URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA Koper, 24. februarja 1984 VSEBINA Občina !zo!a — RESOLUC!J A o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Izola v !eiu 1984 OBČfNA !ZOLA Na podlagi 156. č!cna zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem pianu SR Slovenije (Uradni !ist SRS, št. 1/80), 203. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 31. januarja 1984 sprejela RESOLUCIJO O POLITIK! DRUŽBENEGA !N GOSPODARSKEGA RA ZVOJA OBČINE !ZOLA V LETU 1984 !. TEMELJNI CILJI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA V OBČINI ZA LETO 1984 Navezujoč se na načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini se bo družbeni in gospodarski razvoj v letu 1984 opiral na odločenost delovnih ljudi in občanov, da z večjimi napori in učinkovitejšim delom, večjo odločenostjo in konkretno odgovornostjo ter z nadaljnjim razvojem socialističnega samoupravljanja uveljavljajo ekonomske zakonitosti za stabilizacijo sedanjih razmer, pri tem pa bodo temeljni cilji osredotočeni na naslednje naloge: — povečati proizvodnjo, predvsem tisto, ki bo usmerjena v izvoz na konvertibilno tržišče, — v mednarodno menjavo hitreje in intenzivneje vključevati, poleg industrijske dejavnosti tudi ostale dejavnosti, kot so obrt, kmetijstvo in ribištvo, gostinstvo in turizem ter gradbeništvo, — razvijati samoupravne in dohodkovne odnose v $druženem delu z iskanjem skupnih razvojnih poti, z dolgoročnejšim povezovanjem in združevanjem sredstev na osnovi skupnega prihodka in dohodka za realizacijo zahtevnejših programov za svoj lastni in družbeni razvoj. — v združenem delu moramo poiskati dolgoročnejše poti za zagotovitev oskrbe s surovinami, repromaterialom in energijo na osnovi dogovarjanja in samoupravnega dohodkovnega sporazumevanja v celotni reproverigi na širšem jugoslovanskem prostoru: — večanje izrabe razpoložljivih kapacitet in produktivnosti dela, smotrnejša izraba delovnega časa z uvajanjem večizmenskega dela, boljšo organizacijo dela, uvajanje v proizvodne procese modernejšo tehnološko opremo, razvijati nove proizvodne programe z vključevanjem inovacijskega in raziskovalnega dela ter zaostriti osebno odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za izvajanje dogovorjenih nalog. - uresničevati politiko produktivnega zaposlovanja. - povečati akumulacijsko sposobnost gopodarstva z zmanjšanjem družbenih obveznosti in spravljanjem vseh oblik porabe v realne okvire ter uvesti taka sredstva ekonomske politike, da bo le ta pospešc-va!q razširjeno reprodukcijo in omogočala vlaganja združenega dela v nove naložbe. Uresničevanje teh ciljev terja povečana prizadevanja vseh delovnih ljudi in občanov v vsaki samoupravni organizaciji in skupnostj, da na samoupravnih osnovah s svojimi močmi rešujemo svoje in skupne družbene težave Redno bomo analizirali razmere, sprejemali domiš Ijene in praktične delovne programe ter tekoče ukrepali na osnovi usmeritev, ki jih oblikujemo v socialistični zvezi, zvezi komunistov, sindikatih in drugih družbenih organizacijah. $e posebno je po- Št.4 memhno dobro in organizirano delo, ki bo krepilo vlogo občine proti republiki in federaciji, ko sc bo odločalo o sredstvih, o svobodni menjavi dela, o cenovni politiki, socialni politiki itd. 11. MOŽNOST! !N