilnika na CreU pri BarkovJjah,- Brž onkraj gvetibiika 'n» čretr jfcr je cesta neverjetno zapuščena, da spominja na vojna leta. Še boij je zanemarjena cesta iz Nabrežine proti komnu.
s Raznarodovanje. Zadnji čas so se vrgli italijanski nape teži zlasti na tržaško okolico, ki jo hočejo na vsak način prej potujčiti. Učitelji ubijajo šolskim o'.rokom v glavo,. da je slovenski jezik grd, barbarski, da spodoben človek ne goveri slovensko. Vsa slbvenska imena so otrokom spremenili v italijanska. Če učitelj in učiteljica opaža, da otrok dobaa govori slovenski, mu kaže svojo nevoijo, ga prezira in mu daje siahe rede iz italijanščine, eei, da je slabega uspeha krivi domača hiša. Če otroci v otroški lahkomiselnosti prinesejo v šolo kako slovensko knjigo, Kolačke« ali katekizem ali »Pravljice«, tedaj jim učitelj knjige vzame in raztrga ter jib ozmerja in jim skuša- dopovedati, kako podlo so ravnali, da so se zanimali za »barbarski« jezik. Učiteljstvo tudi močno priporoča otrokom, naj se učijo laško moliti, naj si nabavijo laške molitvenike, naj nikar ne hodijo k slovenskim pridigam in pobož-nostim. Učitelj jim je celo či-ozil, da ne bodo v šoli napredovali, če ga ne bodo ubogali. tJJsazal jim je tudi, naj gredo nalašč iz cerkve, kadar bo slovenska pridiga. Ubogi otroci, ki imajo take »vzgojitelje«
Čehoslo vaška
s Položaj katoliške cerkve na Češkem slikajo »Lidove Listy« med drugimi takol?: Po prevratu leta 1918 je nastala tako silovita agitacija proti katoliški cerkvi, da se more primerjati samo ie z divjanjem bolj-ševiških brezbožnikov v Sovjetski Kusiji. Vse se je vrglo na cerkev: Nova češkoslovaška cerkev, svobodomiselstvo, Sokol, socialistične stranke, vse mogoče prosvetne organizacije, takozvano napredno in «' beralno časopisje, učiteljstvo in izobražen-stvo. In uspeh? Statistika jasno govori. Bo j, ki naj bi zadal katoliški cerkvi smr en udarec v češkem narodu, ni uspel. Ljudstvo je stoprav sedaj pričelo ceniti in ljubiti svo; jo vero. Kljub temu, da je bil izstop z vsemi mogočimi olašjavami omogočen, se nar ni odzval vabilom. Skoraj 11 in pol««" jona ljudi pripada na Češkem katolicizmu-Šest odstotkov šteje češka narodna cerKev, in približno toliko je tudi onih, ki se n
prištevajo h nobeni veri; 77 in pol odstoi«» na ip katoličanov.
Bofoslovec Janko Pirnat iz Jarš pri Kamniku, o katerem smo poročali, da se je pri vožnji z avtomobilom smrtno ponesrečil.
Alojz Kovač, elektrotehniški vajenec iz Ljubljane, doma iz Brezovice, je utoni! v Savi pri črnuSkem mostu.
i, ■. ■ , y t * >
■s?!
®! let io služi v zdravilišču Dobrna Lucija ««»mar. Bog daj pridni in vestni Luciji Se mnogo srečnih leti
Majdica v družbi.
Za tako malo damo je velik dogodek, kadar sme povabiti na južino svoje male prijatelje.Tedaj navadno dobra memica pokrije mizo »kakor za velike". Kaj zato, če zgleda prt po južini kakor zemljevidna karta. Nič lažjega kot oprati ga sSchichtovim Radionom, pa bo hitro zopet čist in bel.
SCHICHTOV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
			
		i t	m . Smmmm
			fljp^ ill"*!, r ■Mk V - I^m^SM < ^fe *
	jž; ^^jjSlB		SŠB 'spim, * 11 ji«
Mladina na »olucu ia »raku. Borci Krekove mladine taborijo pod Šotori v Martuljku. Po večinoma zraka potrebni delavski otroci. Slika predstavlja skupino deklic z vodstvom.

Slovenski romarji so tudi letos obiskali božjo pot v Lurdu. Mimogrede so obiskali tudi grobova Male Cvetke ln sv. Janeza Vijaneja in glavno mesto Francije: Pariz.
»Čemu pa ste vzeli takega blagajnika?	Neka filmska igralka je potrebovala
Saj te	škili ima krW nos in ušesa potni ltet. Uradnik ki je knjižico izpopol-
mu proč S«	. . „ && * >e med dru*im Vpr8Š8l: >0,nO"
»Zato /la ga bo lahko hitro dobiti, 6e zeni?« pobegne z blagajno.«	jgralka: »Včasih.«
hemčiia
s Koliko vojne odškodnine je plačala
de dej. Vsa nemška plačila na račun reparacij je treba razdeliti na štiri razdobja: 1. Od premirja do Dawcsovega načrta, t. j. do 31. avgusta 1924. V tej dobi je Nemčija plačala zaveznikom skupno 10.425,717.401 zlato marko. 2. Dawesovega načrta do ,Youngovega načrta je Nemčija plačala ali v nnturalijah ali gotovini 7.963,716.447 zl. mark. 3. Od Youngovega načrta do ustanovitve Banke za mednarodno plačilo. V tem razdobju je plačala Nemčija vsega skupaj 1.136,615.218 zlatih mark in 4. od ustanovitve te bazelske banke do danes je izročila Nemčija banki 1.867,286 472 mark na ■račun reparacij. Vsega skupaj je torej Nemčija plačala do danes okroglo 21 in pol milijard mark ali okroglo 290 milijard Din.
■v	f
Španija
s Nevarni nemiri se pojavljajo v nekaterih večjih mestih Španije. V glavnem mestu Madrida je zadnje dni velika skupina razgrajajaeev, pred katero so šle žene in otroci, skušala zasesti stražnico civilne garde. Po hudem boju, v katerem je bilo mnogo ubitih in mnogo ranjenih, so orožniki napad odbili. Mesto nudi zelo žalosten vtis. Vsak, ki si upa na ulico, je bil prisiljen h.cditi z dvignjenimi rokami, sicer bi ga ustrelila policija, ki z najostrejšimi odredbami skuša preprečiti streljanje z oken in streh. Nad mestom krožijo letala s strojni-. carsi, da intervenirajo, če bo potreba. Vojno sodišče je obsodilo na smrt dve osebi, ki sla se udeležili zadnjih.nemirov. Doslej so ;iad 500 oseb zaprli. •
Amerika
s Mnenje ameriškega poslanca o trgo-
v.-ri z Rusijo. Ameriški senator Borah je dc al v nekem predavanju: »Amerika po.rebuje trgovino z Rusijo, ameriško ljudstvo je dosti močno, da se upre vsaki komunistični propagandi. Na ruski petletki so udeležene ameriške glave in je udeležen amer.ški kapital; v Rusiji dela 3000 najsposobnejših ameriških inženerjev in je založenih tam 200 milijon, dolarjev kredita, Tudi druge kapitalistične države so stopile, v tesne gospodarske stike s Sovjetsko Rusijo.« Borah je omenil novi nemško-ruski dogovor, rusko-italij&nski dogovor in pogajanja Rusije s Francijo, Finsko in Poljsko. Njegova izvajanja so v najostrejšem nasprotju do dosedanje trgovske politike Amerika, ki je bila Rusija sovražna. — Jugoslovanska industrija trgovskih stikov z Rusijo očividno e potrebuje.
Drobne novice
Za popravo nedržavnih cest bo dala
letos češka republika 30 milijonov Din.
862 ntilijoaov dolarjev znašajo zunanja posojila Amerike.
1207 milijonov ton premoga so nakopali preteklo leto v vseh deželah sveta.
Večina delaic avstrijske železnice na Zugspitz ima dežela Tirolska.
200 samostanov so uničili španski pun-
tarji.
Vsled visoke starosti je podal praški nadškof dr, Kordač ostavko na svoje službeno mesto.
Rvolucijo se igrajo v Braziliji.
Ali res ne bo oderuštva konec?
Domoljub« (menda edini) je pristojne oblasti in vso javnost že večkrat opozoril na skromne cene, po katerih prodajajo naši kmetje živino, iu na oderuStvo, ki po ogromni večini krajev cvete pri prodaji mesa. P? kakor bi bilo vse zakleto: tu pa tam se mesar ponorčuje -z dinarčkom po-nižka in običajno zato poslabša kakovost mesa, reda, pravega reda in pravičnosti pa pri prodaji mesa še danes ni. Evo nekaj primerov za Ljubljano. Na deželi je večkrat še hujše.
Vali.
Vole prve vrste plačujejo mesarji po 7.50 Din. Je pa to redka cena, ki jo mesar kdaj plača za vola. Največ plačujejo vole povprečno po 5 do 6 Din za kg žive teže. Za vole prve vrste je dopustna največ tale Cena mesu: kg žive teže in 95%. Torej bt se spodobilo in bi bilo krvavo potrebno, da bi mesarji prodajali najboljše in najfinejše meso kvečjem po 14.50 Din. Po čem ga prodajajo v Ljubljani? Po 18 Din! Vole druge vrste plačujejo mesarji kvečjem po 5 do 6 Din kg. Na to je dopusten pribitek 110 do 120?». Torej bi morali meso druge vrste prodajati po 12 Din. Prodajajo ga po 16 Din. Mršave krave so po 3 do 4 Din kg. Goveje meso najslabše vrste bi smelo veljati kvečjem 8 Din kg, a v Ljubljani moraš največkrat plačati najslabše goveje meso po 12 Din. To so pa znatne razlike!
Teleta.
Teleta' s<i v Ljubljani po 6..50—7.50 Din kg žive teže. Telečje meso se more prodajati le po računu: živa teža in 145%, kar je maksimum. Telečje mešo bi moralo biti v Ljubljani najfinejše vrste po 18 Din kg. V Ljubljani je po 20 Din kg. Pri teletih ostanejo pri mesu pljuča, jetra, srce in glava. Zato Je odstotek za telečje meso 145 % mnogo prevelik. Telečja jetra so celo dražja, kakor meso v Ljubljani; so po 25—30 Din kg. Telečja pljuča imajo enako ceno, kakor meso. V Ljubljani so po 18—20 Din kildgram.
Prašiči.
Prašiči so v Ljubljani: domači in mesnati peršutarji po 5,50—7 Din, domači debeli 7—8.50 Din, hrvaški pa po 9—10.50 Din. Pržutarji dajo 70—80% čistega mesa hi slanine. Pri prašičih odpade jezik, duš-
700 do 800 tisoč ton pšenice več kot
običajno bodo letos pridelali v Nemčiji. *" Ustavo jo dobila — Abesinija.
Romunski kmetski voditelj Maafo je bil sprejet od kralja Karla v avdienco.
100 milijonov zlatih frankov posojila dobi Albanija od Italije. To bo drago to posojilo!
Nuncij v Litvi postane naibrže msgr. Faiduti, bivši goriški deželni glavar.
V Španiji se narod še ni pomiril. Beda in siromaštvo se nevarno oglašata.
151 srednjih šol ukine romunska vlada, »ker so postale nepotrebne«.
19 oseb je bilo ubitih, 300 pa ranjenih pri divjanju nevihte okrog poljskega Lub-lina.
Sovjetska veleposlanica v Parizu postane gospa Kolontaj. o kateri se govori marsikaj »čednega«.
nik, pljuča, srce, jetra in čreva. Ostanejo »■, ledvice in mast okoli ledvic. Prašičje Jne™ je v Ljubljani 20-22 Din kg. Pri memZ služi mesar torej 12 Din kosmatega dobička. Slanina, ki pa je v Ljubljani 13-iš Din kg, pa daje mesarju povprečno 4 Din kosmatega dobička. Vsi odpadki, ki jih mesarji prav drago prodajajo, pri tem niti v poštev ne pridejo. Prašičja pljuča so v Ljub-ljani po 10 Din kg, jetra po 18—20 Din kg glava 8—10 Din kg, parkelj po 6—8 Din' jezik po 25—28 Din kg. Vsi ti odpadki dajejo mesarju dovoljno pokritje za režijske stroške in za čisti dobiček. Debeli prašiči dajejo celo 85 % čiste slanine in mesa in so visoke cene mesu in slanini zaradi tega še bolj neupravičene.
Zagovori.
Mesarji se po navadi sklicujejo na vi-i soke režijske stroške, na davke in na druge dajatve. Omenjali smo že, da so odpadki, zlasti pri govedi, popolnoma dovolj, da krijejo režijske stroške ia dajo mesarju še dobiček. Klavnične pristojbine, čez katere mesarji najbolj godrnjajo, kakor smo zvedeli ravno od mesarjev, so: od nad 450 kg težkega goveda 115 Din, to se pravi: povprečno niti 20 par na kg. Od manjšega goveda 95 Din, od prašiča nad 100 kg 78 Din, pod 100 kg pa 74 Din, od telet 35 Din. Trošarina za prašiča znaša 20 Din, za teleta 10 Din. Za hladilnico dajejo mesarji 1000 Din za m= letno. Cena ledu je malenkostna. Poslovni davek znaša povprečno za vola 60—70 Dih, za prašiča povprečno 15 Din, za teleta 5—10 Din. Te dajatve so res hude in visoke. Ali nikakor ne upravičujejo pretiranih dobičkov, ki jih imajo mesarji z mesom. Pri cenah za klavno živino smo navedli najvišje cene, ampak v Ljubljani težko dobiš mesarja, ki bi plačal po 7.50 Din za vola. Celo po 5 Din plačujejo za dobrega vola in ako je kmet v sili, mu dajejo še manj. Na razpolago imamo dopis iz Prevalj, ki pravi, da ponuja mesar kmetom cele 3 Din za kg žive teže za kravo. Te krave ps so debele in dajejo prav dobro meso. V Prevaljah prodajajo mesarji po 12 Din kravje meso. V Ljubljani prav tako. Med 8 Din za dobro rejeno kravo pa med 12 Din za meso III. vrste je razlika, ki ne upravi-čuje nobene pritožbe čez davke in pristojbine! Redno se dogajajo v Ljubljani slučaji, da kmetje ponujajo prašiča celo po 4 Dm kg. Pa ne najdejo kupca. — Itd.
Nismo zapisali predstoječega iz kake-ga sovraštva do mesarjev. Vsak človek mora živeti in tudi mesar, vendar vse. kar je prav. Vprašamo: če kupuje danes mesar živino po 3 do 5 Din za kilogram, prodaja pa meso po 16 do 18 Din, po čem pa M sekal meso tedaj, ko bo morda cena zium 10 Din, kakor je še nedavno bila za lep0 blago? Kdo bo plačeval visoke cene v težkih Časih kakor jih preživljamo? Zato poživljamo v imenu reda in pravice zupa stva: Brez ozira na to, kakšne ^borni^ imate med seboj, napravite v prodaji i . red! Drugim oblastvom pa kličemo: i ovjj te občinskim upravam, kaj je njihova noi nost in pomagajte jim s svojo veliko my( da napravijo n.tninigtvu konec, w>kaJ > stvo trpi.
Stoletnica rojstva
Franceta Levstika
Preteklo nedeljo 26. julija so v Velikih Laščah in v prijazni vasici Retje, rojstnem kraju slovenskega pisatelja Franceta Levstika, slovesno praznovali stoletnico
"'^Prejšnji3 dan so priredili akademijo, na kateri je govoril dr. Slodnjak, znani raziskovalec in izdajatelj Levstikovih del.
Glavni del svečanosti se je pričel v nedeljo. Dopoldne je pred Levstikovo rojstno hišo govoril pisatelj Vladimir Levstik, pesem »Molitev« pa je zapel zbor Glasbene Matice iz Ljubljane. G. govornik je zlasti poudarjal, da je bil Levstik sicer pristaš jugoslovanske skupnosti, a je neomajno stal na stališču ohranitve in izgraditve slovenske samobitnosti in taki da moramo biti tudi mi.
