St. 15. V Gorici, v cetvrtek 9. aprila 1874. Tedaj F fes^d „Soca" izhaja vsat cetvrtek in velja a pofcto prejen.ana ali v Gorici aa dom posiljana: Vselcto......f. 450 Pollcta ..... ,,2.30 Cetvrt leta .... „ 1.20 Pri oznanilih in ravno tako pri rpo-slanicah" se placujc za navadno tristopno vrsto; 8 kr., ce se tiska 1 krat 7 ,. „ „ „ 2 krat 6 „ „ ,t „ 3 krat Za vefe crkc po prostoru in pri oznanilih v?ak pot 3') kr. za kolek. Posamezne gtevilke so dobivajo* po 10 aoldov v Gorici pri Paternolliju in So harju; v Trstu v tc>bakarnieali „Via del R.-Wed.r.' 179'^ in ..Via. dclla cascrma 60" Karofaiua m dop!si naj se blago voljno posiljajo uredniku: Viktorju Do-lenm v Gorki, Oon. del CriRto 186 blizu zivinskwga trga,kder se nahaja tudi aprav-tiistvo. — ltokopisi sp no yratfajo; dopisi naj se blagovoljno irankujejo. — Delal-ooiu iiidrutfim nepremoznim se naMniwi zni/.ii, ako so oglase pri nrednrotvn. Glasilo slovenskega politifinega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Govor posh gr. Coroninija za narodno ravnopravnost na yortSkih srednjih Solah v 43. seji letosnjega drz. zbora due 27, nvirdja. „Visoka zboraica naj oproiua, da sem si izprosil besede v zadevi, Li ima dozdevno d.sto lokalno .barvo, ker je vender za prtdriralstvo, katero tukaj zastopam, velikega pomena, in ker se zraveu vazni nazori pre-inotravajo. J&j sem si popolnem v svesti, kako sitoo je, do-tikati se tega upriiianje, bal ker s« tide uarodnostoe ineje. A taka uprasaoja se tie odpravljajci se sveta, ako se jtm uaiika s po^i, in ako se osvobode le drzav-uopravnega kutania, po katerem po navadi Jsodyo, pa izgube svojo strahovitost. Sicer pa raislim, da bi se n a r o d u o s t n i jKr i n c i p, ta mogocni motor v de-naSnjem ljudsivennni z%enj», prav dobro narodil slai-nega avstrijski drzavnt raisli in da bi za-njo lehko postal vir modi. Mogode, da je to idealistidno Btalilde; toda ako m kdo zmerji, da je idealist, to §e nij uajvede zasra-movanje, in *;ko *» motim, naj mi gospodje no jemljd v ifilof ako preimsltjo, da sem iz dezele, v kateri so r.i/.licui tiarodj nn^Ii sredstva za spoiazumljeiije in no fcive" samo v niru drug poleg drugega, negv tudi, ako to uTJjd biagor za skupno domoirioo, tutb ssedinjoaimi m»6mi sosUitjejo. (Dobroklivi v centru in na levi.) Zd.-ij k f^tvari! OJgovurjaje na najvisi prestoini govor, kt je na-;,'lasal, dsi so zdaj tla ustvarjena, n:» katerih se lebko uruzijo vse zeljt*, vse potrube, jc mislda visoka zbor-nica, di mora wreoi: „Z:tto pa se bodo izpolnovaia tern l;tglJ! slali. V njihovotnu kakor tudi v svojem imenu, pri tej pril ki kakor pri vsiki tad izrekam navdus'.-no pokio-nenost vsemn vcHkemu, kar je neuiski genii v sluzbi filovedanstva in za njegovo stvar storil. Mu vsi pro? dobro znamo ceniti ogromoi dobicek, !da se lebko po-poluem zivabuo in neposrelno udeleiujemo duiavooga zivt'nja dveb kulturnili narodov. Mi prav dobro vemo, da mora vsukdo, ki bode v Avstriji javno zivenje na-stopiti ati splob do veljave priti, notnlkega jozika biti zmozen. (Dobro! ua levici.) Dovoijeno naj mi bode, da gospotlom z mub be-sedami ritzmere slikam, ki so me previdele do toga, da sem poprej omenjeio roioltiviijo stavil. V celi de^eli so namrec Nemci v piecej m.jhni manjgiui; ako visoko racauimo, jib,je edeii in pol, k vecjemu dva percenta vsega prebivalstva. V eeli de-zeli nij no bene nomske obciue. pa tudi nobene nem'jke ljudsko sule. Toda srednje mU so izkljudivo namske. Za to je pri tem to slabo, da morajo otroci, ki v srad-nje Sole stop;jo, prva leta predavanja posln5ati v je-ziku, ki ga ne razumejo, in katerega naudenje jtm dolgo easa voliko trnda prizadeva. To slabo stanje se je nze enkrat od strani slavne vlade popolnem priznalo, ker je deztdnim Holskim nra- S cclado krijoco mu vitezki gra^, Vzdignje so srp>, navptdno in strmo; Mr§ei mn po udib, vr§i mu po grudib Prepada stra§anskega smrtna tibota. Otofiek pa s cerkvico blesketajoco Na sredi treptedega jezer&ca, Najmlaji je vetidar unukov otrok. Preproga so njemu valovi gumedi, Kot leni lesfiefii, kot svila bliSceci; Tu dete poklekne in sklene roSiei K molitvici tihi v poboznosti verni; Pa zopat zapoje in zopet zazuje . V predistera in srebernem 'glasu zvona. ; Raztro§ene, kakor so nfega igrace, Ljudij bsvaliida po bregu so cvetnem, Nasarana t reabarskeitt delu umettiem, In biie, in kofie in sveile palace. Carovna dolina, prijaznsi, prezala, Uzvisena kikor grmovnik v oblaci, Vabljiva in mila kot deva cvctoca; Se v tebi je sebe spet naslo srce, In svoje blepenje in svoje ljubenje; Pa ker se dj menjega zniziti da, In ker se do visega vzvisiti zna, O^ivlja se svojim sofiestvom vsemir. In tukaj pod kmetovo slamnato streho, Odkoder jaz gkdam v obhzje, na grad, 2ivi in se giba in v srcih kipi Bozanstvena zveza, v Mtero moj dub Mogo6no, kamnito objel je svojad. Pri mizi doma& prijazno sed^, Sinovi se z otcem in vauki druze, Tu mlaji med tsjimi je tudi vojak; In vnukov otrok na kolenib klefii, Pa nezni roclci na bogka dr^i, Igra so in poje in zraven zvenklja, In eudo razklala in vganjko mi vgada. dom nsitocdo, naj preJht0".ij> sr.d^tva za orlpravljenje lega slabfga staoja To se je zgodilo ob ca*u, ko je bda ltstnict irtucne^a ministerstva duna