C!LJ! MATERIALNEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1984. Odplačilo obveznosti do lujine v celotni Jugoslaviji bo v letu 1984 v pretežni meri krojilo možnosti in pogoje materialnega razvoja tudi v občini. Večji izvoz na konvertibilno področje bo omogočal večji priliv in s tem večji ostanek deviz (devizne pravice bodo predvidoma ostale na nivoju leta !983), kar bo omogočalo združenemu delu pravočasno nabavo surovin, repromateriala in najnujnejše opreme iz uvoza Oh tem velja poudariti, da na večino sistemskih rešitev v občini nimamo vpliva in so le te določene oziroma dogovorjene na zveznem ali republiškem nivoju, veljajo in pa vplivajo tudi na razvoj združenega dela v občini. Zato opredelitev o izvajanju razvojne politike, predvidene z zvezno in republiško resolucijo, ne bomo ponavljali, ampak sc bomo na njih naslanjali pri opredeljevanju materialnih okvirjev razvoja v občini, ki bodo za leto !984 naslednji: — na osnovi večje družbene produktivnosti dela, ki bo predvidoma za leto !984 večja za 1 % sc bo družbeni proizvod v občini poveča! realno za najmanj 1,5 %, — industrijska proizvodnja (fizični obseg) se ho v letu 1984 povečala za 5.8 %. Pri tem pa se bo kmetijska proizvodnja in ulov rib poveča! za oko!: 20 do 25 %, biuto promet v dejavnosti turizma in gostinstva pa realno za 6%, v okviru politike produktivnega zaposlovanja in izboljšanja kadrovske strukture sc bo zaposlenost v združenem delu povečala za 0,5 %, v gospodarstvu za 0,6%, v negospodarstvu pa bo ostala na ni voju ob koncu leta 1983, — izvoz blaga id storitev bomo v celoti povečali za 17%. izvoz na konvertibilno področje za 23 %, izvoz na klirinško področje bo ostal na nivoju leta 1983 Uvoz se bo v celoti poveča! za 10% uvoz iz konvertibilnega področja za 12 %, iz klirinškega pa bo manjši za 20%. — dohodek združenega dela bo v letu !984 predvidoma poraste! realno za 1,2 %, — pri samoupravnem sporazumevanju in diužbcnem dogovarjanju o razporejanju dohodka bomo zagotovili, da bodo sredstva za bruto osebne dohodke in sredstva za skupno porabo delavcev naraščala za okrog 20% počasneje od rasti dohodka, — sredstva za skupno porabo bodo naraščala za okrog 2! % počasneje od rasti dohodka, pri čemer sredstva za družbene dejavnosti v globalu za okrog 20% sredstva Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov pa za okrog 23 %. V teh okvirih bomo morali dati prednost programom zdravstva in raziskovalne dejavnosti, — sredstva za splošno porabo bodo za rastjo dohodka zaostajala za okrog 33 %, - po takih predvidevanjih in ocenjenih realnih možnostih v delitvi dohodka, bodo sredstva akumulacije v letu 1984 realno porastla za okoli 2,6%. - g - < ' . !!!. OPERACIONALIZACIJA NALOG IZ NAČRTA URESNIČEVANJA DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE V OBClNl ! Vključevanje v mednarodno delitev dela Organizacije združenega dela bodo s svojimi novimi programi in prilagajanjem obstoječih, povečale svoj izvoz in okrepile svoj položaj v okviru mednarodne delitve dela. Bistveno bodo povečale izvoz v letu 1984 DO Mehanotchnika. in sicer 15%, T!MAV HP DROGA — Agraria — TOZD Delamaris za 26%, Ladjedelnica *2. oktober* za 18 %, Iplas TOZD Polimer za okoli 20 %, SOZ Galeb za okoli 50 %. 