Popoldne po litanijah so se zbrali mnogoštevilni zastopniki raznih oblasti, svetnih in cerkvenih, in številnih društev pred farno cerkvijo. Tu je govoril pisatelj Oton Zupančič, ki je omenil tudi znano Levstikovo povest »Martina Krpana«, poudarja- j joč, da Krpan od cesarja za rešitev države ni ničesar drugega zahteval kot to, da mu dajo po svoje živeti.
Velikolaščanom in njih pripravljalnemu odboru pa častitamo na lepo uspeli proslavi.
Prosvetni dom
v Novem mestu
oo otvorjen dne 2. avgusta. Ob tej priliki se bo vršil tudi prosvetni dan.
Spored prireditev je sledeč: Na pred-cečer 1. avgusta ob 20 se vprizori v spomin 50 letnice smrti Josipa Jurčiča in 100 letnice rojstva Franca Levstika žaloigra »Tu-gomer«. Dne 2. avgusta zjutraj otvoritev prosvetnega dne. Nato govor dr. Jožeta Ba-saja, ravnatelja Zadružne zveze »O katoliški akciji in mladini« in dr. St. Žitka: »Kmečki fant in njegova rodna gruda«. Ob pol 11 sv. maša in cerkveni govor prevzv. ?. škofa dr. G. Rozmana, ob pol 12 blagoslovitev doma, nato slavnostni govor prof. dr. K. Capudra »O pomenu prosvete« in govor urednika Frana Kremžarja: »Ob 40-letnici socialne okrožnice Rerum novarum«.
Med blagoslovitvijo doma poje pevski zbor Gorjanci« pesem: »Ako Gospod ne zida hiše«, pozneje poje pesem »Povsod Bogaf. — Popoldne ob treh koncert pevskih zborov novomeškega okrožja. Nato prosta zabava s srečolovom.
1'rlporuča se prvi slovenski savoA
Viatcmna zavarovalnica
Lfubljana
» lastni palači ob Miklošjčevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: pelje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev "8 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2
Neprijeten duh ust
lihi°SSr?- ZobJo slabo barve kvarijo naJtepSI obraz Obo DH nnnffSUS.*9 "rl enkratni vnorabt krasno osve&uJoSe pasle. 2e pri kratki vporabi dobijo zobje oij ni„ q. slonovlno. Poskusilo najproj z malo tubo n 8 Velika tuba Din 13'-. Dobite )o povBod.
KAJ JE NOVEGA
d 80 letnico rojstva je obhajala dne 22. julija t. 1. Ana Pfajfar iz Sela pri Škofji Loki. Imenovana je mati župnika g. Franceta Pfajfar v Št. Gotardu in svakinja dveh upokojenih župnikov Janeza in Antona Pfajfar. Kljub visoki starosti izvršuje še vsa hišna in gospodinjska dela in njene glave še ne pokrivajo sivi lasje. Bog jo živi še na mnogo let!
d 25 letnico mašništva je obhajal dne 22. julija tinski župnik g. Urh Hafner. Na mnoga leta!
d Štiridesetletnico maSništva je obhajal 23. julija g. župnik H. Povše na Čatežu pod Zaplazom. Bog živi delavnega in priljubljenega g. jubilanta še mnoga leta!
d 52 let že vestno služi upravi zdravilišča Dobrna Lucija Kramar, roj. Vanov-šek. V zdraviliško službo je prišla, ko ji je bilo 20 let. Naj ji Bog dodeli še mnogo veselih let!
d Umeščena sta bila 24. julija Janko Sušnik, župnik v Kolovratu, na župnijo Mengeš, in Franc Učakar, kaplan na Blokah, na župnijo Kolovrat.
d Za podpredsednika Slovenskega planinskega društva so izvolili g. profesorja Janka Mlakarja.
d Novi dekan. Za dekana dekanije Slovenska Bistrica je imenovan laporski župnik g. Jožef Ozimič. Čestitamo!
d Novi predstojnik mariborske policije g. svetnik A. Gerzinič je prevzel 25. julija svoje posle.
d Rogaško Slatino si je ogledal pretekli teden predsednik vlade g. general Peter Živkovič.
d Jugoslovanska gasilska zveza ima svojo letošnjo glavno skupščino 1. in 2. avgusta v Mariboru.
d Več slučajev škrlatinke se je zopet pojavilo v Borovnici.
d Novo šolo grade v Malem Slatniku pri Novem mestu. V stavbi bodo stanovanja za učitelje in slugo. Stroški so preračunani na 542.998 Din.
d Noyi motorni brizgalni so slovesno blagoslovili te dni v Novi cerkvi in v Št. Ilju v Slovenskih goricah.
d Sodišča na deželi in v Ljubljani imajo po odredbi g. ministrskega predsednika do preklica uradne ure od pol 8 do pol 12 in od 16 do 18, ob sobotah le od pol 8 do 13, ob nedeljah in praznikih od 9 do 11. Vložišče je odprto ob delavnikih od pol 8 do pol 12 in od 16 do 17, ob sobotah od pol 8 do pol 13, ob nedeljah in praznikih
od 9 do 11.
d Uradne ure za stranke pri prosvetnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani so vsak torek in petek od 10 do 12. V izvenuradnih dneh, oziroma urah, se stranke ne bodo sprejemale.
d Evharistični kongres. V skopljanski škofiji se bo obhajal 15. avgusta evharistični kongres v Letnici, v starodavnem svetišču Matere Božje, ob priliki praznovanja 1500 letnice Efeškega zbora. Mogoče da imajo mnogi, ki bi hoteli priti, še vedno predsodke, da so ti kraji nepristopni; pa le poskuaite in prepričali se boste, kako prijetno je potovanje do svetišča Matere Božje. Železnica do Skoplja in od Skoplja
do Uroševca; avtomobilski promet (30 km) od Uroševca do Letvice. Bližnje informacije« se dobijo pri škofijskem ordinarintu v Pri-zrenu ali kat. župnem uradu v Skoplju.
d Nove uniforme za ljubljanske policiste. Po novi naredbi o službeni obleki so dobili nekateri ljubljanski stražniki nove našivke na bluzah, ki naj značijo njihove šarže in službene stopnje. Pripravlja se popolno preuniformiranje ljublj. stražnikov, ki dobe namesto črnih temnomodre bluze in nove čepice. Prav tako dobimo tudi posebne stražnike-prometnike. Policijski častniki so tudi dobili nove uniforme.
d Prazgodovinsko gradišče so odkrili na Limberku pri Dobrepoijah. Razne izkopanine dokazujejo, da je to gradišče stalo še v rimskih časih. Najbrž je bilo porušeno šele po Slovencih, ki so prihajali v šestem in sedmem stoletju z veliko silo po starih rimskih cestah in ob Krki navzgor.
d Brzojavno in telefonsko centralo so na novo otvorili na pošti v Šenčurju pri Kranju.
d Dobro vino prodaja po 5 Din liter Franc Čeh, trgovec v Murski Soboti. Davke in doklade plača sam.
d Pobiranje mostnine na banovinskem mostu v Sevnici se ukine z 31. decembrom 1931.
d Na en dan je prejela štiri sv. zakramente. Ni se to zgodilo morda v misijonskih pokrajinah, marveč v naši državi, in sicer v Sloveniji. Oseba, ki je te zakramente isti dan sprejela, ni bila Slovenka, marveč Židinja Regina Levy iz Zvonimira v Bosni. Izbrala si je kot druga v življenju Slovenca Mirka Jagodiča, vojaškega veterinarja v Zvonimiru, in zato se je s svobodnim sklepom odločila, da vstopi v katoliško Cerkev. V nedeljo 12. julija je bila v župni cerkvi v Šmartnem pri Litiji ob velikem navalu ljudstva slovesno krščena. Po "šv. krstu sta oba zaročenca prejela sv. obhajilo, nato sta se odpeljala v Ljubljano, kjer je škof dr. Rožman Regini Levv podelil zakrament sv. birme. Po sv. birmi sta bila zaročenca poročena ter sta tako prejela zakrament sv. zakona.
d Predsednik »Ognja« je postal kle-tarski nadzornik. Po »Slovenskem gospodarju« posnemamo sledečo zanimivo notico: G. Žmavc Andrej, upokojeni ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, je imenovan za vršilca dolžnosti kletarskega nadzornika v dravski banovini ter se mu je odredil sedež pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani. G. Žmavc se bo torej preselil v Ljubljano. Ker je g. Žmavc menda predsednik društva »Ogenj«, ki mu je namen agitacija za sežiganje ljudi po smrti, se bo temu društvu, ako se njegov sedež s predsednikom ne preseli v Ljubljano, izvolil najbrž nov predsednik.
Z našo umetno
moštovo esenco ..Nosfln"
si lahko vBakdo z malimi »troSki pripravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cona 1 steklenici 7,a 15(1 litrov Din 80'-. no poŠti Din 150-. Dobi se samo v dronerljl A. K«no sinova. LJubljana in drogerlji VVolfrsm nasl. M. Kane. Maribor, Gosposka M.
Alz.Uki po-Ianec alilie Wetierle, Ui Je to dni umrl. Pokojnik je bil za časa nemškega režima v Alza-ciji neupogljiv branilelj francoskih narodnih pravic, ki jih je do leta 1014 zastopal tud; v nemškem državnem zboru.
61
Čudodelno podobo Marije ('omagaj nesejo v slovesi.em sprevodu na altar pred cerkvijo, k-er ie knezo.ši-of dr. (i. Rožman onravil sv inašn
Generalni vikar ljubljanske škofije Ignacij Nadrah bere g. knezoi-kofu spomenico, v kateri prosijo verni Slovenci, da bi se uvedlo postopanje za proglasitev škofa Baraga blaženim.
.Pogled na množice, ki so bile na zborovanju Kat. akcije na Brezjah.
Cerke* .Marije Pomočnice na ttrozjah je bila v soboto zvečer ob priliki rimske procesije krasno
--•rsvpttipnn
Ana 1'tjjtar iz Sele pri Skoiji Loki je 22. julija praznovala SO letnico rojstva.
d Novi pekarski dom si je postavilo
p karsko društvo v Ljubljani na Dunajski i! pri topničarski vojašnici. Kdaj si bo-tudi naši kmetje postavili svoj Kmet-i dom '? Kadar bodo prodajali svoje pro-■n-oile vsaj po tako ugodnih cenah, kot prodajajo, svoje mnogi drugi stanovi
d tire, čeprav počasi. Z dnem 2o. juli-ipm «0 znižali ljubljanski mesarji cene za ,t,j„kko meso takole: 1 kg hrbtišča (kare) 02 |iin (doslej 23 Din), 1 kg vratu (šina) Jg Din (doslej 20 Din), 1 kg reber 16 Din (doslej 18 Din). Znižanje cen je obvozno za vse mesarji' v mostu.
d 1,660.000 litrov sladke kapljice iz vinogradov ali pa tudi iz raznih kleti, kt ji pravijo vino, je Ljubljana izpila v prvi polovici leta 1931.
d Novo policijsko poslopje bodo sezidali v Ljubljani. Vsa zadeva je sicer šele v prvem stanju pogajanj, ki pa gotovo ne bodo predolgo trajala.
d Slavna kranjska čebela. Egiptsko ministrstvo poljedelstva se je obrnilo na naše poljedelsko ministrstvo s prošnjo, da nabavi večjo količino naših kranjskih čebel. Poljedelsko ministrstvo je takoj poslalo to prošnjo kr. banski upravi v Ljubljani, da se tej želji čimprej ugodi. Sodijo, da bodo v najkrajšem času prispela iz Egipta šc druga naročila kranjskih čebel, ker je zavladalo v egiptskih krogih, ki se pečajo s čebelarstvom, veliko zanimanje za kranjske čebele. Največje zasluge za te nabave ima Ivan Strgar iz Bohinja, ki je na čebelarski razstavi v Aleksandriji opozoril egiptske čebelarje na kranjske čebele, ki so mnogo boljše kakor egiptske.
d Poseben odsek za urejevanje hudournikov so ustanovili pri kr. banski uprav i v Ljubl jani. V delokrog tega odseka spadajo: 1. Posli po zakonu o urejevanju hudournikov, kolikor niso pristojna za to podrejena oblastva, in reševanje pritožb zoper njih odločbe. 2. Izdelovanje načrtov in pa predhodnih računov za urejanje hudournikov in za izboljšanje gozdnega zemljišča, in 3. pregledovanje in odobravanje projektov, kakor tudi odobritev izvršenih del, kolikor nc presegajo 500.000 Din. Odsek jo neposredno podrejen banu.
d Du se prepreči nevarnost g«s;dnih p&žarov. opozarjamo posestnike gozdov in vse občinstvo na tozadevne predpise zakona o gozdovih z dne 21. decembra 1Q29. V času suše in velikih vetrov je kuriti v goz-1,11 sploh prepovedano, takisto zunaj gozda na razdaljo 50 metrov. Kdor kuri v gozdu radi posebnih varnostnih ukrepov (na pr. radi zatiranja lubadarja), mora ogenj nadelali in pred odhodom popolnoma pogani. <v zapazi kdo v gozdu ali ob gozdnem robu m-pogašen in zapuščen ogenj, ga mo-ra pogasiti. Posebej se opozarjajo izletniki, (la mora kadilec vsako cigareto in vžigalico, preden jo odvrže', popolnoma ugasiti. prestopki navedenih predpisov se po za-onu najstrožje kaznujejo.
d 70 d« 80 odstotkov vseli posevkov je g Pobila 22. julija nad delom Hercego-
d Ako ne bo posebnih vremenskih nc-vir i I v'j° službeni podatki, bo v Jugosla->U letošnja letina za koruzo tako dobra,
ak-or je še ni bilo. Koruza jo najlepša v noravski in drinski banovin.' (Vol ,.etoSl,itt ^'ev v dunavski banovini •ivodina) je končana. Povprečno znaša
pridelek 16 q na hektar. Celotni pridelek žita v dunavski banovini znaša letos 115 tisoč stotov.
d Skupina poljskih poljedelcev, vinogradnikov in sadjarjev, pride avgusta v Jugoslavijo, da prouči našo izvozno trgovino in da zaključi kupčije vina in grozdja.
(1 Velike zaloge premoga so odkrili v okolici Voeir.a pri Virovitici.
d Oostilničarska pivovarna. Te dni so se mudili v Laškem inženerji tvrdke Novak in Jahn iz Prage, ki imajo nalog do 31. julija 1931 izvršiti strojne načrte, na podlagi katerih se bodo tekom nadaljnjih 14 dni izvršili stavbeni načrti. Takoj nato se bo stavba oddala v izvršitev ter se bo 7 delom pričelo nepreklicno meseca septembra. Že pred dobrim tednom je upravni svet predložil ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani -potrebne načrte za industrijski lir in se vsak dan pričakuje razpis komisije. Industrijski tir se bo takoj napravil. Vplačila se vršijo redno. Novo podpisovanje s povišanjem glavnice na 15,000.000 Din se vrši proti pričakovanju uspešno. Gostilničarji pa tudi drugi pridobitni krogi dobivajo bolj in bolj zaupanje v podjetje. Pričakovati je, da 1)0 do 15. avgusta podpisana nadaljnja glavnica, kakor jo bilo sklenjeno na ustanovnem občnem zboru.
d Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona » srednjih šolali .ie podpisal Nj. Vel. kralj. Poleg raznih novih določb ureja ta zakon, da so izven šole srednješolci lahko člani verskih društev svoje verske pripadnosti.
d Zagrebški Slovenci na izletu. Dne 19. julija je odšel zagrebški slovenski cerkveni odbor s slovenskim cerkvenim zborom na izlet v Šestine, da bi s tem počastil svoje požrtvovalne pevce, lei vabijo vsako nedeljo pri Sv. Roku s svojim ubranim petjem v cerkev ves slovenski živelj in tudi brate Hrvate. Ob šestih se je udeležil ves zbor večernic v župni cerkvi v Šestinah, kjer so prepevali lavretanske litanije, pred oltarjem župnik z dvema klerikoma, na koru pa zbor, vsi v slovenskem jeziku. Še-stinčani so bili presenečeni radi te novosti in so vsi hvalili lepo petje. Po veeernieah so odšli ključarji sv. Roka s pevskim zborom v gostilno, kjer so bili pevci pogoščeni. Pri tej priliki ie šestinski g. župnik Du-kič pozdravil slovenski cerkveni pevski zbor in izrazil svoje simpatije do Slovencev, med katerimi je odrastel, in želel mnogo uspeha možem, ki so počeli v Zagrebu dvigati versko življenje med slovenskimi delavci in uslužbenci. Tudi eden ključarjev in pevovodja sta izrekla kratke napit-nice. Temu izletu se je pridružil tudi prof. Pavlič iz Celja z 20 zagrebškimi Slovenci. Med pevci smo zapazili tudi profesorja na glasbenem zavodu g. Srečka Kumra, ki je častital na uspehu. V zadovoljstvu in veselem razpoloženju se je pevski zbor zopet vrnil v mraku nazaj v prestolnico Hrvatov.
d 1000 trafik je v Zagrebu. Zagrebčani pokade mesečno za osem milijonov dinarjev tobaka in cigaret. Največ pokade Zagrebčani cigaret : Sava , in sicer 17 milijonov komadov. Za njimi pridejo seveda »Zeta«, katere kade vsi, gospoda in delavci. Na mesec jih pokade Zagrebčani 8 milijonov. ; Vardar cigarete notirajo prece j slabše, vendar se jili pokadi na mesec '-i milijone komadov. »Drina« ne zaostaja dosti za '-Vardar-. sni imaio isto ceno. Meseč-
no jih spuste v zrak 2,800.000 komadov.