v v«*S6g roke tai&tega moza, kuterega vidimo denes na celu naudnega urada, in dfgar ime, tnislitu, ima zagotovljeno custno mesto v list.li avstrijske zgodoviue, ker je uze v dru-gic ozko zvezao s teznjami, ka'erili cilj je, da se nam pont'^ujodi okovi neupiavicenega duSevnega oskrbniStva z udov potegnejo. Plant, ki so jib takiat podali dezelni iAski uradi, so se zopet pozabdi, in tukaj mialim, terja pravica o-meuiti, da se to nij zgodilo pod paso sodanjo vludo, nego po 1 ono, ki jt je bila ravno apredaj, nkopram so je ponasala se simpatijanii za zetje in teznjo vseh na-rodov, ter si je njdtovo zadovoljenje zupisala na pra-poi*. Zastopmstvo doftele se je obrnilo do vlade s pro§njo, naj odgovori zeljam dezele, ki so se v lej za-devi u&e vudkrat ponavljale, Vlada pak jo vendnr mislda, da m>ra pro^njo odbiti, ter jo utemoljenju oilbitja ua celo postavila ulr/At na v dezeli zivece Nemco in njibovo prednost'io socijalno polozje. Meni so zdi, da so ta titemeljenja nijso mogla no • srefiniso iznvsHti. Toda jaz te sfcvari no6din na dalje raztezati ravno za to, da bi ne povedal stvaii, katere iMJsi zamoldim. Ena te&ava j^ pifi, to nrtenavam. Dve narodnosti s-j morate tukaj jemiti v obzir. Eni pad govore jezik, kateii je dn cvetja in popolnosti dovel \\i& pred Sost in pol stitetjt velikt Gibelm, katerega senca se je pri zadnjilt debatah v tej zbornici vedkrat klicala. Oni pripadajo narodu, ne politiduemu, a jezikovemu, pri kat'-reiu ima vsa sedmja mjderna omika s*uj zacetek, ako je ves, kar je govor la monikovslu nuiverziteta, ko jo to potrdila s tern, da je povolom slovesnosti svojoga jubIja italijanskega mlnistra piedsodnika. za La*tm>ga doktorja imeuovala. Da je tedaj italijanski j.)zik zi acni jezik popolnem sposoben, o tem mi men-da nij treba dalje govoiNtt. (Konec prin.) 2. V jezeiu divnem val §eplja» Mu nosi 6oln pozdrave; Z otoka cerkvica tniglja, Iz zelene goscave. Don njenega zvoua drfii Cez val v tresodem spevu, Zvene v daljavo se podi, Polehko mre v odmevu. Da v glasbi selka iastovka Tu kopa si peroti, Colmd si v glasbi sepeta V valov na polzli poti. Kot tozbe, kot hlepenja stok Doni ta zvon biencaje, Zvenci kot upa polu natok Zamolklo vpraSevaje. Posebni, dudnovati zvon, Ko da je dustvo v rudil Ko srca gane njega don, Bijo v tem glasu grudi. Zvonarja roka ne podi Po taktih tu konopa; Za vrv pitegnot sim hiti Moldcev verna kopa. Pravljica y rodu se glasi: Kdor ta kouop sauilia, Spolni se mu, dok bron doni, Po dem srce mu zdiha. Zvon Wonka neprenehoma, V vseb urab se razlega, Saj zelja bdi neutrudoma, Romaje v delje sega. Naj v visi se narasda zvok, Naj v sapicah vgluSeva, To jezero in ta otok UzviSen dub obdeyav t Popisi. V Goriei 9. aprila. Postopanje nasega drzavnega poslanca g. LT0& Coroninij a v drzavnem zboru in posebno govor za uravuavo naSih §ol na narodni pod-iagr, katerega sma denasnjeuw listu »a celo postavih, vzbudii obcnoje zadovojjnostin prlznanje ne samo vgo-riSkem mestu, ampak po eeli dezeli. Goriski voKlci so ma napravili siaodi sijajno ovacijo. Podala se je itamrefc ©b 8 nri deputation, katero je vodil mestra zupafc g. Perinello, k njemu in spremijali so jo do pred grada v St. Petru niestna godlw, maogo mestja-uov z baklami in ogromuu mnoSica ljudstva. Tudi Sempeterci so svojemu izvrstnemu znpaou na Cast vas razsvetlili, z moznarji stifljali in rakete spa&afi. Mej serenado so zivahni .Evviya* in .Zitio* klici wekrat privabili g. grofa na ho Inifc, kder .so je Jirijaznu zahvaljeval za usranredno &ist, kakorsaa se mj etos morda do nobenemn drugerau poslancu skaz.la. A on jo zares tudi zaalaii, to mora vsak nepristranski pripoznnti, saj se uze vefi let neprestaoo trad* za bl.'-gor dezel<», za povzdigo nje dusevmh ia materjaln li koristij, to kot jako raarljivi dcAelni glavar, kot pred-sednik kmelijskega dru3r\a in kot pravieoljubni drzavni poslanec. Nasi vohlci v aloveaskih trgovih so ga so-glsauo volili, in smejo s tem zadovoljm biti, pa bi ae zdaj tudi lehko, kakor si bodi oglasiii in ma svoje prizuunje ruzodeli. Iz Cervinjawi se mo je nekda uze predvcerajSoj.m depatacija voldc9v poklon la. 2 Gortfkega. 8. april. (Izv. dop.) N e k e d a n j a preparandija in seda jna). Casa kolo nepre-nebljivo se vrti, vse menja se in lika, karkoli je pod sinjira nebesom. Tudi Sole so se v zadnjem easi jako jako spremenile: blagor podloznikov je inenda najbolj na srci leieS visoki vladi i pokrovitel.jem in vstanovi-teljem. novih solskih postav. Nekedaj pa nij bilo tako. Preparandija n. p. nij Stela tri, cam * reci Stiri, teeaje, ampak edino le sest raesecev (7» kta) hodil je zulit hlaeo na klopo tega zavoda oni, kateri je hotel postati uiitelj. V toll blazenih casovih pa nij bilo nasim kan-didatom treba gimnazijo ali realko zapustiti, ne!