42 URADNE OBJAVE 24. februarja 1984 — Št. 4 V izvoz se hodu pričete intenzivneje vktjučevati tudi ostate OZD. kot so Astra DO Doro. Ttmav HP Droga — Agraria — tozd Rtha, Konfekcija Enotnost, SGP Stavbenik tozd Avtostrojni park, Adriacommcrcc ! OZD !Pt, ki bodo po očem udetežene v skupnem izvozu z okoti 5%. Da bo gospodarstvo v občini dosegto tako zastavtjenc izvozne rezut-tate si mora prizadevati; da ho pravočasno preskrbtjeno z osnovnimi surovinami in repromatériatom. bodisi iz domačega trga ati iz uvoza. Organizacije združenega deta morajo intenzivneje uvajati v svoje proizvodne programe domače surovine in repromateriat. To pa bodo zagotovite te v svoji reproverigt na podtagi dohodkovnega povezovanja z združenim detom v vsej Jugostaviji. Ob večjem izvozu bodo tudi uvozne možnosti in uvoz reprodukcijskega btaga in opreme v 1984 tetu večji. Po ocenah za teto t984 sc bo uvoz vrednostno najbotj poveča! v UMA V HP DROGA — AGRA KtA — fOZD Detamaris in DO Mehanotchmka. ki tudi do sedaj v strukturi uvoza skupaj dosegata 67% detež. V okviru višjih ohhk obmejnega gospodarskega sodetovanja sc bodo še mten/ivnejše sktjučevatc nastednje organizacije združenega deta: tptasTOZD Potimer.TtMAV HP DROGA — AGRARIA -TOZD Rtba, DO Mchanotchnika. SOZ Gatcb, Astra DO Doro, TtMAV HP DROGA — AGR \R!A — TOZD Detamaris in TOZD Argo ter druge. ' ' Orgamzacije združenega dcia, ki izvažajo po teh sporazumih, bodo ustvarjene devize uporabite predvsem za uvoz najnujnejšega reprodukcijskega materiata in surovin za nemoteno proizvodnjo. 2. Rast proizvodnje 2 ! industrija Z botjšim izkoriščanjem obstoječih zmogtjivosti m prostih kapacitet, z botjšo in modernejšo organizacijo deta. z uvajanjem večizmenskega deta, s pravočasno preskrbo surovin in repromateriatov ter z angažiranjem m stimu'ativnim nagrajevanjem detavcev, bodo v organizacijah združenega deta industrijske dejavnosti v tetu !984 zagotoviti večjo proizvodnjo in uspešnejše postovne rezuttate. !z ptanskih predvidevanj organizacij združenega deta izhaja, da se bo industrijska proizvodnja v tetu !9#4 povečata v DO Mchanotchnika za 5'%, v TtMAV HP DROGA - AGRARtA - TOZD Detamaris za 8'*. TOZD Argo za 4 %,v Stovenijatcs — Lesno podjetje Oprema za 3 %, tptas TOZD Potimer za !5%. tptas TOZD Ptastovent za 3 G. Adriacommcrcc TOZD tP! za 2%. Konferkcija Enotnost za !2%. Ladjcdetnica "2. oktober* za 3'' Ob tako ocenjenem fizičnem obsegu cetotne proizvodnje v industnji in ob prcdv idevanjth, da se bo zapostenost povečata za 0,4 '< se bo produktivnost industrijske dejavnosti v občini v gtobatu povečata /a 5.4 G. 2. 2. Kmetijstvo in ribištvo V kmetijski sezoni ! 983 ! 984 bomo v okviru družbene proizvodnje in družbeno organizirane proizvodnje priprav iti in posejati z vrtninami m drugimi potjščmam! za 45 ha več zemtjišč kot v sezoni 1982 -1983. v okviru tjubitetjske proizvodnje pa 25 ha več kmeujskih zemtjišč. Ob takih ocenah se pričakuje, da bo v občini ob koncu kmetijske sezone 1983/84 v vseh sektorjih kmetijske proizvodnje posejano z vrtmnami, potjščinamr in žrtr skupaj 36! ha zemtjišč (sezona 1982/83 296 ha), kar je za ca. 22'< več kot v kmetrjski sezoni !982/83 Na področju sadjarstva in vinogradništva pa se bo v novi kmetijski sezoni uredito v vseh sektorjih proižvodnjc skupno za 5 ha več kmetijskih zemtjišč, kar je za ! ,2 % več kot v kmetijski sezoni !982/83. ko je bito urejenih teh zemtjišč ca. 404 ha Skupno bo v občini tzota za vse vrste kmetijske proizvodnje, tako po sektorjih, ko! kutturah, pripravljenih, urejenih, posejanih 70 ha več zemtjišč. kar je za H) % več kot v sezoni 1982/83 (sezona 1982/83 700 ha). V tetu 1984 bomo povečati obseg kmetijske proizvodnje za okoti 8%, gtede na teto 1982. (Kmetrjsko proizvodnjo v tetu 1983. zaradi neugodnih pogojev — suše moramo zanemariti kot ptansko izhodišče). Na področju živinoreje bomo v teu ! 