Luksusne cigarete izkazujejo bolj majl>ii'e številke. Najmanj pokade Zagrebčani , Ka-ragjorgje , saj so najdražje, namreč eamq_ 4000. Cigaretnega papirja se proda v Zagrebu mesečno okrog 70.(X)0 zavojčkov.
d Načrt zakona o kovanju drobiža jo izdelala posebna komisija strokovnjakov Narodne bank < v Belgradu. Kovan bo menda najprej nikeljnasti denar po 10 in 20 par.
d Za dobre trgovske zvezo Belgijo. Jugoslovansko-belgijsko društvo v Bmxel« ■le.su organizira izlet belgijskih gospodarstvenikov po Jugoslaviji. Kakor sedaj poročajo, bodo belgijski gostje prišli 2. septembra v Split in od tu nadaljevali pot v Belgrad, Zagreb in Ljubljano/Ni dvomn, da bodo povsod' najprisrčneje sprejeti, kor bo s, tem obenem dana prilika našim tigov-cem, da navežejo nove stike z Belgijo.
d Jugoslovanska pomorska trgovina nam kaže sledečo sliko: v inozemstvo je izvozila lela 1930 iz jugoslovanskih pristanišč Italija 13,587.000 ton, Jugoslavija ton 6.412.000, Grčiia 1,760.000 ton. Anglija ton 1,243.000. Po tej statistiki je torej bila udeležba Italije na jugoslovanski prekomorski trgovini dvakrat večja nego Jugoslavije same.
d Z veliko metlo so začeli pometati
pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Splošno pa obžaluje,'o izločitev dr. Arzelina, ki ga poleg g. G!r-serja smatrajo ?a najsposobnejšega urH-nika.
d Radi nizke votle je plovba po Savi in sicer od Broda v Sisek in obratno, ustavljena.
d Že nastopajo krvoločneži. Te dni -o napadli volkovi Novo Gradiško pod Vi >-bitom in so napravili veliko škodo. Rs: > -gali so 32 ovac. Kmetje so se zbrali, tli) i>i pobili volkove. Ubili pa so le enega. I borbo je volk, ki je plaval po morju, vlekel s seboj ribiški čoln, katerega so držali štirje z vrvmi.
d Usodne mnrskopoljske vode so zahtevale šesto letošnjo žrtev tekom dveh mesecev. V. Gornji Radgoni sla utonila t«; tos že dva, neki trgovski pomočnik in neki vojak, v Veržeju je utonil dijak ljubljanske gimnazije, pred kratkim je utonil v Muri g. Belšak, fant-edinec, ki je pravkar nameraval prevzeti domače posestvo, pretekli teden je utonil sin pokopača iz Križevc, ono-nedeljo pa se je raznesla novica o novi vodni nesreči. Osmošolec mariborske humanistične gimnazije, Franc Štampar, sin župana in gostilničarja iz Presike, župnije Ljutomer, se je s svojim tovarišem šel kopat v soboto popoldne k mlinu na pol ure oddaljeni Pristavi. Ščavnica radi suše zadnji čas ni globoka, a na imenovanem mestu pri mlinu dosega vseeno štiri metre. Med kopanjem se je osmošolec Štampar kar na naglem začel potapljati. Zapustile so ga moči in je izginil v. vodi.
d Rastne nesreče. Strupena kača je pičila 21 letnega Štefana Petriča v Platu nad Mežico. — Dinamitna patrona je odtrgal«) levo roko 26 letnemu delavcu Lovrencu Še-guli v Breznu. — Blizu Slovenje vasi na Dravskem polju je avt<?m6l)il do smrti povozil 60 letno Jero Skaz.a, -r- V Gančanih pri Beltincih (Slovenska'-krajina) je odtrgala mlatilnica noloviro roke 23 letnemu
rniKvti; >\	nuti: t., nt mt-L-
i.l -iičiut. k-**s:ft ihrktV t	Kirafcnren. ii-
Berluni a Ehs!B»; strtor	V; (K* ui'i Vt
<(*:.«(*• Dib	.wcifT_ St'.'fy
ttlit r.t fjurt nti^o. tšjl	« j: ltk^ r, fp
»•i« u.«i.A buji T«n hnor ndt-t: t Ljuktua.. fccc rtacvkaa. « r>p.>p-n. t. i«. •'• " 'r, <ftvfti: a Rnnmsnit m it pniažj. Taaj »	3K. johu smnniskf lUta® •
si.t: ndnnr inienitnt rambnnKt. t w pnsnsr^r"«'« pfil«ctT.'t Meti1
, nu Žaliga. — V Gomilicah pri Turni-
je miatilnica zmečkala levo roko Šte-hnu šebjanu iz Dobrovnika. — V Muri sta ftonila P" kopanju 17 letni Frane Zoreč iz Lževeev pri Ljutomeru in 31 letni posestnik Anion Uelšak iz Godemarovcev. — Z vilami je zabodel v obe koleni v Bezovici Dri Koniicah neki sosed 60 letnega tesarja Matijo Hudeja. — Konj je brcnil v trebuh posestnika Vida Gubenška iz Sel pri Aiv-iiei in ga zelo nevarno poškodoval. — Dva posestnika sta pogorela v Bučki gorci pri Kozjem.
d Krava ga je vlekla s seboj. Devetletni Jonp Toinič, sin po. fslniku i/. Bizeka pri Stenjevcu poleg Zagrebu, je gnal domačo kravo napajat k studencu. Dečko se je najbrž hotel nekoliko igrati in si je zadrgnil okrog telesa vrv, ki je bila kravi privezana okrog vratu. Naenkrat pa sc je krava .splavila in sc spustila v divji beg. Mali je nekaj ča5a tekel za njo. Kmalu pa so ga zapustile moči in sc jc zgrudil onemogel na semljo. Krava ga je vlekla za seboj še dober kilometer, dokler ni pridrvela do nekega debla, okrog katerega je začela tekali. Dirko jc pri ti ;n seveda opletal ob drevo in pri tem sc mu ;e /lomil prsni koš. Ko so prihiteli kmetje, da bi ga rešili, je bil že mrtev.
d A kadar mrtvim klenka ... V Celju je lmrl g. Pirnat Janko, 22 letni bogoslovec Ijubljan-ke škofije na posledicah avtomobilske nesreče pri Gomiljskem. — V Zgornji Solčavi je preminul veleposestnik g. Rok Kle-menšek. — V Ljubljani so pokopali g. Stan-kota Novaka, tajnika banske uprave. — V ljubljanski bolnišnici je odšel na drugi svet abs. ing. Gabrijelčič Mirko iz Avč pri Gorici.
-	Na Vrhniki so pokopali Franceta Preka, ključarja farne cerkve. — V Ma itaorit je umrla 72 letna Ivana Verbič iz Postojne. — V Celju je preminula Goršak Jožefa, delavka v We-stenovi tovarni. — V vojaški bolnišnici v Ljubljani je preminul orožniški podnarednik g. Alojzij Gojčič. — Na Bregu pri Ptuju je zapustil dolino solz občinski tajnik Ivan Las-baher. — V češki Pragi je umrl g. Alojzij Tykač, vpokojeni generalni ravnatelj ljubljanske kreditne banke. — V Ljubljani je odšla po večno plačilo Kristina Bayer roj. Vidic fdov. Dečman. — V Mariboru so pokopali Amalijo Kaspar, soprogo vpok. strojevodje.
-	V Celju je umrl 81 letni občinski revež Anton Verder. Pri njem so našli okrog 20.000 Din. — v Konjicah je zaspala v Gospodu ga. Antonija Podgoršek. — Umrlim daj Gospod vwni mir, preostalim pa naše prisrčno so-zalje!
d Šest tovornih avtomobilov je zgorelo
v skladišču novosadske tvrdke WolIner.
d K požferu v Nadlesku, o katerem 5|no že zadnjič poročali, naj še pripomni-®o: Zgorelo je 17 hiš in 51 gospodarskih objektov. Več hiš je močno ožganih. Ogenj je uničil tudi trgovino Alojzija Mlakarja. Glede gasilskih društev, ki so gasila, moramo popraviti v toliko, da gasilnih društev lz Prezida in Planine ni bilo. V Bukovcih Pri Babnem polju je požar uničil dve hiši "•tri skednje. Oškodovani so trije posestmi. Gozd ni gorel. Za pomoč pogorelcem v nadlesku se je osnoval odbor, ki se je že sestal. V odboru so: Jakob Škrbec, namest-"'k župana, župnik Jernej Hafner, Leo ^anta, Miloš Benčina, od pogorelcev pa Ja-„ ?,kl'bec in Franc Gregorič. — Škodo so
m'' na 3,300.000 Din.
d Domovanje je uničil ogenj posestniku Kostanjevcu Francu v Cerovem logu pod Gorjanci na Dolenjskem.
d Zaščita državo. Pred državnim sodiščem v Belgradu je bila razglašena sodba proti L.jevakoviču in tovarišem, ki so se morali zagovarjati zaradi umora novo-gradiškega župana Andreja Beriča, zaradi raznih poskušenih aiontatov v državi. Obsojeni so bili: na smrt Ivan Ljevakovič st. in Ivan Rosic. Na 15 let ječe Ivan Ljevakovič ml. Na 10 let ječe Ivan Šaup. Na 3 leta ječe Ivan Jclič in Andrej Miiller. Na 2 leti ječe Štefan Papac in Peter Nožarič. Na 6 mesecev strogega zapora Ignacij Terihaj.
d Salezijanaki zavod v Veržejju. Na rodovitnem Murskem polju z razgledom na lepe Slovenske gorice med Ljutomerom in Radgono stoji krasen Saleaijanski zavod Marijan išče«. V ta zavod sprejemajo dijake, ki se žele posvetiti duhovniškemu in misiicnskemu poklicu. Sprejemajo se tudi starejši gojenci, ki so že prekoračili trinajsto, 1< to in na drž. gimnaziji ne morejo biti več sprejeti. Biti pa morajo nadarieni in imeti debra spričevala. — Kdor želi vstopiti v zavi.d, naj se do 15. avgusta obrne na vodstvo zaveda, k.ier bo dobil podrobne pogoje /a sprejem. Naslov: Salezijanski zavod Marijanišče v Veržeiu p. Križevci pri Ljutomeru.
d Pri žolčnik in boleznih na jetrih, žolč-
nem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna Franz-Josef/ grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje z »Franz-Josef vodo, če se jemlje zjutraj na te-šče, pomešana z malo tople vode. »Franz-jo-scf- grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Radio
Radio program od 30. julija do 6. avgusta 1931.
Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 22.00 Cas, poročila.
Četrtek, 30. julija: 19.30 Slovensko pravo-rečje — 20.00 Gimnastične vaje — 20.30 Adamičev večer: I. Uvodno besedo govori dr. Stane Vur-nik, II. Samospevi ge. Pavle Lovšetove in g. Mirka Jelačina — 21.30 Celo koncert g. Bogita Leskovica
—	22.00 Slovenske narodne, poje in spremlja na harmoniko g. Ivan Cierm iz Amerike. — Petek, 31. julija: 19.30 Gospodinska ura — 20.00 Pravljice za odrasle — 20.30 Prenos iz Belgrada. — Sobota, 1. avgusta: 19.30 Časnik in časnikarstvo
—	20.00 Koncert godbe na pihala »Sloge« — 21.00 Prenos iz Park hotela na Bledu — 22.15 Salonski kvintet. — Nedelja, 2. avgusta: 9.00 Kmetijsko predavanje — 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Plošče — 10.30 Versko predavanje — 11.00 Salonski kvintet - 12.00 Cas, dnevne vesti, plošče
—	15.30 Citre solo, g. Mezgolits — 16.30 Zabavno čtivo — 17.00 Salonski kvintet - 20.00 Operni duefni večer, izvaja gdč. Vera Majdičeva in gosp. Jože Goslič, solista ljublj. opere - 20.45 Koncert salonskega kvinteta, vmes poročila in časovna na-
P° C'od 3. do 9. avgusta postaja ne deluje radi čiščenja strojev.
NAZNANILA
n Fantovski odsek, kat. izobr. društva v Dol" pri Ljubljani, poziva vse svoje člane, da v nedeljo 2. avgusta prične zopet s svojimi rednimi sestanki, in sicer ob 1. uri pop. kot običajno. Toraj na delo fantje, da bomo tudi želi kar smo sejati. - Bo*.' živi! - J. L., tajnik.
Zgubila se je pol leta stara siva psička ovčje pasme, ki sliši na ime Diana. Kdor jo prlbelje, dobi 100 Din nagrade pri Vinku Jamar, Poljane nad Škofjo Loko.
Pravni nasveti
Stalna nesposobnost za vojaka. M. B. O. Preteklo leto so vas pri naboru spoznali /.a začasno nesposobnega. Ker pa ste zelo kratkovidni, bi radi vložili prošnjo za popolno oprostitev vojaške službe. Ali je to potrebno? — Ne. Nobene prošnje vam ni treba vlagati. Ce so vas lani spoznali za začasno nesjiosobnega, pridete letos itak zopet na nabor. Ce bodo pri naboru ugotovili vašo popolno nesposobnost, vas bodo spoznali za stalno nesposobnega, kar bo imelo za posledico popolno oprostitev vojaške službe.
lllcv ob meji. F. K. Š, Zgraditi nameravate hlev tik ob kapu sosedovega poslopja. Sosed pa zgradbi ugovarja, češ da v slučaju zgradbe vašega hleva ne bo mogel popravljati slrehe na svojem poslopju, dalje, da bi snega ne mogel metati na vaš svet itd. Kako se je ravnati? Ali je merodajen občinski ogled? — Predno začnete graditi, zaprosite pri županstvu za stavbno dovoljenje. Predložiti morate načrt hleva v dveh izvodih. Županstvo bo sklicalo krajevni ogled, h kateremu bo poklicalo tudi soseda. Pri tem ogledu bo lahko sosed povedal vse ugovore, ki jih ima proti zgradbi vašega hleva, županstvo se bo pa moglo ozirati le na ugovore, ki so javno-pravnega značaja (n. pr. varnost og'nja, zdravstvo itd.). Ce iz javno-pravnih ozirov ne bo nobene ovire, bo županstvo vam izdalo stavbno dovoljenje, soseda bo pa z njegovimi zusebno-pravnimi ugovori (pravica kapu, pravica hoje in kidanje snega po vašem svetu) zavrnilo na pot civilne pravde. Ce vas bo nato sosed tožil in bo v pravdi dokazal, da že nad 30 let hodi pri popravljanju strehe po vašem svetu, da toliko časa kida sneg na vaš svet, mu te priposestvovane služnostne pravice ne boste mogli odvzeti in boste torej morali hlev že toliko od meje postaviti, da sosed v izvrševanju navedenih pravic ne bo oviran. Kaj pa sosed namerava ob vašem bodočem hlevu napraviti, pa sedaj še ne prihaja v poštev in bi tudi v slučaju pravde bilo to nemerodajno.