— ampak oni bili so pripravniki i ob enem tudi gimna-zijalci ali realci; kajti v teh blazenih cusih se je le malo predavalo na izobra2evali§ci, tako, da so se mo-gli tea predavanj ndeleziti tudi dijaei srednjih Sol, kateri so imeli veselje za to. In srecni mladenit", kateri se je odelezeval tega sestmese5nega poduka! tieprav so je van n.p. na gimnaziji v kacem razredu spodrsnilo, nij mo bilo treba ponavljati, saj on se je udelezeval sest mese^hega poduka na izobrazewlisci i bilje— "frfeser", akopram moreda stoprv v drugi latinski Soli bivSi je ntrdno kljuko" dobil v latinscini ali kje drugeje. — Da, srefini &asi so bili takrat, a dolgo to nij trpelo. Oasa kolo neprenehljivo so vrti, vse menja se i lika, karkoli je pod sinjim nebesom. Sestmese5ni toeaj se je na pripravniki opustil i nastala je d v o r a z r e d n a preparandija in z njo, se ve, tudi nove teznjo za na§e preparande. Nasi ^normalSumostri11, ki si bili po vefiem ueitelji na preparandiji. so zaeeli tudi yee tir-jati. Posebno pa „gemeine Brflehe, Decimalbruehe, Re-geldetrie i. t. d." moralo je iti kakor „Laiiffener." Brid-ka za onega, kateri je studiral moreda samo „cetrti klas :ft zastonj so bile njegove tozbe.- „preveC, prevec se zahteva od §oma§tra \u kajti dobil je zmerom za od-goror „der Lehrer muss ja doeh gebildeter sein, als der Sehftler.u — Ali, kar bi se ne bil nikedo nadejal. zgodilo se je v novejem casi. Dvorazredno preparandi- Ti Lutis, duhom tim obdan, Po svojih prsih vzeti Vse groze, nade, boli ran Cloveskih na tern sveti. Ob6utis, kar srce drvi. Kar zbuja, kar je skosa, V g!a3ovih onih saj doni V V8emiru ljuska dusa. Kali dejanj bodofib seme V vseh ieljah; — toraj voSaimo I V 2ivenje svoje trosicoo Le zdravo zito ? dobro pleme. Za zvoii naj bom §e jaz potegool, Naj deled seze don njegov, Dukler odmeva v hrib in rov, Naj kric bi moj do neba segool: „Izdrami iz temnih senj omame Moj dom, predragi ljud se moj I Ogtej sosedov zmage boj! Sramota za-nj, ki vklanja rane! Ne seujaj v pustih vefi ^panjdicah, Povsod 5e jasno se deni j Pogledaj t svit pred njiin bezi Protej naj v tvojih vilenicah. Zivahna daha, bistra si pogleda, . Prebrisan, moder, korenjak: Pa v kupi le podan, da jak Po2ir za senj je, znaS, kaj ne da? jo so puJaJjsali v trirazred n o, sulino^tre z dolgimi skrijef ki so zasedali stole neiteljer r tem zavodu, so spodili i nastopili so drugi uceni ijudje za ufiitelje na proparandijq.; kajti sprL>videlo se je, da mora znati uci-telj tudi kaj o geografiji, matomatiki, prirodoslovji i.t.d. a ne samo „\, % e, o. a." fcali kaj taeega. Miadeniei, ki so sturliraH samo cetrti klas se ve6 oe sprojemajo v ta zavod, ampak edi.io le take hoeejo, ki so uze ab-solvirali vsaj spodojo gimnazijo ali spoiinjo realko. Se ve, tudi tnkej so izjeme, posebno pa ee kdo syojo zmoz-nost pokaze za sprejem v ta zavod. Geometrija, mate-raatika, iizika, kemija. prirodopis i vedi ga bog se kaj, vse v velikt meri i stopinji, zacelo se j« predavati na preparandiji; vrhn tega mora pa so «!ovrsiv§i prepa-randijski kurs matnro prestati oni, kateri hoee postati podueitetf v kakej bori vasi z 240 tisufi na Ifto—fiem reci: s 240 goldinarji na leto! — In so bolj nobel nesretnez j»v kateri pade pri matori! "Reprobiran bow i se!e ko maturo dobro prustaneT sine se nadejati zgo-roj omenJBne vsote z vs«mi obrestmi vkup!—Pa ne, d:i bi kdo niislil, da je zdaj fcik absolirlran kandidat zeza-trden ueittdj, ne! ampak on mora prostati za i-h let se ostto skusnjo, i co pade, mora jo, ponovtti, i ce se v drugo pade . , . zgubi se • podufeitidjsko sluzbo i je na beraSki palici, ch se ga tie vsinili kak jezicon dohtar i ga vzame za „skribontatt z 15 got. na mesee!— Kakor znano, podaljSala so je j>reparandija seilaj celo uze na S t i r i tocaje i inenda bo k lain tudi p e t i tecaj. Vstanovil se bo baje tudi tako zvaini „seuiisumi-nariumu za one, ki padejo pri sprejemnoui izpitu, sola v principu e7iaka z naso nVorbRreitungssehuleu na gimnaziji.— Pa bodi dosta. Vlada inenda bolje in bolju in se sprevidevn, da rnanjka ueiteljem s« zinnrom Bizobnize-nosti". I n<^ motim so inond'a, c;j trdim, da vtegnemo ft« doziveti, da ne bo preparandiji st»la le 5 Uwajuv, ampak eelo 8. Potem bo imel ueitelj, ce ga najd.3 moreda kedaj kak kmet pri kositii masteSega se s r.oltiti-no—cem reei z oblicami i motnikom i inu bo zbog tega zaviden — vsaj lep izgoror, kakor ga imajo danda-na§nji na§i „deboli fajmostri-*, n'kcc: „kaj mi \\\ pri-voSfiite to slastun jedi, potuift ko .sein se v in irtrai an-lih 16 let po Solah vzivajoS s>Iskega prah'i iti sinr.i-da ?!"-¦) *) Urednijstvo so ne vjema popolnora z dopboui; mogoce, da spregovoriiiio mi o svojem dasu bcscilo o tem ; sicer so se na Dunaji udeni moije o torn poswtovali i moj njimi na5 Klodid.— Iz Trsta C. aprila. [Izv. d.»p.] Cr.m'Sk-) Slovonci I uze davno atr.tsijo hudobni duhov, in m.\] temi so tu li j rodcm Slovenci, da je uuvaruo so Inijam sloviMisko pi sariti, ces, da ne r*i/.umej«) takili vlog i»us«i sodu^je, I posebnO nasa nadsoduija ne. I Soua j'! temu nasprotbvsda uze v z tfotku, ker s« I jo preprieaia, da sa pri vsaki so in ji osibe, ki so na-' I segafr jezika zmoznc.'in je povdarjalu, di so tudi pri j na (soduiji v Trstu in pri n-ijviksi sodniji na Dunaji j nekateri svetovaFci Slovenci, kateri nas jezik zaanstve- 1 no govoriti in pi3ati znnjo. Vendar nijso se Ijudjo j potolazili, kajti liudobnezi nij^o umolkndi, in mno- gim je mail, da bi se slovenscina zatrla. Ti so v zad- I njem casu trosili pj duzeli, da so pravdp pn apcllaciji j meeejo pod klop, ce so zadnji spisi slovuuski. Tega I fiijsem verjtd, toda drugi s>; torej scm sil v Trst, da j vse natanko - poizveni. pa porocim, in poizvedol sem to: Pri nasi nadsoiuiji je uze davno ukazano prjtokolistu, ztku so pisani spisi prdoge ifcd. in ce je le I nt-kaj slove.ibkega vmes, ce j« le pooWa^tdo s!oven-ko, po tem odloei apelacijski predsi'duik takega iit'eronta, ki sloveask > popolnoma zna. Pred dest-tiini leti so Nekdaj so s hnba v hrib groraade Pred Turkom klicale te v bran. Da soznosti znebis se ran, Odbijal z mecem si napade. Sedaj pa sivce, kakor mlaie Sozenstva drugi tlaci dl in: Pudoben kuti je.kaftan, Kosmatim kot so obrite brade. Znamenja luci z gTav na glave, Ka nove Turke pana Se, Naj v sirnem domu se svitle, Naj ne zblede do zmage prave. Luc proiztekia in sveti la, Ke vzgal je onaj gorski sin, K prestolom prisla iz globin, Tem dolom tudi je zarila. Maziijeni pa brici strli So nogoj zadnje iskre suet, Temio je prazntk bil za&et, Zdaj no<5 duba njih setve grlL Ze spravljajo; kak mastua pasa! Hej, kako Petrov poje cvenk! Kjer Teclove je moSnje faenk, Tje Luter priti ne odlaSa. Ti morje, neme§ke planine Obdajajo tvoj divoi dom; Te pa v zivot samoteo, ti'ora Ne vklepajo kot jed zidine. Pa vrhi so, na te popni se, Bos videl, kak ti celi svet I imeli tolmace, ali to je bilo nepraktiSao, in avancirati so taki gospodje, katerim je slovenScma dobro zoana, tudi pri najvtsi soduiji sta, kakor nam je znano, vsaj dva. j Zdaj pa se trobite, da je nevarm slovenscina, ker j je ne umejo doticui krogi! Slovenski odvetnlki, izpol- navajte svojo dolznost, od Vas tirja muod to po vsi I pravici, pisite po nase in se spuminjajte, da pri vseh I omikamh uarodih so v prvi v:sti odvetniki brauitclji I narodnih pr^vic in svobode. V pravdanji pa dokazite, j da Vam nij mar le za to, da pravdo d:jbite, a nid za I jezik, v kateiem je pisana. To trdijo oi Vas in Vas I grdijo na§i nasprotniki in ueraaruezi, ki se ne potru- j dijo toliko, da bi se naucili jezika ia da bi tako vstre- I gaii uarodu,_ pri katere.n zivijo in se dobro imajo. Nij res, da nij nid na tem, v kojem jeziku so pisani po- godbe, pravdni spisi, zapisuiki itd. 0 tem.se je silno I mnogo uze pisirilo, za to povem leea vzgled. Prieujo6 sem bil veckrat, ko se je kak* tozba ali se je kak pravdni spis sloveusko narekval, stranka je poslu&ak, I ia je bda kaj zadovoljna, da jo vse razunvia. Videl sem pi tudi, da je stranka uarokovaleu v I besedo s»*gla rekoc, da nij tako, kakor uarokuje, daje I nij gospod poprej dobro razumel, ali da se je bolje I pomislila, in popravdo sj jo. K > bi se bilo po anem&ko I ali italijansko narekvalo, stranka ne bi bila ni'6 zapa* zda, napaka bi bila ostala, kmet pa je izklikoil: hNu I zdaj vidim, zakaj se marsikatera piavifina pravda zgubi. I Kedar se nurekuje, stojimo kmetje poleg, kakor cuki I na rahli, ne vemo niu o tem, kar se pise, in po tem I podpiSerao. Kei je, da gospodje vecsdel povejo, kar I s> pisali, pa le povrsuo m na hitiici se to zgodt samo da opravimo in otldumo. Hitreje in veliko boljse bi ! pi oprav.li, ko bi se po sloveusko pisarilo, kakor go- [ vorimx Od zdaj uaprej bom vodno tirjd, naj se bode po sloveusko pisalo v mojih opravihh4. Kakor ta,naj dela vsak iti v okom se pride se drugim iiup^uostitn in krivioi, ki se je v»Trstu in v Goriei pokazala te dui. Porotue sodmje smo komuj 'pri&ikovali, ker je to svobodna ureiba, in mtiogo po^pusuvaoaiodui razvituk. Ca so uararet; sodoiki iz naroda vzeti, misliti je, da inorajo predsednik, drzavni pruvduik, in zagovoruik pri nas sloveusko govoriti pri javni obravnavi zlasti, ce je zatozenec Slovenec, in ce so vrb tega tudi price Slovene!. To je naravno in jako koi\sti narodu, ker je lepa prilika dana govormkom zkazavati se, iu drugace si ue more po.4ten 6lovek misliti stvari. &ior n», v KAvstriji se pokvari tudi svoboia, in namestu da In bila vsem blagodarna, nam Slovauom na Gonikem, v Trstu in v Istriji jo v tem obziru pogubua. Porotuiki so nainre5 take sc^tavljeni, da je nialo S'ovanov' mej njuni, iu ce jih je, gledalo se je na to, da tudi italijansko zuajo, in ce je kak vines, ki tega ne zna, zavrzo ga ali drzavni pravduik ali* zagovormk. Vsoh je za vsako sasijo 3G, in 12 sine zaviect drz. pravnik, 12 pa zagovoruik, d;i jib ostane 12. Leta 1851 se je prav tako godilo, in pisatelj tega je v Trstu slisal, da je zagovomik, ko je takega porotuika zavrgel, bolje tiho pristavil: mostii de .schiavi. Veadar pa so ti ubogi Slovenci morali bin ve6 v dragem Tt'|tu, in so sa svoje stroiko tu pohajals, v pravo sluzbo pa n^jso nikdar stopdi. Pri nas o^tanejo tedaj le Italijani in taki, ki ta jezik znajo, in razprava se vrsi v italijauskem jeziku, ce je pa zatozenec Siovan, mora tjhnac vse prevoditi. Tako se dela le pri tujcih, kajti za Angiezn tia pr. nij v drugi drzavi anglezkih sodnij. Ali SIov «ec je av-strijsk drzavijan, ki davke pbcuje, iu sluiii kot vojak skupni domovini, toivj sodito ga v njegjvom ieziku. Prevoditi se ne da nikdar t-iko dobro, kakor je beseda Drzi nasproti diau napet Vabe te sebi, ko blisci se. Pridruzi vrenju so mnozice, Znas, kar je znasel Ijuski rod, Kar lepsa tvoj zemeljski hod, Vseh rodov umis govonce. Iz vseh doni le eno geslo, Ke v tvojo ze prodera kost; Ti nisi vec popoten gost, Si v rodov zvezi zvesto veslo 1 Izdcami se! s teles 1 hiti Pruklett robsiva tt-mni pas. Bori za visi cilj se c.ts, 2 ujx'goviui mecem se okitt! Da si kot reka tvoj a, v rake Ki skriva se neznani kot, Pa v svit si zopet najdo pot, In v iskrah solncne gleda zraktih Tako sem zelel, zdihal stoke, Ko brou douel je v smji vzduh, In ud mi vsaki bil je gltih, Ko vrv sem utrujen spustil z roke. Brez tozevanja bo uosilo Srce i.aprto v sebi bj!, Ce v sreei, slavi ta bo dal, Jasueje solace mu svetilo. Lukavecki. govorjeoa, ker ima vsak jezik svoje posebnosti in na-tanjfinosti, in hipoma dobro prestavljati je tezavuo. 