984 v občini povečati proizvodnjo za 15 krav. kar je za 13 % več kot v tetu !983 (v tetu !983 ca. 100 krav), ob tem bomo odkupiti 60.000 ! mteka. Perutninarski kombinat iz Nevcrk bo kot investitor za svoje kooperante pričet z izgradnjo dveh farm s skupnimi kapacitetami ca. 32.000 piščancev tet no. V tetu !984 bomo v okviru prostorsko ureditvenih operacij za primarno kmetijsko proizvodnjo usposobiti 10 ha zemtjišč v Barcdih in 23 ha zenitjtšč v Mati Sevi Fizični obseg utova rib in škotjkarstva se bo v tetu 1984 poveča! za okoti 2000 ton. 2.3. Gostinstvo in turizem Z večjim izkoriščanjem obstoječih kapacitet v družbenem in zasebnem sektorju ter uvajanjem dopotnitne ponudbe iz gostinske in turistične dejavnosti. se bo v občmi devizni pritiv poveča! za okoti 17 %. Ob tem bomo povečati števito nočitev tujih gostov na 131.000, kar bo 15 % več kot v tetu 1983. števito domačih nočitev v tetu 1984 bo ostato na nivoju teta !983, števito skupnih nočitev bo 297.000 ati za okoh 6% več kot v tetu !983. V tetu 1984 bomo povečati turistično ponudbo z novimi pridobitvami, kot so: toka! prehrambeno zabavnega tipa *Pa-rangat«. gostišče "Punta*, disco — ctub Betvedere, nova tržnica itd. Kvahteto turistične ponudbe bomo dvigniti z vktjučcvanjem prebivat-stva v urejanje in tepšanje mesta, z vktjučevanjem ribiške dejavnost! v turistično ponudbo, z razvijanjem marinske dejavnosti, z intenzivnejšim vktjučcvanjem kutturnih prireditev in podobno 2.4. Trgovina Dejavnost trgovine bo v tetu 1984 poskrbeta z dotgoročnejšim povezovanjem s proizvajatci, na osnovi pravočasnega sktepanja samoupravnih sporazumov, dogovorov ati pogodb, kakor tudi sovtaganj v proizvodnjo na trdnih dohodkovnih odnosih, da bo preskrba z osnovnimi prehrambenimi artikti in z industrijskim btagom v občim botjša kot v tetu 1983. Botjšo oskrbo z osnovnimi živtjenjskimi artikti bomo tudi v tetu ! 984 zagotoviti z nadatjnjim obtikovanjem občinskih btagovnih rezerv, tako po kvatiteti, kot kotičini. Zato bomo v tetu 1984, na podtagi zakonskih možnosti sprejeti odtok o uvedbi prispevka za obtikovanje občinskih btagovnih rezerv kot statni vir pritoka sredstev. V občini bomo izbotjšati trgovinsko ponudbo z izgradnjo nove trgovine v Jagodju. Poteg tega bodo vsi napori usmerjeni, da bi do konca srednjeročnega obdobja prišti do nove trgovine z osnovno preskrbo v Livadah. V tetu 1984 bomo prebivatcem Livad in gravitacijske soseske ob Kosovi utici, z usposobitvijo nekaterih pasaž stanovanjskih objektov v Livadah. zadostiti najosnovnejše potrebe po osnovni oskrb) in servisnih detavnicah 2.5. Drobno gospodarstvo Nadatjnji razvoj drobnega gospodarstva bo v tetu !984 ena izmed pomembnih nateg. V januarju ! 984. teta bo po oceni dana tuč za pričetek aktivnosti na izgradnji obrtne cone, za katero prevzema investitor-stvo SOZ Cateb. Pri tej aktivnosti bo pomembna pomoč Samoupravne komunatne interesne skupnosti - Enote za upravtjanje s stavbmm zemtjiščem in pristojnih upravnih organov. V tetu ! 