Posredovalni uradi. F. S, J. Vprašujete, zakaj sodišča ne pošiljajo več tožba radi žaljenja časti posredovalnim uradom v svrho poizkusa poravnave. — Dne 1. januarja 1930 je stopil v veljavo nov zakonik o kazenskem sodnem postopanju. Ker ta izrecno ne omenja, da postopanje pred posredovalnimi uradi še dalje velja, so se sodišča postavila na stališče, da so posredovalni uradi ukinjeni in jim zato ne pošiljajo več tožba radi žaljenja časti v poslovanje. V civilno-pravnih sporih, t. j. zlasti v stvareh, ki se tičejo posestev, se pa ima še vedno vsak občan pravico obračati na občino za pomoč.
Prispevki za nabavo gnojničnih sesalk. V. N. S. Slišali ste, da se dobi podpora za nabavo gnojnične sesalke, pa ne veste kje in kam se vam je obrniti. — Podporo za nabavo gnojničnih sesalk dovoljuje kr. banska uprava in sicer prispeva eno tretjino nabavne cene. Prošnjo za tak prispevek je torej vložiti na kr. bansko upravo. Vsaka prošnja mora biti potrjena od občinskega urada in sreskega načelstva.
V	prošnji mora biti navedena dolžina sesalke, ki je od 8 m dolžine naprej v dolžinah po pol metra več.
V	prošnji mora biti tudi izjava, da bodo prosilci v slučaju priznanja prispevka posodili sesalko tudi sosedom proti primerni odškodnini. — Banska uprava daje tudi prispevke za nabavo gnojničnih voz, vendar samo takrat, ako naročijo iste kmetijske organizacije za več članov.
Odpoved poroštva. C. N. A. Pred tremi leti ste šli prijatelju za poroka, ker je zatrjeval, da bo dolg v treh letih plačal. Obljube pa ni držal in ni še nič plačal. Ali morete odpovedati poroštvo. — Ne. Dokler ne bo dolg jilačan, ne boste prosti poroštva. Ce bi bilo poroštvo po poljubnosti odpovedljivo, bi ne imelo nobenega smisla, kar gotovo sami uvidite.
S strojnicami in topovi vzdržuje vojaštvo red na Španskem.
Bvc in pel milijardi kilovatnih ur bo proizvajala električna centrala ob ruskem Dnjenru. 17 tisoč delavcev je zaposlenih.
Gdbavcst ie raširjena v južnoitalijan-ski pokrajini Kampanji.
Nemčija in Poljsk? sta <ireli za revolucijo. pravijo ruski boijševiki.
Pc^ar ;e uničil poslopje katoliškega zavetišča v ameriškem Pittsburgu. 22 starčkov jc zgorelo.
Vcditelj Akacije — Francoz Abbe Wetter!e je umrl v starosti 70 let.

>*U*ULJIB r, (U?? "ilija 1951.
tov. 30.
PO DOMOVINI
P"
i? i.-.t. a*	tiva	Beatf-
Sii ..i pOkaŽ.'
1'abijO ras krSaMti so 't' *- irfecr-eft«.
K-Sti-
Pre*i M0W H j M kresooi Mttasap? *la» «... • • »/• 7 1	»1» 27. t. tMK-
tt* ¥• bife- <-.tWf«»e r PMchejki fciknjf fntlerjje hi « ;	M.-sr-ja. f*J b"-ia m .telee »
pr-mtnit pogt-tet pnt»'«ft pnradnii (»mL S tem-.
i- <*H*i* r-i[W«ip» pot (m*f Pt*Wte M prerra**-- .<«-»•!!« p« T-'«iJSTorn. Po* Bi «* itfm.	-.■ <t»kr>
'ie ,imi»M'	»1 <n v? korv^er na gteraf rttti
Pot je itarkiraea i Bi^ia • a ^ trikat z bei» (itt») m i'->!otma »kozi P*-»f. < .'!. ;-<. ttoijc ' itir: ;*-»raa®e V^Ve.
s bdim vr»r!i t«h»f«H> gmerije, ra Mm
Mih fn pre^ei	nk^imifcj ioplino (Prevas).
i rte. f;b-«< «r« -n i "rt t ■m*mimmt »kal »mi .u t.tn «o».ki. tvr B»»-*»»i- Pokiuifc* Ig';:nj8 ae	ttifefcaje (K/ Brani pr.iei-i. kje' J«
p»,-j Srurnr r«7te'iai *i»rj»n«ik.-«i cmetoni »vejo ; J«.--.-..■»»: ■> fR. Tmli je t.,»elo v PokbUHci luknji i.f .>- .-,». •■»!'» pfcmu» Vb draitvo »•'tenke io dru-^	u. avgusta t*i planinska podružnica
pt o.»ia	ot.ofjtve galerij. <Jb tej pri-
ti b.; prtr-"l«te r Pokiaaki faknj<. v tem roman-t. , - i r^-f.-.-u riaiih pruMm, veliko ptenimk« v— ■'
•i»«|>o4ar»ke t Pf«kwtje.) kij. !a ja ene.ivu trgovca nasprotovalo (j.;. •• -.-.« tf."> vti. je <tal pove I i« otvoritev koitzuNra r-aJi Mtekaraki nakupovalni io pro-dsfm radro*»« PrM d-Tbrim niea^ tn »n bile Se H»r-.:'t -ar.;'	-w.:fcov, <tene» pa po»teja dejstvo.
C'.>' v. , ..	73 to noro ustanovo, ki kaie
r .- oi.io it' : Si 5 v tem »e kaie, rta y> resni !>i >»'-. i-ia>i !u'li resne »listi ter trezna <le-fa «l,i / .'-ba	neiiotrebnih izdatkov in
f' -• r.i. i ^no urejeno, nie ne bo treba -j »(-(...'i,, fct k a -iane* tako primaiijkaje, kar ... .rr, fr, oilra^Brfavalo zakupljeno od vsiote 7j> .; ••'-- .> ii i- .o v mlekarno. Tako bo zelo pri-nv i k / i oti 'trani: za kupca, kateremu ne bo tr-! vzeti v »t -"vino denarja in zadrugi, ki bo <t[>r- <t';b:!a j.lfifilo in ne bo treba frne knj:?cr. Vt'i-u"<. ilu bo tudi I. »tran naSe zadruge za fiane U-':'/ btogodejns«. kakor je delovanje mlekarne same, ki živtj.-r.Ae^a jicntena za na5 kraj. — Letiiiiijo po-« ' -I '-j pre~.j L'»vorilo tudi o sadni «y3ilniei, t-i , bi i f.<:r.-ila f>adjar:<ka podružnica. Ker V.-v- «;>,li -i b.tina flabo, je zanimanje za to omrz-ii'!o. V >-i"lar or-poro anio podruibliei. naj tega vpra-u - piiiii nerešenega, ker rabimo moderno in primerno >.->i|no »tiSilnico, da omeji Škodljiva kuha žganja iz sadja. — Kmetijska nadaljevalna fciia Im z (.1. - ovali-i v pretekli zimi menda napravila poučni izlet. Si že konečno določeno, »li na knielijskr, Solo na Gnn ali kam n» Gorenjsko. Pri-hfrlujo žimo se bo kmetijsko-nadaljevalna 5ola po-»lavila bo!j na trdno podlago in se bo pouk pričel fe z novembrom. — Ljudi naSega kraja razburjajo računi za montiranje električnih Števcev po Završ-nici. Se!;aleri so se pritožili in uspeli, drugi pa to si nakopali samo sitnosti z monterji. Računi >o res proti pričakovanju visoki, pa kaj hočemo, vsaka rova reč je <ira*a in konečno plačaj če hočež imeti. Tako ni vsaka modernizacija že Sparanje in je ljudem t"?1'') v teh časih za denar.
V.k- C?;-.t.v .-h- Zi. - m - ' kjer-- >
-rr:;ia -t'-*j
ilz KajneKie okoikt.l Se, tej V poteir r. in tudi v ja^fiskeia HiU Obhajj« »e t mannik u&tiijab eer^veoa .fegaaaija . ggitMbip znajo te pr.Bto Hrbomo povabiti v karat, ia vrer sa s« aačia, da napravijo goibo .ii ptes. ker v«J». <te je to nafMpe *t*A-sfso, i kate<ias : or»jo privabite mnogo Ijefctn z!as!i r?Jad!!>e ki z zapravljanjem »ienafia p>tni cwtitni«»rien iepe. In ta -p«^»aket traja pot«!«
do za^i-.r^ža jatra. ta bi jt p» U stvar EiO^te se3Witew> Triiti, .zproe.jd pri okrainem rV*™ Ucemo m p!e» in podaljšanje potifij-jt. ore. V interese ljudstva je. da okrajno naW-»•»o vse take pretnje odkksm. in »»ter is itatefik nzio^v: 1. Mladina o tekih prilikah mnogo težko prisiljenega denarja zapravi, ki bi ga tehko porabita za potrebne -tvar. Zapravl;an> denarja p« pri sedanjih t=žkife ras;!i »f)l»v.> i -ks io*«tu. t. So teke veselice ra zabav« m'ad i v f«r< on« moralno ikcJa 3- So ob tekiii ,>r lik th r»j navad; pretepi in fioboji.
Ker poznamo *k'b ie vn»r- • a. o--:rajne«a earelnika za dobrobit Ifu-istva. trdno upamo, da se tx, ta želja vseh dobrotnisSefilT «i«»tevala- Naj se pa tudi pazi na to, da j« E -l-iraa n- bo brez
4eo^fn iu p!eaat» M-r-S -se tu».trožie kan.ojejo-
Oprrrfe Sv Poka. fDrarije.)
Red 5itii!>e božje za F-razno-.i-. t Sv. Roka V sobo** sa Marijin prsusU popoi-m« ob 5. urj pridigi :b tteeoe litanife z btejoii; ..,t Zveitr cd ^oi 7. ure dalje spovaknitje. \ i.eueljo, na priznii S.-. Roki zjutraj ob 5. ari ■ ... mjj, •n oSAajilo. Ob 6. ari pridigi u» maša prtj uposMvijenin »vetim Rešfiiur Tdcsom z blago-stovom; ob poi 10. uri pndi^a m ik,e-na sviti oult pred izpottavljeaim Najivesepi-i z btagoslo. vom. PcpoMoe ob 5. uri !ilin;.t z bb^-ostovon
Z-feo-a	ita rn&dfi-^
)Liiw.c« pri St. Gelarda.)
Preteki« petek je hčerka tukaj«...-,:* posea). nika Antona Fartaeta šla eta poi j- žet p.Juco. Ko je prišla kraj njive, je naenkrat čotiU pod ik^ nekaj gladkega. Pogleda kaj je. in vidi. da ima pod nogo velikega modrasa, ki jo > ravno oplazil z repoto. Mo«ira- je bil prava »Urina, debel kakor njena -oka v zapestja in en meter dok'
Veva maserka.
(Dobovec po<l Kumorn.1
V nedeljo dne 5. jaiija so praznovali tukajšnji gasilci 3voj prri veliki dan. bteeosioviti so srce dni-! liva, rovo motorno brizgatoo. Udeležba ,k biia ve-! lika. Poinoštevilno so se odzvala okoliška društvi, 1 posebno Trbovlje trg in rudnik, Hrastr.ik m Dol pri j Hrastniku, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
th. no. - naposled se ielezpMo. aa se le ljubko deicce rodao... Ida! Zlatica h nežna mlada ma -vsa ntena sreča ie otroček tUtit.
'n zdal se Zlatica spomnila sama. kaki lo te vzgoliia blaga «™*-O!roku šiva. mre zcml fento* V pomoč li Zlatorogovo le mM-
zlata Zlatica —	fi^og!
vse le terpentinsko milo uawr
To in ono.
(Preddvor.)
Romantična lega in svež planinski zrak, sta irivitbila zopet mnogo letoviSčarjev k vznožju Stor-flCa. -Penzion (irintovec, Hotel StoržiS'<r ter vsa isasebna stanovanja so že davno zasedena. Primanjkuje nam le Se par moderno urejenih hotelov, za-k»j dotok tujcev je vsako leto večji. — Ena izmed najlepših in najviSjih stavb v Preddvoru bo sedaj brez dvoma )I'reddvorsVi doni.', katerega dela se ielliajo h koncu. — Kakor vsako leto je pohitelo tudi loto« na Jakobovo nedelio mnogo turistov čez
Blagoslovitev Gasilnega doma.
(Zagorlca - Dobrepolje.)
Meseca aprila tekočega leta se je ustanovilo « vasi Zagorlca novo gasilno društvo. Kljub temu, ln ie imelo društvo ob ustanovitvi mnogo nasprotnikov še celo v domači vasi, si je tekom treh me-secev'postavilo nov gasilni'doni. Dne 9. avgusta bomo blagoslovili novi gasilni dom. Vsa sosednja »asilna društva in prijatelje gasilstva uljudno va-Ln0 da se udeleže te prireditve že iz razloga, ker ie čisti dobiček namenjen za kritje stroškov, ki so Iiastali pri gradnji gasilnega doma. — Na pomoči Prikrojevalni tečaj.
(Vel. Lašče.)
Zadruga krojačev in krojačic, za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče, je priredila pod vodstvom itosp. Teodorja Kunca iz Ljubljani, prikrojevalni tečaj za krojače in šivilje. Ta tečaj je bil prvi te vrete v našem okraju in se je ob koncu tečaja, pokazalo, kako je bil potreben. Tečaja se je redno udeleževalo 10 krojačev in- 9 krojačic. Trajal je tri teijne in sa je zelo lepo končal. Ob koncu tečaja je ladrnga priredila tudi razstavo. Razstavljeni so bili vsi Jamski in moški kroji. To razstavo si je ogle-italo občinstvo v tako velikem številu, da nismo pričakovali take udeležbe. Potrebno bi bilo še več iakih tečajev. Gospodu učitelju Kuncu se na tem mestu lepo zahvaljujemo, za njegovo požrtvovalnost in potrpežljivost. Udeležencem tečaja pa priporo-iamo, da se vestno drže naukov in krojev, katerih io se naučili v tečaju.
Jubilej.
(Čatež pod Zaplazom.)
Tudi naša fara je enkrat doživela lep praznik. Naš župnik g. H. Povše so 23. julija obhajali 40 letnico, kar jih je pokojni kardinal J. Missia skupaj i 29 drugimi gospodi posvetil v duhovnike Gospodove. Pomembna obletnica je to, tako za g. župnika kot za celo faro, saj so naš gospod pri župljanih in daleč po okolici priljubljeni in spoštovani. To smo imeli priliko tudi na zunaj izraziti. In res smo gospodu župniku v, kratkem času pripravili skromno slovesnost. Na predvečer obletnice je vsa fara tek-movila, kako bi lepše proslavila ta jubilej. Gorelo je mnogo kresov, po vseh cerkvah so slovesno zvonili. V poznem mraku se je pred ždpniščem zbralo mnogo župljanov, da prisostvujejo bakljadi gasil-oev*in poilok/iici našLh pevcev. Gospod slavljenec se ie s kratldfll nagovorom topi«) zahvalil. Na dan
obletnice je gospod slavljenec daroval svojo jubilejno sveto mašo pri Materi božji na Zaplazu. Pred sveto mašo so, čeprav je bil delavnik, izredno številni župljanl pred slavolokom gospoda lepo sprejeli. Naši gasilci so naredili špalir, otroci Marijinega vrtca so pa zaprli cesto, da so se gospod župnik morali ustaviti; čuli so pozdrave ter voščila šestih govornikov. Pri sveti maši smo zaplaško Pomočnico prosili, naj nam ohrani gospoda župnika še do zlate jn železne maše.