2alostna prikazen je za Slovence porotna sodaija t Gorici. Tri sodniki so sedeli, in vsi tri pa drzavni pravdnik in protokolist so Slovenci, ki prav dobro slo-vensko znajo, zatozeaec in pride so bili tudi Slovenci, in tolmac je moral vse poit>»lijanL6vati zarud porotui-kov italijanskih 1 Kaj si so neki ti gospjdje Sloveaci mislili, ali so eutii nesreco uaSega naroJa, katerega so smovi omikaut ? Mar si katerega izmej podusalcev je zagrabila jeza in sramota in ods 1 je. Mi Slovenci moramo protestovati sopar take nepravicuosti, kajti v sebi cutimo ponos svobudaega drzavljana, in nadejamo se, da bode nasa c. kr. nadsodnija odpravila to napd-nost in krivico, ki se godi naseuiu narodu. Naj se uapravijo listi porotoikov tako, dabodo Slovenci sodili Slovene* in Italijani Italijana. To nij-soper postavo, iu-1c to se vjema z §. 19 drz. osnovnih postav. Iz Twta 5. apriia. [Izv. dop.] Uze je minulo precej &pa, od kar ^SoSa-1 ne douaSa iz Trsta nobe-nega dopisa, moreda se je dopisnik bal porocati reci, katere bi bde v nekem taboru ropot uapravde. Ker je prejsni dopisnik oinolkuil, cvo Vam U raoj dopis za poskuSnjo. V Trstu ne maujka uikedar novic, ve-liko ljudstva, dosta novega vsak dan, trzu&ki okolicani so krepki junaki in dobri rodjljubi, kateri ed:ni uijso se v stranke razcfipljeni, akornvno nanieravajo ncka-teri sebicueii se to uapraviti, toJa okolicani so po-uosni, da so si izbrali svojega domnoiua 2a poslanca in se popolnoina sktadajo z njegoviiui naeeli. Oitalo se je v ttN»r«>du", da bi se tojau&ka eitalnica preuesla v mesto; kido da je bil zato, necem imenovat», sumo toliko se iz tele tu afcre razvidi, da vsi om, kateri so red gojiti, so z dolgiin ousem ostati. Da se je red tako zasukala, da e.talnicn se vedno ostane, se pametni tilovek ne bo cudi!, ce povein, da je bila za liojan a do za Tret ustaaovljtna, zraven pa mislim, da ne ena eitalnica, nij bila s krvjo krScena, kakor ball rojauska in to Jeta 1868, ko so krutt Laboui okoli&tne napadali in jib p<> ultcah pob rjali. To je toiaj slavui spomin, kateri ostane se ztatsuu crkami v kromki zapisan. Upum da Be bo Citalnica re* strog* svejega namena drzata ter opusttla pogubni pot, katero je nekaj easa uze houila. Zadnjft buseda v rojanski 6ital»iot v prid narod-noiuu do nu je bila slab® obiikana, pogreialo so je.vseh ondi, kateri na jtuika narod nosijo, ko pa je treba dati za dobrodejtn tinmen, so v svojih brlogih, le pies jib privabi v otainico, kar pa jim nikar ne bodi opo-nkrto? Da pa te je tako lepo itevilo novcev, 100 gl, narodnemu dotnu poslalo, hvala gre nekaterim osobam, katere so zrtvovale obilo v ta namen, mislun, da tudi za cine, katere je tisti dan borja udnesla. V LjuWjani 31. marcija. [lav, dop.] (^Grifiu". — B x> r b o o k r a n j s k i h k 1 o b a s a h. — „1 z in o 1 i li so ga!' - Rua ni kaadidatj e. — Dr. Ra7.lag paprvukuvu grozenje. — Dr. Ulaga pa „S1 oveni j a"). Upra&ate me, g. urednik, zakaj Vam tako dolgo n-c ne pisem. Lepo Vas prj3im, gdo bi ob tern lepem, krasnein pomladar^kotn vremenu mogel pisati radikalne doptse za Xxs romarski list? Jasno kakor ribje oko se razponja sinje pomladansko uubo, solace nam sije g.).ko, po r«.-bri!i vij dice cveto, pusto-iovke se po yraku oglasajo, vrabii gnjezda znasaj », zaba po mlakdi rugljajo, pastaricice ob potib skakljajo in kar je nad vse prijetuo iu lepo: sciukovci „gr.cu* pojo! G. urelnik, Vt ste psozajicea moz in puc ne ?este, kaj se pravi Bgricutt peti ? — Lep > pomiadansko nedaijo «em se eakrut sprebajal z L«vstikom po du-najskem Dornbaehu ter nm hvalil medeuo duaajsko zivenje. Levstik se r.izjan ter se svojo dubelo palico udari ob lepo visoko bukev rekoc: ,Dunaj? Vrag ga vzemi S — Tukaj se scinkovec flgri6utt ne poje! - In res, preprical sem se, da, gder Sciukoveo ngriLuu ne poje, ondi nij prijetno ziveti. Namesto v svoji coraptoir p -jdite lepo pomiadansko jutro v prijazuo Krojiuo, vse-dittk se ondi pod zelenec grm, zastnodite si dobro re-gabjo ali britanijo (virgimje kade lilistri!) pa poslu-sajte, kako Sciokovec r,grica* poje. Vrag me vzeini, ce po tern ne pozabite Tonkli-Marusicevihintrigij, Glo-bocnikovih zaviatutb spletek, ali celo glasnega ragljanja jonske babe. Tui'.i mcue semkoveev rgricu" velikrat zapelje, da VaSe pSoce* pozabim. Ob, koliko lepso je S6inkovce poslusati, nego politikovuti! A v jcasib se clovek todi spomladi polttikovanja ne more ogniti. Tako na pr. je gotovo vi-edno, da se v MSoci* kon-statnje, da je drz. in dez. poslauec in t'prvi domorodui grof g. B a r b o veudar enkrat govoril. Moz je po raznih zborih u2e toliko let poslauikoval, d.i je pri tern tezavnem posln osivel, a nikoli se mj dal od sebo — nnobene figea.