984 načrtujemo, da bi v občini pridobiti 6 novih obratovatnic protzvodne ati storitvene obrti, eno obratovatmeo gostinske dejavnosti in vsaj eno obratovatnico prodaje na drobno. Uvedene bodo tudi nekatere otajšave s področja davčne potihke. predvsem tiste, ki se tičejo razširjene reprodukcije in zapostovanja detavcev. 3. Stanovanjsko-komunatno gospodarstvo Z botjšim strokovnim pristopom in botjšo organizacijo deta na področju stanovanjske izgradnje v občini si bomo prizadevati, da bomo uresničit! dinamiko gradnje stanovanj, predvideno z dogovorom o te metjth piana. V okviru usmerjene stanovanjske gradnje v Livadah bo v tetu 1984 zgrajenih 70 stanovanj, v okviru gradnje za trg pa ob Prešernovi cest! 40 stanovanjskih enot. V zasebni stanovanjski gradnji bo, po oceni, dokončanih okoti 50 stanovanj, medtem ko bo v okviru programa sanacije starega mestnega jedra prenovtjenih 10 stanovanjskih enot. Z angažiranjem sredstev organizacij združenega deta. z večjo udetežbo in namenskim varčevanjem občanov ter organiziranim odkupom stanovanjskih hiš zainteresiranih občanov, bomo hitreje prišti do prenove starega mestnega jedra, za katerega smo se samoupravno odtočiti in družbeno verificirati Stanovanjska skupnost bo v tetu 1984 sanirata sedem ktetnih prostorov za namene obratovatnic zasebne drobne obrti in drugih interesentov. Na področju komunatne dejavnosti bo Samoupravna komunatna interesna skupnost v tetu 1984 skrbeta za redno in racionatno vzdrževanje obstoječih komunatnih objektov in naprav in opravita nastednja deta in natogc: — izgradnja črpatišča v vrednosti 5 mio dinarjev, — izgradnja kotektorja "mesto* v vrednosti 8 mio dtnarjev. URADNE OBJAVE 43 24. februarja 1984 — Št. 4 — priprava dokumentacije za kolektor *§ared* in 'črpališče Livade—Jagodje (?)* v vrednosti t,5 mio dinarjev ter pričetek de! na ko-lektorju 'Šared* v vrednosti 4 mio dmarjev, — priprava dokumentacije in pričetek dc! za regulacijo meteornih voda v mestu v vrednosti 2,5 mio dinarjev, — obnova parka ob Drevoredu ! maja v vrednosti 3 mio dinarjev, — pričeta dela na sanaciji parka Arrigoni (hortikulturni del) v vred nosti !,5 mio dinarjev, — pričeta izgradnja obalnega zidu (Haliactum) v vrednosti 2.5 mio dinarjev, — aktiviranje !. faze cone mestne obrti, — aktiviranje izgradnje Šareda, — poskrbela za prestavitev visokonapetostnega daljnomoda v vrednosti 7 mio dinarjev, — v sklopu pripravljalnih del za novo šolo v Livadah »z večnamensko telovadnico*, komunalna ureditev zazidalnega področja v vredno sti 15 mio dinarjev, — dokončanje dokumentacije in pnčetek razširitve pokopališča v vrednosti 3 mio dinarjev, — posodobila tehnologijo in organizacijo čiščenja mesta in odvoza smeti ter uredila deponijo za smeti, — uredila in pridobila tipsko opremo za novo tržnico ob novem parkirišču, - poskrbela za izdelavo zazidalnih načrtov ob Ladjedelnici *2. oktober* in kare 'Punta* v vrednosti 2.5 mio dinarjev. 