Nekaj številk.
(Žužemberk.)
Po zaključku popisa je ugotovljeno, da šteje trg sam 768 1'judi in sicer 388 moških in 380 žensk. Občina pa ima skupno <4432 prebivalcev in to '2130 moških in 2302 žensk. Po narodnosti ,so vsi Slovenci razen enega Rusa. Po veri razen enega pravoslavnega vsi rimokatoličani. — Agrarna reforma vzbpja -velik interes med ljudstvom. LTstarrovilo se je že več zadrug različnih imen.
Pred otvoritvijo Prosvetnega doma.
(Novo mesto.) ■
Prosvetni dom v Novem mestu bo otvorjen dne 2. avgusta t. 1. Ob tej priliki se bo vršil tudi prosvetni dan. Spored prireditev je sledeč: Na predvečer, 1. avg. t. 1., ob 20 se vprizori v spomin 50 letnice smrti Jos. Jurčiča in 100 letnice rojstva Franca Levstika tragikoinedija »Tugomer«. Dne 2. avg. t. 1. zjutraj otvoritev prosvetnega dne. Nato govor gosp. dr. Jožeta Basaja, ravnatelja Zadružne zveze »O katoliški akciji in mladini«, dr. St. Zitka o temi: »Kmečki fant in njegova rodna gruda«. Ob pol 11 sveta maša s cerkvenim govorom prevzvišenega gospoda škofa dr. G. Rozmana, ob pol 12 blagoslovitev doma, nato slavnostni govor prof. dr. K. Capudra »O pomenu prosvete« in govor urednika Franca Kremžarja. Ob. 40 letnici sociialne okrožnice rerum novarum«. Med blagoslovitvijo doma poje pevski zbor Gorjanci« pesenf: »Ako Gospod ne zida hiše«, pozneje poje pesem »Povsod Boga«. Popoldne ob treh koncert pevskih zborov novomeškega okrožja. Nato prosta zabava s srečolovom. Nova stavba Prosvetnega je arhitektonsko zanimiva, ker je edina izmed prosvetnih domov na deželi, ki ima prostor za oder in vse potrebne Qderske stroje, kulisarijo, zidan po načinu mestnih gledališč. Zelo zanimiva je dvorana s kaseliranim stropom in s stebriščem ter lepo urejenim balkonom. Zanimiva je tudi avla pred dvorano s stebriščem, kjer bo prostor za gar-
derobo, buffet in blagajno. Sprednji trakt pa je namenjen za stanovanje in poslovne lokale in man. zarde, pri kateri se nahaja velika terasa z razgle dom po vsej novomeški okolici. Prepričani smo, d I bo k tej blagoslovitvi Prosvetnega doma v Dolenjski metropoli prišlo ljudstvo iz novomeške okolice v obilnem številu, ker je ta dom namenjen njemu ter da se bode udeležilo z ozirom na prosvetni dan to slovesnosti tudi ljudstvo iz semiške, leskovške, tre banjske in šmarske dekanije.
Nesreča ne počiva.
(Šmarjeta pri Novem mestu.)
V enem tednu je smrt pokosila kar dve mladi cvetki. Pretekli teden je poldrugo leto star otrok Anton Činkole, sinček tuk. gostilničarja prišel do očetove kisline in je nekoliko popil. Otrok ie bil takoj prepeljan v novomeško bolnico, vendar to ni pomagalo. Odhitel je na rajske planjave igrat in veselit se večno z drugimi malčki. — Še bolj žalostna je smrt srčkane Angelice Medletove iz Šmar-jete. Nekaj čez štiri leta je bila stara. Vsak, kdor jo je poznal, jo je moral imeti rad, saj se je tako rada ofroško-resno pogovarjala z vsakim, ki ga je srečala in voščila, ko je hodila mimo delavcev na njivah: »Bog daj sleco!« In tako je tudi dne 19. t. m. proti večeru kramljala z mamico in nato z atom, ko je gnal živino napajat k vodnjaku in šla z njim. Na nesrečo pa je prišla k vodnjaku še druga živina in se začela prerivati in v hipu je neka krava pritisnila malo Angelico k betonski ograji vodnjaka in ji ' strla prsni koš. Neka j ur je nato še vzdihovala in še vedno čebljala z mamico, v jutranjih urah pa je pohitela angelcem naproti, ki so po njo prišli. Domači so zelo potrti, kakor tudi drugi, Angelica se pa že veseli med angelci in prosi za svoje mamico in domače, ki jih je tako rada imela.
Žalostno in veselo, (Sromlje pri Brežicah.)
Žalostno so peli zvonovi v petek, 10. julija, ko smo spremljali k večnemu počitku mežnarja Franceta Kostanjška. V najlepši moški dobi 40 let mu je zavratnica — katero si je najbrž nakopal v vojski — pretrgala nit življenja. Njegov nenadni pogreb je pričal, kako je bil priljubljen med župljani. Daleč naokoli je slovela cerkev radi čistosti in reda. Pokojni je brat g. P. Gratusa Kostanjška, franč. de-finitorja v Mariboru. Dragi Francek, počivaj v miru, a bratom in sestram naše sožalje! — Iz črne
29
Brezverska društva in klubi oglašajo svoje prireditve v svojih brezver-skih listih, zakaj ne bi oglašala katol. društva in klubi v svojih?
Pred oltarjem so jo prijeli, VBruslju se jc dogodil slučaj, ki ga ne do-iivimo vsak dan. Te dni »e je namreč pojavilo že zjutraj zgodaj v neki cer-™ več tajnih policistov, ki so ostro opazovali več mladih parov, ki so se hoteli poročiti. Več parov so pustili v miru; ko P" je stopila pred oltar »eka 70 letna nevesta s 'voiim ženinom, so poli-f'»ti stopili pred žensko "> io odpeljali na straž-Iznenadeni ženin je P1' seveda ves iz sebe in lc ogorčeno ugovarjal proti vmešavanju policije v njegovo poroko, toda policija je ostala trda. «nska ie bila namreč nemška tfržavljanka, ki so !° nedavno obsodili na o«on iz Belgije. Ce bi se "a. bila poročila z belgij-?*im državljanom, bi bil ; ^ neveljaven, to pa ie Hotela policija-prepre-p"magal0 pa menda "e bo vse skupaj nič, ker le 2emn izjavil, da se bo
^roresmoti
Mina Bošiianova
Roman.
Nemško spisal Paul Keller, prevela Marija Kmetova
»Oh, nič takegal Le krčmarja sem malo udaril pa mu je precej nos zakrvavel. in vsega shoda je bilo konec.«
»Pojdi še malo z menoj, Tone, in mi pripoveduj, kako je bilo!«	. ,
Tone je prav nazorno podal svojo poročilo m je
sklenil:	,	, ,
»Saj bi ga ne bil udaril, a ker je tako grdo rekel o Mini, sem mu pa moral puščati kri.« »Kaj je pa rekel o tvoji sestri?« »No, sem mislil, da že veste. Rekel jc: »Mina počenja vse to samo zato, ker je Vaša ljubica.« »Moja — ha — oj? To je rekel? Prav bedasto
se je izrazil.«	,	. .
»Bedasto pa prav nesramno! Zato je pa prejel
zaslužene batine.«	t m
Molče je šel učitelj s Tonetom. In tudi Tone je molčal, ker je pričakoval kake pridige. Novak pa mu je raztreseno segel v roko in dejal:
»Mina te ne bo nič kaznovala. Le pojdi domov,
Tone, lačen sil«	,	.....
Ko je Tone dobil sestro v vezi, ji je zaklical. »Učitelj Novak te prisrčno pozdravlja in sporoča: »Gorje ti ga, če me nabiješ!« Mini so se zaiskrile oči-
»No prav tako pač ni rekel.«	,
»No, pa podobno! In Mina, daj penJa vse m kaj jedače mi daj, sem strašno lačenk
Mina mu je dala jesti. Za to večerjo je dobil vsak po eno jajce, Tone, zvesti oproda, pa dvoje...
Loka je doživela velikansko novico: Novak je zadel na eno cd srečk, ki so mu še ostale, petdeset tisoč dinarjev.
Tone je prinesel to novico iz šole domov. Mina je bila vesela. Novaku je privoščila to srečo. Tonetu pa je povedala:
»Vidiš, Tone, deset srečk sem kupila od Kovača. Tisto, ki je bila izžrebana, sem pa pustila.«
»Kdor je nesrečen pri igri, je srečen v ljubezni!« je odvrnil Tone, ki je znal vse polno <akih pametnic.
Mina se je razveselila in rekla, da bo tisto reč glede orglic že še premislila. Fant ji je bil bližji in bližji. Slutila je, da bo ta njen varovanec nekoč njen nenadomestljivi življenski tovariš.
Kovač je v svitu svoje sreče sedel na naklu. Na ognjišču ni gorelo. Dvoje kmetov, ki sta prišla konja podkovat, je kovač odslovil. Da ne more delati, da je bolan, da mu leži na živcih. Ves dan je taval okrog in tuhtal krog svoje hiše, spet sedal na nakovalo, napadel- ga je hud kašelj in tudi sicer je bil ves bolan. Slednjič je mislil, da ga bodo zvili srčni krči in to bo prekletstvo bogastva, o katerem je tolikrat bral.
Popoldne se je slekel in legel v posteljo. Mrzuca ga je stresala, dasi je bilo toplo julijsko vreme. Njegovo lice, polno črnih brazdic, ga je skelelo. Tisoč načrtov mu je šlo po njegovih od razbijanja utrjenih, topih možganih. Le kaj naj počne s tem ogromnim denarjem! V glavi se mu je iskrilo, kladiva so udarjala v njej. A ta kladiva niso kovala železa, kovala
8*
lalne obleke »mo »e čez tri dni preobleki! v belino tn se veselili nove sv. maše. ki jo je dne li julija daroval domačin g. Janko Petan. Ob tej priliki nas le razveselil s svojim posetom g. Josip Pečnak, bivši tupnik sromeliski, pridigar novomašnikov. Gospodu eovomašniku telimo mnogo milosti in blagoslova! — Isto noč je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika g. J. Del Cott-a. ~ Letina kaže zelo lepo. Po dolgotrajni strašni suši smo dobili enkrat blagodejnega dežja.
Belokranjski kotiček
Blagoslovitev ustave.
Prostovoljno gasilno društvo v OraJaru bo blagoslovilo svoj prapor dne 2. avgusta. Bo to praznik človekoljubja in nesebične požrtvovalnosti. — Nj. Vel kralj Aleksander je blagovolil sprejeti kum-stvo nove zastave. — Vsa slavnost se bo vršila v srraiskem parku, ki ga je dal g. Sutej za ta dan na razpolago. Tam s« bo vršila tudi sv. maša, katere se bo lahko udeležil ves narod, ki bo U dan posetil prijazni G radar. — Na naš praznik vabimo vse okoliško prebivalstvo, a predvsem tovariška društva.
Belekraajeem se sporoča, da bo Rev. John P1 e v n i k 2. avg. L L niaševal pri Treh !>r«h. Z njim bodo tudi drugi elavni uradniki K. S. K.Jed-note. Kdor bi torej hotel kakih vesti od svojcev iz Amerike, naj se la dan oglasi pri Treh larah.
PepraTijame. V poročilu o blagoslovitvi motorne gasilne britgalne v Dobraviri se je zadnjič vrinila neljuba pometa. Kum novi brizgalni je bil gospod Ivan Malešič, trgovec iz Metlike, kumica pa gospa Mimica Mucha. trg. soproga iz Metlike.
ZivI enje za življenje
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
To maščevanje, kateremu sem žrtvoval pelo poslednjo voljo rajne tete. ki bi mi morala biti sveta, kakor nam morajo biti svete želje umirajočih — to maščevanje in njegova ura sta me našla boječega, obotavlja jč^ega se.
Zakaj?
Zato, ker je bilo treba ravnati odločno in brez pomislekov na levo in desno. To se pa ni strinjalo s predsodki, ki mi jib je dala vzgoja mojega stanu.
»Predsodki stanu in časa,« sem si dejaL »In bojazljiv sem. Strah ine je ubijati. A če bi bil rojen nekje v srednjem veku. ali bi se kaj obotavljal zadaviU morilca svojega očeta? Alt bi se obotavljal poslati mu stre! iz puške, če bi bil vzrasel kje na Korziki pred petdesetimi leti, ko je tam cvetek krvna osveta.
Strah me je, ker sem bolan, polizan, jibak moderni človek, nesposoben in nezmožen sanjač, ki bi rad izvršil velika dejanja, pa ga je strah najmanjše kretnje.c
Postavil sem pred razpotje, ki se je jasno in neizogibno cepilo pred mano: da maščujem očetovo smrt "na ta način, da izročim morilca uradni pravici, ker je previdni gospod Masol na svojo roko podaljšal zasledovanje morilca, čeprav je bila vsa stvar že zastarana, ali pa ravnati in delati si pravico sam. Tretja pot je bila ena sama: da pustim zločinca v miru. da mimo trpim, kako zavzema mesto svoje žrtve pri ognjišču moje matere, pri mojemu ognjišču, od koder me je pregnal.
Pri tej misli se me je polaščala besnost.
Kns stvar je bila. ki sent se je hotel na vsak način izogniti: da ne bi moja mati nikdar izvedela resnice o žalostni siurti mojega očeta.
Nisem žrtvoval njenim nič slutečim sanjam o možu maščevanja nad prvim zločincem zato. da bi ji vse odkril pri drugem in ji tako še povečal kruto bolečino, ki bi gotovo ne bila tako huda, če bi izvedela, da ji je ubil prvega moža nekdo drugi, kdorkoli, samo ne drugi mož, ki ga je ljubila in ga imela v neizmernem spoštovanju.
Treba je bilo torej to drugo maščevanje izvršiti tako, da ne bo o tem nič izvedela mati in tako, da bom jaz sam ušel sodniji.
To ni bila nedolžna stvar. Pripravljal sem se, da ubijem svojega očiuia. Seveda ne kar tako, ampak z vzrokom, ker je on umoril oziroma dal umoriti mojega očeta.
Premisliti je treba natančno.
Moral bi moriti?
Morilec — to je človek, ki ubije drugega človeka. ne da bi to storil v samoobrambo. i'ri očetu se je zgodilo tako. In pri m«rni bo prav tako.
Naj izberem kakršenkoli način, naj mu prelivam kri kapljo za kapljo, naj ga počasi davim, naj ga počakam na voglu ulice in ga zabodeni, naj mu poženem kroglo v glavo — vseeno, stvar ostane ista, umora ni mogoče imenovati z drugim imenom.
1'inor?
Tudi ju da bom morilec?
Nenadoma mi je zazvenelo v mislih vse v ta beseda vsebuje podlega, nizkotnega in p^ij življenju me je bilo maščevanja, tistega mašiev.' nja, po katerem sem tako hrepenel, strah
Pred dejstvom, da bom jaz tudi moral postati morilec, če se hočem maščevati, so se zafclemois moči šibiti.	1
Ce me je bilo zaradi vzgoje, ki sem jo užival strah dejanj, me ni ta vzgoja ovirala, da ne bi ob tej misli naravnost poblaznel. To je bila naravni divjost v meni, tako naravna kot lakota ali žeja, ki me je prevzela vsega popolnoma.
»Naj bo,t sem si dejal »ubil bom očima. Di ubil ga bom in ni me strah te besede. Ali je bilo morda njega strah?
Ubijal je in ubit bo! Oko za oko, zob za zob to je naravna pravica in vse ostalo je laž.«
Noč je padla med tem premišljevanjem. Bil sem žrtev mrzličnega razburjenja, ki je bilo i hudem nasprotju z mirnostjo, s katero sem pred tako malo urami izvršil tako težko nalogo, ko sera stopal po stopnicah v Grand Hotel.
Seveda se je zdaj položaj jako spremenil.