}[ Te dni je pa vend-ir enkrat odprl modrost svojih: ust. Govoril je g. grof, govoril dobro ali slabo, v vseb avstrijskih jezikih se urn je ploskalo in zivioklicak. Govoril pa mj mti za slovenski narod, niti za svoje voider, niti za svoje Dolenjce; govoril nij niti v dez. n ti v drzavnem zbura. Govoril je samo v zboru dunajskih katolicanov za sv. Octta Pija IX. Mo-g«)6e, da je g. grof zbraaim veraim dusam kaj o kra-nj^kih mesenih klobusab pravil, ali sicer kaj nkloba- sala, saj razumel ga itak noben ziv krst nii. Drugage bi pae g. grof ne bil imel — niti korajze govoriti. I Zdaj, ko so s Kvanjskega prognani misijouarji (.zavitarji-*) dez. nacelnika Auerspeiga — rizraoliliu (tako pravijo Ijubljanske tercijalke), ljudje muogo u-gibljejo, guo mu bode naslednik. Mislim, da nijsem slabo poducen, ert Vam povem, da uajve6 upanja do tega mesta ima buhovinski namestnik baron Pino, ki jo uekdaj iederalisticu.) Bukovino prav ustavovenso dresiralUT se s tern pri inioisterstvu prav dobro za-pisal. Ce Piao le hoce na Kraijjsk'.- pnti, pride. Ko bi se Sljveuci uprasali, koga hocejo za namestnika, po tern bi si pae neuu-alnega sedanjega dez. glavarja vn. K a It c a e g g e r ja izvolili. A to je vrag, da Slo-vencev pri tej komediji iiihce ne upra&a. Kot kaadidatje se imeuujejo za to vazao sluzbo tudi krski okrajni giavar grof 0 b o r i a 8 ky, dvorui svetnik knez Lothar Ale tier nicti m - misiite si celo - Va§ baron Rech-b a o h. Vendar mislim, da Pino ali Kaltenegger imata vehko vec upaoja nego vsi tnje spodaj imenovani. Ne inotim se morda, ce re6em, da se zadnjim irem tako godi kakor tiatemu goriskemu profesorja, ki se jepred tremi leti Bam m»uisteratvn za dez Solskega nadzornika na GonSkem pouujal, ministerstvo je pa na to gorifiki dez. sulki tivet uprasalo, da naj mu pove, gdo jo ta „profesortt. Ko bi dei. giavar Kaltenegger utegail postati dezelni uaceluik, po tern mu bode v dei. glavarstvu iiasledoval morda Desman, ali kakor neknteri mislijo — dr. U a z 1 a gf — Dezman tedaj, 6e bode 8 a in h o-t e 1, dr. ituzlag tedaj de ga bode ministerstvo hotelo, cesar pa ne verujem. V zadnjib ted nib se je socijaluo in polititjno 2i-vt'nje po Ljubljam, po kranjskib [mestib, po juinem ^tajeiskem zolo premenilo. Slovensko ime, preje pso-vaao in zauicevauo, se zdaj spat si spoitovan.em o-inenja. Govor dr. Bazlaga v debati o prvi konfes. postavi jo na Du naj cane sploh in posebno na vladne kroge naredil mogocen vtis. Iz prav bistrega vira Vi.m utorern porocati, da je saai cesar opozorjen po Raz-lagovem govoru zabteval od Lasserja posebni raport o bberalnih (VlJnngsioveiieii^. To je dobro znametije, Upajmo, da nam nadi poslanci vendar pridobodo knj koncjesij v$aj v narodnih upraSaujih. Cato Censorius bili zdaj, ko se je po direktmh volitvab vsa situvacija premenila, nij na svojem mo:Uu. Pa o tern pnhodnjifi in obltrneje. fee likoli noben slovenski poslanee nij bil poroee-valec v dti zboru. Dr. Razing a je prvega ta 6ast zadela; oa bode poroeevalee o tretji konfesijontlni postavi. Odlikovanje pa, katero zdaj dr. Razlag na Du-naji uziva. nobenega cbveka tako ne pede in ne grizo, kakor ttstega prvaka, ki se je pred dvema letoma v Ijubljanski 6italitiei gro/Jl z n«popisljivim znanim gla-sotu: nDieser Raziag, muss polittsch todt gemacht werden*. - Zdaj pa se Razlagova slava glasi po vsej Avstriji, znaui pri volitvah propali prvak pa peripate-tikuje po Ljubljani in se filister se norca dr'a iz tega kleceplaz.t. Te dai sme imeli v Ljubljani porotna obravna-vanja, vrseca se vedno v slovenskem jeziku. Tudi po-rotniki so vsi brez razloLka narodnosti in politiOnega unSljenja vselej slovensko prisegali, da jdi je obto2euec razumel. Ljubljanske dei. sodnije predsedaik Lusin in uadsoduijski svetnik Kaprec sta obravnunja lepo vodila v slovenskem je/.iku. Gospoda porottwki, sami inteligentni mo/je iz mesta in s kmetov, so se jako vest no, pjzorno in do-itojno udebzevali obravnavanj. Zadnji dan je predsednik Lus.n vsakemu 3(3 p.>rotni-kov v r«»ke ssgel, so v lepem slovenskem govoru vrhm mozem za njdi trud zabvalil ter rekel, da je veselje biti sodmk, gder mu pomagajo tako inteligentni, svo-jib drzavljauskdi pravic se zavedajc»6i mozje, kakor so ljubljanske sodnije porotniki. Opomiujal je moie, da naj tud; v privatnem zivenji ves svoj upliv porpbijo v to, da bode priprosti narod pravico spostoval°xux se zlocinstev ogibal. Dr. Ulaga, ediui slovenski 2urnalist, ki je od banke BSlovenije* 5 akcij za darilo ali podmito vzel ter po tern v .Slovenskem gospodarji* na vso moS za banko bobual, je iz bancnega odbora izstopil. Es ist etwas faul im Reicbe Daaemark. - G. Debevec, ki je sel te dot v Prago bancno poddruznico /evidirat, je piiiie?ko predruga^ila, da ne bodo vec magnatje imeli virilnih glasov, ampak izvolili bodo izmej sebe ravno toliko poslanee v. Tudi velik napredok na Hrvatskem. Zagrebski nadskof MihajloviC je podaril zagreb§kemu vseuftliscu 30000 gold. Na Francoskem je mej pofttnicami parlamenta najvcea agitacija; minister Broglie je v zadregah; Mac Mahon ho.ee poto,rati po departementih in ljud-stvu razkladati namene sedajne vlade, tomn se vs-tavljata dva roajalisticna ministra, privrzenca Cbam-bordova in