Zdaj sem se pripravljal na boj, na nekak dvoboj. Napasti sem moral naravnost v lice nekoga, ki sem ga moral premagati in nisem trepetal
Zdaj se me je pa polotil strah, ko sem videl pred seboj nalogo, da na skrivaj in iz zasede ubi. jem svojega očima. Prvič sem premagal strah is trepet, ko »m zrl sovražnikova v obraz, zdaj, k« bi moral delati zavratno in skrivaj, sem se bal.
Kaj bi naredil zdaj.
V štiriindvajsetih urah bi' moralo biti vse končano. Treba se je bilo pripraviti na vse, treba je bilo začeti misliti na vse.
Treba je bilo imeti mirno kri — in jaz sem drhtel od razburjenja. C« bi me kdo videl take?! in bi se pomeje spomnil — to bi imelo zame slabe posledice.
Zde*) »e mi |e, d« bom razburjenje premaral vsaj malo s tem, če začnem nekaj delali, fe pi i« ne premagal bom pa vsaj prevaral živce.
Oblekel sem se. trdno odločen, ds erem nekam v družbo in se bom kazal ljudem čisto mirnega in navadnega, da ne bi nihče utegnil sumiti, da pripravljam kako tako dejanje.
Ko tetn bodil po ulitih in gledal vrvenje ljudi, šviganje vozil in hrup livljenja. sem nenadoma začutil v sebi nekaj prijetnega. Zdelo se mi je, da leži v zraku veselje do iivtjenja in to veselje
so rdeče zlato. Kovač je stokal ne le od telesnih bo- , lečin, marveč tudi od skrbi.
Težko je, če je človek bogat Morda bo,io ponoči I prišli vlomilci, misleč, da ima že ves dooitek doma. Od najrazkošnejših načrtov se mu je razburkana duša spet in spet vračala v njegove sedanje razmere. Saj je bil dober človek in hotel je, da so tudi drugi deležni njegove sreče. Stari Milnikovi materi v ubožnici bo dal dve sto dinarjev; tistemu revčku Pepetu bo kupil nove hlače. Svoji ženi, dasi mu ni bila nič pri srcu, bo kupil kožuhovinasto kočemajko. Da, če bi ne bilo zdaj njegove boljše polovice! Otrok tako in tako nista imela — pa bi zdaj, ko je bogat — zasnubil Bcštjanovo Mino! To je kapitalna ženska, edina v vasi, s katero se izplača poročiti. Pa to seveda ne gre. Tak kaj? Kovač je postal častihlepen. Zmeraj je bilo v mestnem časopisu, kadar je kdo kaj zadel. Doslej je bilo največ po tisoč dinarjev. Smešna vsota! Kako bodo pa zdaj poročali? Takole bo:
>Kakor smo z gotovostjo zvedeli, je zadel glavno srečko Frančišek Klander, kovaSki noj-star v Loki. Iskreno nas veseli, da je bila gospa Fortuna tako naklonjena temu poštenemu, izbor-nemu rokodelskemu mojstru. Čestitamo mu iz vsega srca zaradi zasluženega uspeha, čestitamo tudi v imenu številnih bralcev, najštevilnejših pa onkraj Loških gora.c
To bo prišlo v list Že v soboto bo vsak bral črno na belem. Pet izvodov bo kupil, izrezal poročilo, ga prilepil na lepenko in dal v okvir. Eno tako sliko bo obdržal zase, ena bo visela v Vogelnikovi gostilni, eno bo poklonil Boštjanovi Mini, eno bo poslal svojemu bratu rudarju, eno pa naj dobi Novakova mladinska zveza, da bo za zgled poznejšemu rodu P
Od teh častilakomnih, nekoliko malenkostnih načrtov so mu splavale misli spet v daljo.
Slednjič, ko se je ure in ure boril sam s set«j, ue je srečni človek domislil, da bi prodal kovačnico, se preselil v mesto in ondi živel od obresti. Prej seveda se bo slavnostno poslovil od Loke. Vsi tisti norci, ki niso hoteli dati treh dinarjev petdeset za njegovo srečko, se naj do smrti kesajo in se sramujejo svoje neumnosti!
V temnem kotu ognjišča je sedel peklenšček in se mu spakoval..
S tem peklenščkom je imel kovač že dosti opravka. Časih, kadar je predolgo počival na nakovalu, mu je mežikal peklenšček iz črne dolbine in rekel: »Kovač, ti si lenuh!c Ali — če je hotel kdaj v krčmo, je siknil peklenšček za njim: >Kovač, ti si nemaren zanikrnež!< Ta peklenšček je bil kaj neprijeten gost. Jelševnik je dejal nekoč kovaču: »Peklenšček ni drugega ko tvoja slaba vest Morda je tvoj prijatelj.-
In zdaj je ta tovariš prav ogabno žvečil konec svojega lastnega repa in se mu rogal: >Da bi od obresti živel? Oho. kovač! Ob vse boš. ob vse! Kdor hitro obogati, tudi brž izgubi !<
Ostudna prikazen je bil ta peklenšček na ugaslem ognjišču. Kovač se je še pol ure valjal po postelji, nato je premaga! vse skušnjave in giasno za-vpil v temo: »Kaj misliš, da se te bojim, ti črna živina? Petdeset tisoč dinarjev imam. Kovačnice ne bom prodal. Dobil si bom dvoje pomočnikov in sam bom prodajal srečke po Loki in okolici. Boš videl, ti bedak, kako bo moja kupčija cvetela!«
A peklenšček bi bil kovača z vsem njegovim bogastvom skoraj uničil. Nekega dopoldneva, ko je spet sedel na nakovalu, mu je zašepetal, da je resnično obžalovanja vreden človek, ker nima kot nekdanji
t svojo nevesto poroti! v Nemčiji, nakar bo ona postala vseeno belgijska državljanka.
Žrtev poklica Kako K je vam posrečilo prijeti obtoženca? vpraJa redarja sodnik. — Prav lahko gospod. Saj je nogometa! in čim sem zažvižgal, I« obstal.	,
Za vodilni« kolesoa zblazneL V nekem manjšem kraju v gardake« departmentu v jui. Franciji je povabil trgovec dve dami na iz!e'. * tomobilom Odpeljali " se. med vožnjo ie pa sedel trgovca demon hitrosti. Ne da bi se zn>ellJl za klice in svarilo redarjev, je drvel skozi mest« Simes s hitrostjo 50 «nll na uro. PrestraSeniM damama je ves cas cai: 'Pode me!. Na slu čez Rhono ie pa vil avtomobil in za ,' v »So mi že za petami * c »slednjem hipu se I« P
gnal čez ograjo mostu^
sta mislili, da I« "V tod. trgovec ,e bil plavač in kmalu I« < val na drugi straa. "» blizu vaške cerkvi', suho. Župnik ie M iej( presenečen, k« zgia.il P" niem nec. s katerega )« ^ <b, U voda. Deial £ rad prenočil 04
se je prelivalo krog mene in me obvladovalo a
!l'n° NetK)"jc trepetalo v hladnem utrinjanju ne-itelih zvezd. Venei in oboki lu« so kanali vrata v
vrtove veselja.	,,.....	, .,
gol sem mimo restavracije, ki je razpostavila svoje mize prav do roba drevoreda. Mlado listje je 'narahlo pošumevalo v lahnem vetru.
Mladi moški in ženske so veselo večerjali. Iz oddaljenih kavaru se je razločno slišala godba. Vozovi so drdrali, drdrali in prinašali iz gozda sto poljubov in sto nežnih pozdravov.
Nasprotje med tem praznikom pariške pomladi in med mojo žalostno usodo me je zgrabilo t silno močjo.
Kaj sem neki zagrešil, da sem obsojen, da hodim tako grozno sam v tem svetlem in veselem livljenju, da moram sprejeti nase tako grozno
preskušnjo?
Zakaj je prekrižal mojo pot človek, ki je v svoji strasti šel tako daleč, da je prišel do zločina in krvi. Saj je v tem svetu vsa strast tako mlačna, lako plitva, tako navadna. Saj ni med vso to mno-iito ljudi, ki vrve okrog mene, dveh, ki bi bila imožna podobnega načrta, ki ga je Jakob Termoad izvršil v svojem poželenju s tako doslednjo na-UnlSnostjo.
In ta zločinec, ki je imel tako strašno voljo in tak razum, je bil moj očim.
Zopet sem začuti! v sebi, da mora to biti neka nevidna sila in moč, ki ne uravnava in vodi, ki povzroči, da se zgode najbolj neverjetne in iudne stvari.
Skoraj me je bilo strah to grozne neznane iile, ki je pred njo vse naše hotenje brez moči.
Zdelo se mi je, da ne moreni več prenašati iloveških obrazov.
Obrnil sem svetlemu in veselemu življenju fcrbet in šel po teinni strmini proti spomeniku Zmage. Od tam sem brez premisleka krenil v gozd.
V	začetku sem hodil po levi, da bi se ognil vozilom, potem pa sein zavil na čisto zapuščene poti.
Ne vem ali me je vodil naravnost živalski nagon, ki nas nezavestno pripelje na tiste poti, po katerih smo že hodili.
V	mehki in sijajni pomladni mesečini sein spoznnl kraj, kjer sem ge pozimi sprehajal z oči-Bom takrat, ko sva so šla prviS sprehajat v gozd.
To je bilo tistega dne, ko sem prišel k njemu
pod pretvezo, da naj mi vrne časopis; v jeshici sem pa prišel zato, da bi ga videl pred sliko njegoye žrtve.
Spominja! sem se, kak izmučen in truden je bil njegov obraz tisti dan in kako silno usmiljenje se me je polotilo ob pogledu nanj.
Zdelo se mi je ob tem spominu, da ga spet vidim poleg sebe, dva koraka stran in to občutje njegove navzočnosti mi je še bolj živo predstavljalo pomen in značenje tiste strašne besede: ubiti.
Ubiti?
Ubil ga bom, mogoče že v par urah, najpozneje v nekaj dneh.
Spet je rasla v meni tesnoba, ki me je bila zapustila, ko sem stopil na ulico.
Ko sem se tako sprehajal in hodil, sem si končno zastavil vprašanje, katerega sem se najbolj bal:
'Ubil ga bom, ali pa imam pravico do tega? >
Kako so prijetno pihljali listi krog mene, ki sem se v trpljenju truden zgrudil na klop.
Sedel sem ves v senci.
Zaslišal sem glasove, ki so se bližali; dve senci sta prišli po cesti mlino, komaj nekaj metrov vstran. Bila sta mlad moški in mlada ženska, ki me nista videla. Ustavila sta se in se poljubila. Luna ju je polivala s svojo lučjo.
Takrat sem bruhnil v solze.
Jokal sem, jokal, neskončno.
Oh, tudi jaz sem bil mlad, tudi v meni je bila mlada moč, ki me je razganjala v tej bliščeči, omamni noči.
Hotelo me je zadušiti.
»Ne, saj to ni umor. Ali je očim zaslužil smrt? Ali je rabelj, ki vrže obsojenčevo glavo v košaro, zato že morilec? Ali ga smemo tako imenovati? Ne.
Jaz bom rabelj in prav nič drugega. Stvar je v redu.«
Vzdignil sem se s klopi, kjer sem prelival zadnje bojazljive solze.
Te solze, katerih se še danes spominjam, sem imenoval zadnjo preizkušnjo svojega poguma. Zdele so se mi dokaz, da nisem rojen za to, kar sem imel storiti.
Zobni zdravnik
dr. Ivan Oblak
ne ordinira do 23. avgusta
J Obrnil sem se.nazaj proti Parizu1. Vse Bile ' svojega duha sem zbral in usmeril na eno samo i točko:
»linam pravico, da izvršim smrtno obsodbo nad morilcem svojega očeta,' sem si govoril, j Kadar človeška družba zgrabi zločinca, v čigavem imenu proglaša, da je ta človek zaslužil smrt"? Družba ravna samo v imenu vseli svojih članov, ki so ji to nalogo poverili. S tem pa ni izključeno, da se ne bi smel in mogel vsak član družbe sani braniti, če je treba. Jaz preprosto nočem, da bi sodbo nad očetovim morilcem izvršila družba, hočem se poslužiti svoje prvotne pravice, da se sam branim in sam sodim o svojih stvarteh.
Jaz se bom samo branil proti temu človeku, ki je umoril mojega očeta in poročil mater. Ukradel mi je obe najdražji in največji ljubezni življenja in jaz naj ne bi imel pravice, da se ubijem? k
Tako sem množil dokaze in razloge, da bi se prepričal, da imam prav.
Potem se mi je zdelo, da slišim mehki, nežni glas rajne tete, ki mi je tolikokrat govoril: »To skrb prepusti Bogu. Bo že on kaznoval.?
Takrat nisem dosti veroval in ta misel na Boga se mi je zdela kakor spomin iz otroških let Vera, v kateri sem bil vzgojen, se je oglašala v meni in obudila se mi je: celo misel na pekel.
Potem so se jpi vsi razlogi zazdeli ničevni in
šibki.
; Danes so me zelo motili pri delu.«
: Kadar pa jaz delam, si nihče ne upa do mene.«
»Res? Kako pa to napravite? Ste mar tudi pisatelj?«
?Ne, krotilec levov.«
Možakar, ki je imel zelo velik krof (golšo), je v šali rekel malemu Mirkotu: »Požrl te bom, takoj te bom požrl.«
Mirko pa je kazaje na kroi mirno dejal: ..Saj še prejšnjega nisi vsega pogoltnil!«
V kavarni: ^Oprostite, ati morda berete časopis, na katefem sedite?«
30
(upnik mu je dovolil, ned tem so pa izvedeli M čudnega neznanca orožniki in prišli ponj. Toda blazni trgovec je bil Se mrtev.
Navidezna »mrf. V neki občini blizu TeJina se I« primeril zanimiv slučaj Uvidezne smrti. Neka '»motna ženska, ki je že «3« časa bolehala, ni v «adn,,m času celih 24 ur °»t»ila hiše. Sosedje so MP«> stanovanje in jo B«li otrdelo. Po njib f™' ie bila mrtva. Verni io jo prenesti v pokopališko kapelico. Ko » H> ženske naslednje l»l[« umivale jn hotele ™?iit. v rakev, se je J 'dežno mrtva ženska S'1«""!* in se zelo začu-■ >vo,i okolici. Ženske
t,.n'eveda močno Pre" r™1'«. vendar pa so
3* toliko poguma, da
S,'1'?!'' marveč od.
nT- .lnico '»koj do-
»"iVu°rbroiiie *drav-
Svoje,rstna demonstra-«Italiji. V aelti Ca-Veroni so že ■"Ka opažali, da
niežnar večerno
A0"' ,n'
««U„Marji° "a prav po-mil" ™H«. ^ zelo spo-atičlio l 2,,ano eociali-
CaVr° Bandiera Mežnar pa je ilpo_
konjenik nobene prilike v tem zapuščenem gnezdu, da bi mogel jezditi ali vsaj plavati. Edina rešitev zanj je, da si kupi motorno kolo.
In komaj je kovač prejel dobitek, je kar koj šel po motorno kolo. Prav oholo se je vedel v trgovini. Dejal je, da je izboren kolesar, da se je že večkrat z motornim kolesom vozil in da je po poklicu inže-njer. Tako mu ni treba dosti razlagati in pojasnjevati, naj mu pokažejo le najvažnejše prijeme. To se je zgodilo in tudi nekaj kratkih poskusnih voženj je dobro poteklo. Nato je bogati človek plačal kolo — in siccr precej drago, ker se je tako bahal z denarjem — se odpeljal do gostilne, se ondi spet na vso moč bahal, naročil in plačal vsem gostom, od katerih ni niti enega poznal, tudi sam je veliko pil in se nato odpeljal. Videti mu je bilo, da ni vešč vožnje z motornim kolesom. -
Že zgodaj popoldne je pritekel Tone ves razburjen iz šole domov in nahrulil Mino:
»Kovač je znorel! Od vse povsod telefonirajo, da se neki norec vozi z motornim kolesom. To je naš kovač. Deset ali dvanajst ljudi je že povozil in še na stotine gosi in psov. Kravkar se je peljal skozi vas. Kričal je ko norec: ,Stran! Pozor! Proč! Pomagajte!' Strašno je bilo. Brez čepice je bil, ves zaripel, z očmi je buljil, pene je tiščal in obraz mu je bil ves Skažen. Znorel je!«
To poročilo je bilo seveda pretirano, kar se večkrat zgodi z ljudskimi govoricami, vsaj to glede povoženih žrtev je bilo pretirano. K sreči ni bilo človeških žrtev, a precejšnje število živali je moralo brez življenja obležati na cesti. To je bila smrtna vožnja. Komaj je bil namreč kovač zunaj mesta in se je hotel še ustaviti v bližnji gostilni, je z grozo zapazil, da si ni zapomnil, kako se ta preklicana ro-
potarnica zapre in ustavi. Poskušal je s tem in onim in se neskončno bal, da bo izgubil ravnotežje in se zaletel v kako drevo. Stroj se ni hotel nič več ustaviti. Še več —: ko je poskušal razne prijeme, je šla ta strela zmeraj hitreje, zmeraj bolj hrupno, zmeraj bolj divje naprej! Pot mu je lil s čela, obupal Je, nič vec ni mislil, da bi se še kdaj ustavil, tisto bore malt« jasne pameti in vse svoje čezmerno napete sile je moral uporabiti edino Ie za to, da je ostal še živ.
Strašna vožnja! Čim je prihrumel v kako vas, jd v smrtni grozi začel hropeti: »Izognite se! Pozor! Proč!« Psi so tulili, gosi in race so bile uničene, nek! ročni vozek je pometel v jarek, preklal Je neki strohneli kažipot in divji Jezdec jeklenega konja Je vpil — rjovel: »S poti!«
Tedaj je občinski predstojnik, ki Je doživel pu«, stolovščino, telefonično posvaril sosedna občino, kJ je poslala opomin dalje. Svarilo je brzelo dalje pred kovačem. Vse se je izogibalo ceste, vsa okna in vrata so bila polna ljudstva. Vozniki so spravljali konje iu vozove na varno in puščali prostor vozečemu se obsedencu, vseh ljudi je bilo groza, vsi so se izpraše-vali: »Le kaj se bo še zgodilo?«
KovaČ pa je divjal naprej. Delil je usodo začaranega pomočnika, ki se ni mogel iznebiti duhov, katere je bil sam priklical, delil je strašno usodo Ali Babe, ki je pozabil v gori svojo moč. Bil je divji jezdec, obsojen, da brez miru, brez smotra in konca divja naprej in povzroča grozo vsem dobrim ljudem v deželi. Loka se je bližala. Zdaj dol, le dol! Tu je bil vendar doma!"Kmalu je zagledal kovačnico. Strašno je zarjovel: »S poti! Pozor! Izstopiti! Držite me!« Pri mostu je skušal vnovič ustaviti vozilo, pa bi se bil skoraj ubil. »Živijo, naš kovač!« je zaslišal Boštjanovega Toneta, a že je bil mimo njega. Nihče
Nlove kniige
n Sadjarimo pravt Kmetskim sadjarjem v spodbudo napisal Miloš Levstik. Knjižico je izdala Kmetska zveza v Mariboru kot drugo številko knjižnice Kmetske zveze. Vsebina: V čem grešimo pri spravljanju sadja? Sajenje. Oskrba uovoposajenih dreves. Skrb za odrastla drevesa, škodljivcem boj! Sadna drevesa rabijo hrane. Knjižica se dobi za malenkostno ceno 1.50 Din pri vseh krnjevnih Kmetskih zvezah, v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, in Aleksandrova cesta 6 ter pri Slomškovi zadrugi v Celju. — Sadjarji! Sezite po tej lepi in poljudno pisani knjižici našega priznanega sadjarskega strokovnjaka. Kmetska zveza v Mariboru.
n Gruda umira. Kmetska drama v petih dejanjih, po francoskem romanu R. Kazina z dovoljenjem napisal dr. Ivan Dorniik, je izšla v založbi »Našega doma« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Naročniki »Našega doms< dobijo to knjigo za 12 Din, ostali za 25 Din. (Celoletna naročnina za »Naš dom« znaša 12 Din, kdor torej naroči »Naš dom« in knjigo »Gruda umira«, dobi oboje za 24 Din, dočim stane igra sama za nenaročnike 25 dinarjev). — Na kmetih je dandanes tako, kakor da gruda umira, vse beži od nje in oni, ki morajo še na njej ostati, delati in živeLi na njej. so v velikem pomanjkanju in skrbi za bodočnost. Vendar je rešitev, da gruda, ki umira, ne umrje- Je rešitev v ljubezni do grude, v medsebojni ljubezni vseh onih, ki morajo na njej živeti. — Drama, polna dejanj, izredno vpliva na gledalce. Društva, sezite po tej tako aktualni igri! Naročila prejema uprava »Naš dom«, Maribor, Koroška c. 5.
n Izredno pomenljiva knjiga za naše družine. Nova knjiga.iina naslov »Krnljevonje Srcn Jezusovega v družinah t in popisuje veliko srečo in blagoslov, ki ga prinaša posvetitev družin presv. Srcu. Družine, ki so že izvršile posvetitev, bodo s hvaležnostjo brule, kakšen zaklad milosti so si pridobile s oosvetitvijo. Družine pa, ki še niso posvečene, bodo po branju te knjige nestrpno pričakovale, kedaj se l:o izvršilo vstoličenje Srcu Jezusovega v njih domovih. Knjiga »Kraljevanje Srca Jezusovega v družinah« je ^išla v zbirki »Nebeške rože« (izdaja stolni kanonik Alojzij Stroj) in stane elegantno broširana 15 Din. Naročila sprejema
uprava »Nebeških rož« v Ljubljani, Komenskega ulica 12. Lepšega, bolj koristnega in bolj pomenljivega darila za krščansko družino, kot je knjiga kraljevanje Srca Jezusovega v družinah««, si ne moremo želeti. Naj pride knjiga v vsako družino!
Razkolnikov:
Kako se je Tomaž Anion ženil
Kmet Tomaž Anžon se je ženil. Prav za prav so ga še bolj pridno ženili drugi. Bil je čvrst, mlad vdovec, pa hčerko Tinco je imel. Deklica je bila vedno nekam bo-lehna.
In zato je zaskrbljeno gledal v bodočnost. Dela je bilo toliko, da ga s hlapcem in deklo ni zmogel. Zdaj pa še bolna hči, za katero je mati pri rojstvu žrtvovala življenje.
Tomaž je premišljeval in tuhtal, katero naj povpraša. Pa ne da bi bil mož tako zbir-čen! Na zunanjost ni toliko gledal. Šlo mu 1 je le za dobro ženo in ljubečo mater. Naj- | bolj se je bal v hišo gospodinje, ki bi ne i ljubila njegovega otroka.	|
Teta Franca je včasi pripel iala s seboj j neko daljno sorodnico Mico. Bila je mlada in brhka. Teta jo je hvalila na žive in mrtve ter mešetarila med njima.
Anžonu se pa ni nič kaj mudilo.
Tudi- stara botra Earba mu je ponujala neko znanko. Ta je bila Binčkova Ro-tij^a, ki je bila drobna in prijazna. Jeziček ji je tekel gladko kakor po maslu, da je lahko ves dan govorila brez oddiha.
Tomaž je pa ljubil mir in tišino.
Še za nekaj nevest ie vedel, pa se ni mogel kar za nobeno odločiti.
Dom je pa res vedno bolj pogrešal eo. spodinjo. Mala Tinca je ponoči jokala. Kij. cala je mater in je ni mogel potolažiti,
Tedaj se je spomnil na strica Gašper-ja. Bil je moder in resen starec.
»Kar njega povprašam za svet!« »klene Anžon. Še tisti dan se napoti k njemu
Gašper je sedel pred svojim čebelnjak kom in vlekel vivček.
»Kaj pa tebe nosi k meni? Saj menda nisi brez dela?« ga nagovori stric, ko | zagleda.
»01 Še preveč dela imam! Ampak pri-šel sem k vam, da mi svetujete. Vi mi pač dobro hočete in prav mi boste svetovali!« odvrne nečak.
Posedela sta nekoliko in možakar je odkril starcu, kaj ga teži.
»I tako vzemi, ki bo ljubila otroke!« svetuje stric.
Seveda jo bom vzel! Ampak katera je tista?« se smeje Anžon.
Stric puhne iz vivčka dim. Ozre se v panj svete Katarine, ki je naslikana na pa-njevi končnici. Potem reče:
-Sveta Katarina je za um in pravo pamet. Zdi se mi, da mi je ona vdahnila pravo misel. Sam moraš babnice preskusiti. Poglej! Teta Špela je bdehna. Dovolj časa ima. Naj jih ona opazuje! Naj gre z otrokom k tej in eni, pa gleda naj. kako bodo s Tinco ravnale. Bo že.pravo našla!«
»Ali ni to malo čudno?« oporeka Tomaž.
»Zakaj čudno? Špela ima povsod dovolj znancev. Rada obiskuje ljudi. Tinca je zelo navezana nanjo. Nihče ne bo slutil, da ni prišla samo pokramljat. Deklica bo kmalu spoznala in ti povedala, katera bi bila zate.«
mu ni pomagal. Le peklenšček iz kovačnice je čepel zadaj za njim.
Prišel je do deželne meje. Oboroženi graničarji so stali pred hišo.
»Stoj — streljali bomo!«
Seveda »stoji«, ko bi mogel 1 Zdivjal je mimo, dvoje strelov je počilo, a prenaglo je brzel, da bi ga mogli zadeti. Zdaj — pot je šla strmo navkreber, motorno kolo je začelo počasneje teči, slednjič se je utrujeno nagnilo na stran in spustilo že z zadnjim prasketanjem svojega demonskega duha iz sebe — bencin je pošel.
Ko je začutil kovač spet trdna tla pod seboj, mu je bilo ko kakemu brodolomcu, ki ga je voda zanesla k bregu hi ki se je komaj še rešil. Nesrečni, popolnoma izčrpani mož je sedel na kanton in zaihtel v svoji veliki razburjenosti. Čez čas je prišel neki gra-ničar in ga aretiral. V čuvajnici niso verjeli njegovim besedam, hoteli so ga obdržati. Ko je pa ponudil visoko odškodnino, se jim je zdel preprosti človek, ki je imel toliko denarja pri sebi, še bolj sumljiv. Zaprli so ga, dokler ne bi dobili poročil in pojasnil o njegovi osebi.
V tihi celici si je mislil kovač: Bogastvo je prekletstvo; motorno kolo je pa še večje prekletstvo. Kaj mi pomaga bogastvo, ko sem se pa ves potolkel! In prav je mislil.
Kovač je moral pozneje vse povožene pse in vso {»erutnino nadomestiti; ker je podrl kažipot, je moral
S »staviti novega. Odslej so mu rekali v vasi: »Leteči olandec«, zdevek, ki sicer ni bil pravi zanj, ki ga Je pa vendar zelo jezil.
16.
Kovač je bil zaradi tega mučnega dogodka tako potrt in mučen, da se ni upal ljudem pred oči. V naj-3'
temnejšem kotu kovačnice je stalo motorno vozilo in kovačev peklenšček je sedel na njem, se onegavil z zavoro in se mu rogal. Nikoli se ni mogel kovač iz-nebiti skrbi, kaj da naj počne z denarjem.
Slednjič je storil to, kar je pozneje storilo veliko ljudi, ki so jih trle skrbi: šel je k Boštjanovi Mini po svet. Kolikokrat je tekom dolgih let pomagalo to junaško, z raznimi težavami tako obremenjeno dekle tujim ljudem, kolikokrat je kaj takega, kar ni bilo giadko, izgladila, kolikokrat kaj krivenčastega poravnala. Mina je prav prijazno sprejela kovača, nič ga ni zasmehovala ko drugi ljudje, marveč je dejala, da jo prisrčno veseli, ker se ni ponesrečil. Saj je naravno, da se more pripetiti vsakemu, ki se prvikrat pelje s takim muhastim strojem in ne zna koj pravilno ravnati z njim, kaj sitnega. Kovač pa da je še dobro rešil svojo nalogo, kdo drugi bi se še ubil.
To pripoznanje je bilo ko mazilo za njegovo ranjeno samoljubje in sklenil je, da bo vsem povedal, kako da ga je pohvalila Boštjanova Mina. Zaeno je tudi sklenil, da bo vse življenje iz dna duše vdan temu dobremu dekletu.
Kovač je dejal, da bi motorno kolo rad prodal. Če bi ga kdo hotel, bi mu ga dal za polovično ceno, on da tega potuhnjenega spaka niti videti več ne more. Mina je malo pomislila in dejala, naj se kovač nikar ne prenagli, morda mu bo mogla čez nekaj dni kaj pametnega svetovati.
, Nato je kovač nerodno segel v žep, vzel iz njega neko staro denarnico in odštel štirideset lepih tisočakov na mizo. »Prosil bi vas, da mi spravite ta denar. Meni ga bo kdo ukradel, ker imam tako smolo.«
Mina se je nehote nasmehnila spričo tega orjaka, ki je tako plaho iskal pomoči pri njej ko kak otrok.
»Saj ga tudi meni lahko kdo ukrade.«
vedal, da on sploh a« zvoni in da ludi ne ve, kdo hodi razen njega » zvonik. Fašisti so napravili zasedo in so končno ujeli seljaka Maincnta, ki je priznat, da je skuSal pri zvonenju posnemati znano himno italijanskih popularoev Bandiera Bi-anca. Zaradi tega so J« takoj aretirali in izroiilt jzrednemu tribunalu » Rimu.
Pomota. Žena (mo*» pri kosilu): »Dekla je izpovedala, ker si jo *)»• traj tako ozmerjal po telefonu. - Mož: »Dekla? Jaz sem vendar mislil, «• govorim s teboj.«
V drogeriji. »Rabil 1» nekaj proti podganam,« — »Ali vzamete kar s se-boj?« — »Ali mislite, « vam sem pošljem Pogane?«
Vse za lepoto. Tur k« lepotna kraljica za a"
sko leto je Vt™ k -mesecev težko bolna-k» kor poročajo iz Carica da. Obolela e za plF. nico in drugimi plJ«*"®1 boleznimi, tako da »o1* pravili, že križ. te> ° ^ življenje. Mlada lep° je hotela biti mom 'vitka, da U na lep*
Ost i/agt rt
•dravie.
štev. 30.
rMO^OU UB-r, <Jne 29. julija 1931.
Stran 451.
Bom pa poskusil,« odvrne mož. Nekaj časa še posedi. Potem se poslovi. Mnogo dela ima in hiteti mora.
Mimogrede se oglasi pri Speli. Pove ji,
kaj želi.
Špela je vsa vesela. Kar poskoči kakor dvajsetletno dekle:
• Ta misel je pa dobra! Bog te je razsvetlil in sveta Katarina ti je pomagala, da si se na to spomnil.«
Ne jaz temveč stric Gašper se je
spomnil, ki mi je tako svetoval! odgovori Tomaž.
A Gašper? Vedno sem trdila, da je moder človek! Kari takoj grem na pot z otrokom!« obljubi starica.
Nekaj vas prosim teta. Če mi boste dobro izbrali, vas ne bora .pozabil! Toda ne smete sc ozirati nase! Ne smete mi svetovati one, ki slučajno vam ugaja, temveč samo tisto, o kateri se bodete prepričali, da ima Tinco rada!«
Teta je vse obljubila in odšla z njim domov.	.
Mala Tinca se je starke kar oklenila. Take j sta cdšli na obisk k stari Rekarici, ki je imela prijazno hčerko Angelo.
Angela je bila sama doma. Bila je sija. Pridno se je sukala okoli šivalnega stroja. Tudi ena je že mislila na čvrstega vdcvca Arizona. Ko je zdaj zagledala njegovo teto, se je je zelo razveselila. Povabila jc je, naj se vsede.
Teta je sedla. Pa se je spomnila, da je pozabila pri Anžonovih svojo žepno ruto in rožni venec, brez katerega ni mogla nikoli biti.