hor,eta poloiifei svoje slu^be, 6e se to zgodi; Cbambordovci hocejo precej, ko par-lament zopet skupaj pride, staviti uprasanje zaradi kralje-stva, pretendent Chambord sam hoce voditi vso agt-tacijo in zadnjo struno napeti. Temu nasproti pa republikanci tirjajo, da se sedajna zbornica raapnsti. Mac Mahon ne ve kaj storitt v takem polozaji, in slisi se, da bi bil skoro pripmvljen sadovolitt re-publikance. Res <5ndna zmesnjava, h kateri se pri-drnzi se to, da je glasoviti Rocheford vsel iz Nove Caledonije, kder je bil v pregnanstvu in se seboj vzel ve6 odli6uih kotnunistov, kateri vsi so prisli po nekem francoskem nalasc\ za to najetem parobrodu v Avstralijo in od tarn na anglezlem parobrodu od-rimejo v London, da bodo od tarn proti sedajni neodloem vladi konspirirali. Francoski vladni krogi so zbog tega jako vznemirjeni in slisi se, da vlada hoce postopati proti republikanskima poslancema Adam in Viktor Hugo, ker sta na snmu, da sta ona dva posredovala nbeg komunistov. Na Spanjskem traja zdaj vaz>a ali odlocivna ¦ bitka mej JKarlisti in republjkansko vlado. Pre.-teceni tcden so se Karlisti in vladna vojska pred \ po Karlistih oble^enim BUban hudo fc-prejeir; vojna je trajala en par dni; republikanci so imeli 150,0 r mrtvih in 2000 ranjeuih,, .Kavjisti pa blizo 4500 ¦ mrtvih in ranjenih, obe strani ste.se junaSko bili; i general! in visji oficirji republikanski so se v prvih vrstah borili, zato jih je tudi do3ti poginilo. Sploh je le en glas da je bil ljut boj pred Bilbaom;; republikanci so si z izvrstno artilerijo pridobili vec* sod sanio tatvino, prepiri in uboji. Kedaj bodo pot* osen&la nase ljudi biagodejna omika? — (Xuuiuenjc easrt) Bib je pri proeesiji na veliko soboto in slu&ijno gre memo neki protestaasrovsk ueitelj terne vzame klobuka raz glave; postresfr-k pa, ki je bil navzoden, nm ga z glave zfoije. Ka to jo nftitclj po-stre§3ka tozil, in za tnji je dobii knz n dva dai zapora. (V fsiiinji rifcrri), fm-lanski vasi, nastal jo mej* va&eani prepir. Eden iantov pomeri dvakrat se samokre-snm na avojega tovarisa, a nij ga zadel; drugi je pa samo enkrat sprozil in zadel ga je tako, da je pri isti pnci obiezal. CVrelilea ima sodnija nze i rofoih. (U«*«?nr krojni *»r«ki uaclr«»xnifi). y ("T........fl, v nasi dolenji Fiirlaniji, prisfl j<> kr.ijni s.d^ki ni i/ornik solo ogledft. — ITiritelj spiasuje dei>o uekolik" fast, kar naenkr.it ga vstavi nadznmik in n»» i,.,f.«: G. nf[u*lj zadosti, joz Vain frstitam, k»kr prizrmti moram, da Vasi mladina dosli vee zna, kot j> z." — Sin sua sH-r, pa prav resniena! (SKift nesrerneie v Hrniici, x«p»n*Ji l»4»tlLr»il) je vsleil zbirk«* v IS I. 8ol*e dorovantb t\ B.50; potein je dai So g. Vinko 2*#ga posestnik v Koprivi f. 1. - ; tako, da smo dozdaj ddbili f. 9.50 — Zabvahtjemo se darovateljem ter prosfmo v iinenn nesrefinczev, da se nam So kaj po&lje v siaj«anje tako velike nesre&e; tmli en par soldov, vso je dobro za stradajoCe reveze ! (la vjdovJrine) poSljejo tudi, kakor as slisii, grofa Coronimjn spomenieo, ker se je tako dobro v dr-zavnem zborn za na§ blagor potezal. (••oprnveii). y zadnji Stavilki, kakor v marsika-torili drugih, se vrirajo zaradi primitivnih tiskarnie ne-sreene poinote. Tako v 4 soneta v 9 vrsti mesto „vstavlja" Sitaj „ostavlja-; v 10 vr. ffmoka<* mesto „mu-ka". V sun. 6 za bosedo kiini v drugi vrsfi postavi .besodo „iinja in v 10 vr. mesto uprsje je beri „oprsje si.-* Ravno tako eitaj v ,,povodnjem kralji" mesto „6akale te bodo" tako le: Spryulc te bodo i. t. d. (^«evsii» pi«t>ut.) Qlavui piStoi volja nemskega cesarstva, dr. Stephan^ se je potrodil, da bi po urad-nih poiocilih xraLunil, koliko pisem se vsako leto po vsem svetu oddii. Zradunil je na 300 mi.ijarde in 300 tnilijonov na leto. Na vsak dan pride tedaj 0'/2 mi-lijonov, in na vsako sekundo oko'i 100 pisem. Kvropi pnpa.lajo okoli 2 milijard in 355 milijonor, Ameriki 750, Aziji 150, Afriki 25 in Avstratiji 20 mibjortov. Ce se v»e vzame da ja 1300 n>iiijc iztis-jv. Na Nemskem izhaja okoli 2500 novin; vecinani Piuskem, V Avstriji izhaja blizu 600 li^tov, na Svicarskem pa 412, kuteri iraajo od 500 do 100 naroemkov. (« Kvropejciii) pj^e Japaoczt Evroprjci so dobri trgovci, pa tudi jahati znajo; a za nlosofiooo in fino izobraienost, katero mi Japonci tako cenimo, j m nij veliko mari. Sicer lepo zive, kakor mi Japonc. Lju-bezen mej mozera in -zensfco je veckrat tolika, da se javno za roke peijeta. (I» Tolmina) se nam pj§e . jfas prijazni trg je zopet ozivel, od kar imamo v na§i sredi dr. Lavrica. V 6italni<5no dvorano se zopet zbirajo krasne gospo-dieine ia vrli fantje, poslusat njegove navole klepemu dekiamovanju. Ta predavanja so kaj zanimiva, kajti g. doktor »e govori le otdeklamatori(5nih pravdih, nego vpleta sem ter tija vm«s ,tndi nauke o lepo»lovjn} kar ua§e krusotiee zelo zauWa. Tud« 8rce bluzece pet jo se zopet razlega v na§i ditalnici i nadejati se je, da nam na§i fcmtje kmalu napravijo zopet kak lep veeer. 1 da se vse zopet izbuja iz starega spanj:>, imamo se zahsaliti najpreje nasemu g. dr. Lavricu ; zategadelj pa mislim, da govorim vsim Tolmincem iz srea, ee ma klt^em navdu§eu; B&vili t* Joj, kaj pore6e k temu pa vas ljubeznjivt .Golos* pa dr. Kledeplaz II? Moj prelepi Tolmin, de te denejo v interdikt? Psenica kraska, VdgAn „ jforiska ,, Ttireic-i domaca „ Jecracn c«d „ ,t pehari „ Ovcs laski „ „ ogrski „ . , mm taSki t „ . „ gorski „ m „ Kroropir cont . Seno „ . Blarna ' „ Hlanina [ipeh] doma&i, cent ,, araeribanHka „ Vin» «5rao, retlro [Em] „ belo, „ ' , Pivo graefsko ,, dobrih pozicij, ila katerih so se utrdili. Dva dueva ste obe stranki zacasno mirovale in pokopavale mrtve; zdaj pa gre krvava bitka naprej in ker je •Karlistov dosti dezertiralo in je kariistiena armada pomaknila se t zadnje nasipe, je irideti, kaker da bi republikanei bili zanagovalci; na vsaki nafin se te dni bije osoda nesreCne Spanjske. Predsednik republike Serrano sam se svojo veliko hrabrostjo navduSuje repablikansko arinado, in 6e bo na Spanj-skem zmagala republika, jo bo res eiviliziran svet z veliko simpatijo pozdravljal in zopet zafol npati na dobro bodofinost nesreSne Spanije. Splob bi bilo Meti, da se obe repnbliki, Spanjska in Francoska, obdrMte, ker to bo mnogo podpiralo svetovni tia-predek. Lo premalo znafiajev je tu in tarn in po celem svetu, in za to se je bati, da liinavstvo in sleparija ne anay zafiasno cez svobodo in napr^dek. Razne vesti- (Putt(eb«Hflka ielesnlca.) Pontebaasko jzelez-nico so 2a<5eli delati dne 31. marcija v Tricesimu; kos eeste mej Ospedaletom in V id mora bodo hnadu delaii. Zdoj se ne bodo dolgo mudili, da znouejo tudi cito mej Trebizem in Pontebo izdeluvati ia p» tun takem — vtegne Italija vsled kratkovidnosti avstrijske poli-tike glede juvnega prometa prav kmalu doseci cilj, d a spravi v svoje roke avstrijskto in uemsko trgovatvo aa svedno/.o makem morji. Twko piSe merodajna BNeue freie Pu**s3ea v listu od 8. apr. Stev, 3454. Kaj pravite k fcemn trzaski in kraujski LakUti? (Delelno xborovitnje) so ima zopet zacoti, kakor smo nze poroSali, 15. seplembra t. 1. Bezel ui odbor koroski se je pii ministerstvu pri tozil, da *je to zelo neugoden eas, ker so ravno takrat zetve in trgatva in se mnogo pesianeev tezko odtegne nujnira domiiMm opravilom. Xaradi tega bi se morala najbrze sesija ne-priuaemo dolgo zategniti. Zravon tega pa tudi nij lehko die sredi soptembra ustanoviti proralunov vseh onih zalogov, katero dezela oskrbuje. — Pri nm so tudi po-slanei veSjidol posestniki in sredi septembra se za&eii' jajo najveoja gospodarska dela. fie je bilo v pretekli sesiji nekatere krate samo po IS poslaneev pri seji, ko je bila sesija v najmrtvejsem casu, koliko jih pride pa v jeseni, o G;isu trgatve? Na to nijsa metida gospodje minibtri na Dunaji prav nits mislili! (C3«»riSM inpan) so letos nij udelezil velikonoyne proeessije. To se je menda lotos pi-vifi zgodilo, odkar ima Goriea zapane. Sploh se hofie sedanji zupan po-staviti na strogo liboralno stali§6e, akoprara je bil preje znan kot polu—klerikalcc. (*«va tt.kj.rna). Kakor se slisi, bodo kleri-kalci v Goriei novo tiskarno uze mfiseea julija odprli. Na fielu stoii tnkaj§nji eireolo eatclieo. (ivekakov Schemeri)? zdaj vice - tajnik pri mini-sterstvo za nolranja opravila, je imenovan za okrajnega glavarjana Primorskam. Menda ga dbbijo Tolminei-Selie-merlja. (Vremof r Sori5kih ««r»l*). \z gorenje Tri-bu§e se mam porofia, da so ondotni kmetje pri kopanji pri§li do mo6ne zile pravega amolenega promoga. In-zener Meissl, o katerem smo zadnjie poroeali. je pa po svoji vrnitvi iz nasih gora, izrekel, da se nahaja, posebno pri Sebreijah in v pri Tribusi mnogovrstnih rud in prav dobro znamenja za bogate 2ile promoga in da se bodo ti zakladi gotovi vsi na dan spravili, ee bo le enkrat zelezniea posredGvala ceni promet mej Gori-Skim in Trstom. — Te dni pride komisija rudarskega glavarstva v Ljubljani, da preiskuje razne rudne kraje na GoriSkem. («i«s«vci-Pant.irji). Objavljena vest pod tern naslovom v §r. 11. je znano tercijalko tako v 2ivo za-dela, da je drugi velikonoeni praznik pri pridigi onega po-roeevalca m list neusmiljeno psovala. Gospod kaplanSe I Vi §e vedno v starem grobu spite. Mesto slelierni upor in neslogo grajati, ali vsaj o tem molcati, ste Skanda-lozno sad Kristovega vstajenja „mir vam bodi" spa6ili in svefciSce alia Giacometto grdo oskramli. (i*ojrt.niio). Na notico „neki goriSki n-radnik" nam je dotiCni gospod poslal dolgo poiasnilo, a iz vsega mjsmo niSesar drazega izvedeii, nego da se jei zgodilo to blizu Giulayeve vile, in da napadalee ie bil neki gonSki pijanec. Naposled zagotavlja g. urad-mk, da nij §e hodil nikoraur v zelje, ker nij cveterono-gata stvar, ki zelje ire. v fiJ^,°?<7 dL rretl,) j.0Pri§el ^likonofine pirihe y Goneo vzivat. Gotovo mu je bilo dobro pri srei, ko je videl, kako ovaeijo bode-grof Coronini dobil. - Do rrehs je gonSki dezelni poslanee! . Orednijitvo nij odgovorno ne za obliko, ne za zadriaj. 1™ • ""¦ ¦- • "'¦' •'¦ • ¦L#.. ^ ...-,¦ .-, ¦¦-, ¦.-„------------. „ rl Podpisana tovamica ima na prodaj | | M mail koks z Bogiieadskega premoga, ki |*j| ¦ I je posebno za kova6e i klu6avni6arje pri- Ijl i 1 praven, ker nadonies>ti popolnoina navadno 11 ; I lesovo oglje. 1 cent fcakega koksa stane I >J le 40 sold., izbrani koks pa 60 soldov. M 1*1 Oori^Ka plinoya |.| fOTurnica. 1 1 V-t^—r^.....-*-----^ -------^i-------9~....."*.....—riV-—*-i ¦..............iff ¦"¦m~na