Pa ti pripazi na Tinco!« je zaprosila iiviljo, češ, da gre nazaj k nečakovjm.
Angela je takoj skočila k otroku, Špela pa iz hiše. Ko je bila le nekaj korakov oddaljena, se je počasi vrnila.
Ker je teta odšla, se je Tinica pričela cmeriti. E, kako hitro je minila Angelo dobra volja! Kar zažugala je otroku:
Ti, cmerga sitna! Čakaj, če ti bom jaz krušna mati, bo vse drugače! Navil« ti bora uro, da bo jojl«
Ne bo treba, preljuba Angelat« se tedaj oglasi teta na pragu. Šivilja se kar prestraši: : Kako je to mogoče, da ste že od Anžonovih?«
3 Premislila sem si, pa pojdem kar z otrokom nazaj,« odvrne starka.
»Pa nikar ne bodite hudi! Čakajte! Dobre kave vam skuham! Ni treba praviti Tomažu!« hiti Angela.
Teta Špela se prestraši skušnjave. Za kavo bi kar vse žrtvovala. Pa se spomni na opomin svojega nečaka. Urno hiti skozi vrata, da bi je ne premotil opojni duh ka-ve> jo je šivilja stresla v lonec. Brž se Poslavlja:
Pozdravljena Angela! Mudi se mi!« Šivilja ostane sama. Kar ve, da ni sto-"la prav. Pa kaj hoče. Špele ni več in naj-1170 ne bo nikoli k nji Tomaža, saj mu bo leta povedala, kako je oštela otroka. On J® pa na hčerko ves nor.
20 ti moja Tinca ti! Dobro, da si se jokala! še jih bom preskusila, preden bom pravo svetovala tvojemu očetu! Mater morava najti zate, mater, ki te bo ljubila, ne pa sovražne mačehe!«
Teta odide proti Anžonovim. Blizu hiše zavije na desno in se kmalu znajde pri bogatih Poličarjevih.
Poličarjeva Ančka je bila zala, toda ošabna, da se ji ni nihče upal približati. Fantje, ki so nekdaj gledali za njo, so se že poženili in kar čutila je, kako ji leze tretji križ na hrbet.
Špela je vedela, da bi Tomaž tudi Ančko takoj poročil, če bi bila zanj. Bila je nekaj let mlajša od njega in petična, pa še vedno zala. Ni gledal na to, temveč le na ljubezen do njegove hčerke, vendar je teta vedela, da bi bil poliearjeve vesel, ee bi postala njegova žena.
Hči in mati sta bili doma, ko je starka vstopila.
»Malo sem prišla povasovat. Za delo sem slaba. Povsod me starost opozarja nase. Tega črvička rada popestujem! Tinca me ljubi, kakor bi bila njena mati,« pripoveduje teta.
»Menda je preveč raznežena. Drži se kaka cukrena punčka!« zbode takoj Ančka.
»I, saj veš, kako je, če je otrok bolan,« popravi mati in jo preteče pogleda.
Ali se ne bo Tomaž ženil? Saj ne bo mogel shajati! Pa še tako majhnega otroka ima,« vpraša gospodinja.
. Menda se zavoljo otroka ne bo? Mu pač ne bo nobena dovolj všeč! -Hotel bo, da bi stala samo pri otroku in ga gugala, delo naj bi pa čakalo!« odvrne Ančka.
Pri tem pogleda Tinica in ji zapreti:
»Tvcia bolezen je pač sama crkljivost! Trdo bi se te moralo zgrabiti in ti jih našteti, Če bi se cmerila! To bi ti pač pomagalo, čeprav si še majhna! Kmalu bi se odvačlila!«
»Ančka ne bo treba!« odvrne teta in je že pri vratih.
»Ali se zato jezite?« se čudi dekle.
»Ne! Ne jezim se. Čemu neki? Vsak si svoje misli! Pa zbogom!«
»Zakaj blebetaš tako neumno? Špela mu bo povedala. Morda bi vprašal pri nas? Zdaj ga pač ne bo!« se jezi mati.
»Bom pa sama ostala, saj smo bogati!« jo zavrne Ančka in ponosno dvigne nosek.
Tel« je pa že na poti drugam.
Še nekaj jih je oblezla. Pri Ratajevih Je hčerka Albina vzela otroka v naročje, toda tako nejevoljno, da je teta opazila, da se le zavoljo nje premaguje. Tudi je dekletce takoj zajokalo.
Naposled je prispela teta k revni ko-čarici Alešovi Majdi. Tudi tu je domovala deklica, mlada, brhka Urška, ki ni imela drugega kakor pridne roke in zdravo, nepokvarjeno srce.
Ko je Urška zagledala otroka, je kar zardela. Kaj je bilo nji mar, če jo kak moški mara ali ne! Le na otroke je bila vsa
Br. loan Drobnfč
Ljubljana, Miklošičeva c. 7 zspt redna srdinira
neumna. Deco je ljubila kakor najdragocenejši bežji dar.
Takoj je skočila k "Špeli. Otroka ji je kar vzela in zaplesala z njim.
Dete se ji je smejalo.
»Naša je vsa* neumna na otroke! Vse bi dala tem malim paglavcem. Če pridejo kdaj mimo, jih kliče v hišo in jim da kar more, samo, da nekaj časa ostanejo pri nji,« pripoveduje mati.
Nekaj bi rada na samem z vami govorila,« pravi teta.
Odšli sta v vežo in potem na travnik pred hišo. Špela je ženo različno izpraše-vala, vendarle ne nič posebnega. Pa ušesa je napenjala, da bi vjela vse, kar se je godilo v sobi. Čakala je, da bo otrok zajokal in Urška zarentačila.
Tinea je res 'Samo malo zastokala. Urška jo je z najljubeznivejšimi besedami potolažila, da je takoj utihnila.
Ko sta se. starki vrnili v sobo, je dete spalo v mladenkinem naročju. Njegov obrazek se je v sanjali, smehljal.....
»Čudno se mi zdi, zakaj je hotela starka z menoj na samem govoriti, pa mi nič posebnega povedala,« pripoveduje mati.
Hčerka molči. Urno dela. Pa na drobno dete misli. Pravkar ga je imela v narečju in srečna je bila. Kako bi bila vesela, če bi bila mati takega otročička! Pa menda ne bo nikoli. Siromašna je in ženin se ne bo oglasil.
»Dejala bi, da sem ti takoj prvi dan našla neveste,« pripoveduje zvečer teta Tomažu.
Potem mu vse pove, kje je hodila in kaj je opravila. Naposled mu na drobno opiše, kako je bilo pri Urški.
»Prav! Pa naj bo ta moja žena, s'aj je tudi drugače prijetne zuriahjcsti in pridna, da jo bom lahko veseli« se takoj odloči Tomaž.
Že naslednji dan je Urško zasnubil.
Danes je bajtarčina hči srečna mati treh svojih ortok in še male Tinee, ki niti ne ve več, da ji je prava mati umrla.
Za kratek čas
Snubec: »Mihec, zakaj pa moram na tvojo sestro toliko časa čakati?«
Mihec: »Malo prej me je nabunkala, zato sem ji pa zobe skril, da jih ne more najti.«
Ženitovanjski posredovalec: >Teh šest tednov, ki sem jih prestal v zaporu, nikdar ne pozabim.«
»Mar so tako slabo ravnali z vami?«
»In še kako! Pomislite: ječar je bil mož, ki je po mojem posredovanju dobil ženo!«
^
'":'"■......... " '■'•* ""
Popolna razprodaja
Radi opustitve manufakturne trgovine na debelo se razprodaja na drobno vsakovrstno blago izpod cene, dokler bo kaj zaloge.
Kdor želi pri nakupu prihraniti, n«j ne zamudi izredne prilike.

Manutak, veletrgovina ]QS> RaVillkar, Ljufolfana
0>llau hotela Union)	M
Mlklofi
va cesta St. 7 adilropte
Gospa: »Reza, kako pa si drznete obleči mojo obleko in iti z njo na cesto?«
Reza: »Saj ste rekli včeraj, da treba vaše obleke prezračiti.«
Gospa Lavra si je z velikimi ceremonijami nataknjla na glavo lasuljo, njen mož pa jo je pri tem opazoval.
»Pa bi le rad vedel, čemu nosiš na glavi lase druge ženske,« je vprašal precej previdno. Odgovor je sledil točno: »Tudi jaz sem zelo radovedna, zakaj prav za prav nosiš na nogah vdovsko usnje?«
OBJAVA.
Podpisana blagajna objavlja, da gg. Jožef Lotrič, Lovro Pečnik in Josip Draksler, vsi iz Ljubljane, niso več upravičeni nastopati kot zaupniki blagajne, kakor tudi ne v sprejemanje pristopnih izjav novih članov.
V Ljubljani, dne 27. julija 1931.
VZAJEMNA POMOČ reg. pom. blag. v Ljubljani.
Ure, zlatnino in srebrnino
kupite po, eni in dobro pri ivrdki
H. SUTTNER
Ljubljana 1
Prešernova uliea il. 4
Razpošilja se na vse kra e Europe, Amerike. Afrike, Azije in Avstralije
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44 — naprej. Št. 120 Kovinasta anker ura Din 44' - , s sekundnim kazalcem Din 78 — Jt. 121. Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim kazalcem Din 94' -. št. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49' , z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki llustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od
H. SUTTNER, UUBUBNA1
Pozor pred sleparjem!
Neki, sicer ie znani slepar, prodaja po hišah neko ničvredno mast proti kurjim očesom itd.. Na lončku je etiketa z imenom »Mignon«, a laže, da ie to izdelek priznane tvrdke R. Cotič iz Šiške. Opozarjamo, da izdelek tvrdke Cotič nosi zaščitno znamko »Radio Balzam« in na pokrovu ime tvrdke. Da se ljudje obvarujejo škode, naj pazijo na te podatke, a sleparja naj izroče varnostni straži.
IZJAVA. Podpisani izjavljam, da obžalujem svoj nastop proti Geršaku Josipu iz Plesa in se mu zahvaljujem za odstop od obtožbe. StadUr Josip.
Neki delavec je prišel v Trbovlje in se izdajal za rudarja, kar pa ni bilo res.
»Ali ste že kdaj delali kot knap?« je vprašal uradnik.
»Že,« je lagal delavec.
»Kje pa je bilo to?«
»Na Vestfalskem.«
»O, ravno prav,« se je zveeelil uradnik, »kakšne pa so nove varnostne svetilke, ki jih tam uporabljajo?«
Ne vem vam povedati; nisem namreč nikoli imel nočnega dela.«
Cesarstva milost. — Cesar Ferdinand, prednik Franca Jožefa, je nekoč obiskal neko kaznilnico. Upadli obrazi kaznjencev so napravili nanj globok vtis in hotel je biti milosten. Vsakemu je odpustil po nekaj let zapora.
Koliko let pa imate vi?« je vprašal kaznjenca.
»Dosmrtno bom tukaj,« je ta odvrnil.
»No, potem vam od tega odpustim pet let,« je milostni cesar dejal.
Njegova, izvoljenka je stopila iz sobe.
O, c"'e so tako veseli, ker ste pesnik.«
Pesnik« je žarel radostnega veselja.
Je li mogoče?«
Da, res je,« je odvrnilo dekle. »Naj-zadnii snubec, katerega so hoteli oče ven vreči, je bil namreč rokoborec.«
»Slara mali so bolni, pojdi in razvedri jih nekoliko!«
Tone (ko se je čez nekaj časa vrnil) »Mati so me ven vrgli.«
Janez: >Kako to?«
Tone: »Hotel sem jih zveselili kot si mi naročil, pa sem jih vprašal, če si morda želijo pogreb z godbo.«
»Oče prosijo, če bi nam vaš gramofon za nocoj posodili.::
»Mar hočete pri vas še tako pozno plesati?«
»Ne, spali bi radi,« je dejal sosedov Tine.
Napredek. Sodnik priči: »Vaš poklic?«
Priča: »Ekonom.«
Sodnik: »Kaj je bil vaš oče?«
Priča: »Poljedelec.«
Sodnik: »In kaj je bil vaš stari oče?«
Priča: »Kmet.«
»Ko sem prvikrat oblekel suknjič, se mi je razparal po celem hrbtu.«
Krojač: »No, vidite, kako močno pri nas prišijemo gumbe!«
Mali oglasnik
Hmetsho deblo
pošteno srednjih let vajeno vseh poljskih In hišnih del sprejme' Ignacij Morič, trgovec. Jesenice št 34. Gorenj.
Čevljarstvu vajenca
z vso oskrbo sprejmem. Sedej Alojzij. Giince, cesta 17, štev. 4.
Pnnrfa « hiša P0,eg
rrUDB SE farne cerkve pripravna za vsako obrt. - ivežika Hojkar, Polhovgradec št. 12.
Z m kravi, mleka-
rici naprodaj. - Izidor Flor a i čič, Dravlje 34.
Proda se bLmi8in3k£
h in jo, krita z zarezno oj>eko, okoli hiše sadni vrt, v Virmašah št. 17, 10 minul od kolodvora škofja Loka. Pojasnila daje Josip Matguč, mizar, škofja Loka, Fuž. predm. 7.
n.ui. i/, krščanske »""■» družine i^če uč -teljska rodbina. Ce je va.ena nekoliko kuhe. tem bol e. Ponudbe: V. Verlačnik, uč., Vojnik,
uji- enodruž., z opeko krita, v kuhinji vodovod, pole« veiik zelenjadni vrt. 10 minut ut od Kranja 20 minut od postaje Kranj na-prodal Cena po dogovoru. Naslov v upravi Domoljuba pod št.84S5.
Ilfonar poštenih star-USejlBG Sev star 14 jet
se sprejme. Hrana in stanovanje pri mojstru. Janez S ve tel j, mizar. Srednja vas št. 13 pri Kran.u.
Frofla seC^
in pri. ravno posestvo za lOO.COO Din. Poizve in eg eda se pri Al. Botštnar. Bruna vas pri Mokronogu.
Ittalo posestvo
v Mateni (hiša, sadai vrt, pod, tudi nekaj parcel) ali pa tudi pod sam zase naprodaj. Na-slc.v pri upravi pod 8231
ajda seme naj. "' u ■ lepša siva in črna pri Sever & Komp,, Gosposvetska cesta 5, Ljubljana
ISO do M dinarje«
dnevno zaslužijo oni. ki imajo mnogo po^ znanstval Za odgovor znamko I Kosmos, Ljubljana, poštni predal31)7
Mnibi 8red»ie starosti muam katerj ima vc.
sel e do goveje živine in polj3ke»a dela se takoj sprejme na večjo posestvo v bližini Ljubljane. — Ponudbe 8 prepisom spričeval na upravo Domoljuba pod »Pošten in trezen< št. 8208.
Posestvo.
Bistrici hiša s hlevom, zidana in krita z opeko ler 5 ha 47 a gozdov, n iv in travnikov i dvojno sečo za ceno Din 200.000'-. - HiSa primerna za trgovino ali obrt. Ponudbe na oglasni in reklamni zavod Soklič, Bied, Ljubljanska cesta 86.
Vajenca obrt poStenih
in krščanskih staršev sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. Leopold Valjavec, krojaško, Tržič Blejskac.7
lr»t<,>«a za kovaško
Vajenca obrt sekir
sprejmem. - Hrana in stanovanje pri mojstru Ja ez Poko n. ŠKolj« Loka.
IVsInnita ki ima veselje
vajenca dO čevljarstva
sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Jernoj Kurent, Črnuče pri Ljubi an.
Poravnajte naročnino!
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
Brzojavni nastovD. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10)	Telefon št. 2057, 2470, 2979
Vloge nad Din 500.000.000 SE^^ift S&fJS Kapital in rezer. nad Din 16.000.000 Iasvršufe vse bančne posle nafkulanfneje
Poslovne »veae s prvovrstnimi zavodi na vseh trSlieih v tu- ln Inozemstvu
Izdajatelj: Dr. Fraae Kolov««. 1»
Uredniki jote Košiček.
Za Jugoslovansko tiskarno:
Karel cel>