4. Družbene dejavnosti V samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti bomo ob izpeljavr reorganizacije strokovnih služb izvedli boljšo organizacijo dela, povečali učinkovitost dela, dvignili strokovnost in uvedli boljše postopke informiranja uporabnikov in izvajalcev. Na področju zdravstvenega varstva bomo v okviru dohodkovnih možnosti zadržali doseženo raven zdravstvene varnosti prebivalstva. Osnovna zdravstvena dejavnost bo prevzela skrb za celovito zdravstveno varstvo občanov, zato bo potrebno zagotoviti strokovno izpopolnjevanje zdravnikov v osnovm zdravstveni službi. Čimprej bomo pristopili k organiziranemu zdravljenju in negi bolnika na domu. Bolnišnična dejavnost bo zaostrila kriterije pri sprejemanju bolnikov na zdravljenje ter v času zdravljenja bolj diagnostično obravnavala posameznega bolnika. S tem bomo zmanjšali vtsoko stopnjo hospitalizacije in dolgo ležalno dobo. Ob prenosih pravic do socialne varnosti v zadruženo delo se bomo dogovorili o ukrepih za zmanjšanje odsotnosti z dela, vsaj za 10%. V svobodni menjavi dela se bomo dogovarjali za elemente stimulacije izvajalcev, tudi glede na izpolnjevanje nalog iz sprejetih samoupravnih sporazumov. Samoupravna interesna skupnost bo za osnovnošolsko izobraževanje dosledno upoštevala merila do 32 učencev na oddelek ter republiško dogovorjene standarde in normative za ovrednotenje dogovorjenih standardov. Po potrebi in v okviru možnosti bo skupnost financirala najnujnejše možne dodatne programe. Tudi v letu 1984 se bodo v oddelkih podaljšanega bivanja uvajali elementi celodnevnč šole ter v podružnični šoli Dvori razvijala šolska zadruga. Na področju otroškega varstva bo potrebno še nadalje upoštevati zaostrene kadrovske in tehnične normative ter normative o številu otrok v skupinah. Tudi pri izvajanju denarnih pomoči bomo zaostrili kriterije ter težili k preoblikovanju le-teh v. funkcionalne oblike. V okviru socialnega varstva bomo pospešili aktivnosti za pristop in izvajanje samoupravnega sporazuma o uvajanju enotne evidence so-cialno-varstvenih pravic v občini. Poenotili bomo dodeljevanje social-no-varstvenih pomoči v vseh interesnih skupnostih ter se dogovorili za enotno raven socialne varnosti, kot podlago za ugotavljanje upravičenosti do teh pomoči. Kulturna skupnost bo v letu 1984 posvetila večjo skrb amaterski dejavnosti ter vplivala na večjo aktivnost domačih izvajalcev. Doseženo sodelovanje s pripadniki italijanske narodnosti bomo še poglabljali. Kulturna skupnost bo sodelovala z osnovno Šolo in Šolami usmerjenega izobraževanja, z namenom pridobiti čim več kadrov, ter glasbeno solo, v smislu štipendiranja deficitarnega kadra na področju glasbe, izboljšali bomo kulturno ponudbo tudi v času turistične sezone. Posebno skrb ho Kulturna skupnost občine Izola v letu 1984 namenila uposobi-tvi prostorov kulturnega doma in zagotavljanju sredstev za obnovitvena dela, s čimer si bo zagotovila osnovne pogoje za vsestranski razvoj kulturnih dejavnosti. Telesno kulturna skupnost se bo zavzemala 2a nadaljnji in pospešen razvoj množičnih športno-rckrcativnih dejavnosti, ob racionalnem trošenju sredstev. Zagotovili bomo boljšo izkoriščenost obstoječih tele-sno-kulturnih objektov ter manjkajoče objekte (nadaljevanje atletske steze, ostale športne površine). Uredila bo vse potrebno za nemotenost dela in tekmov anja v vseh prioritetnih panogah v selekcijskem športno tekmovalnem sistemu z dogovorjenimi kriteriji. Sodelovala bo pri pripravi potrebne dokumentacije za izgradnjo celodnevne osnovne šole z večnamensko telovadnico v Livadah. V okviru Skupnosti socialnega varstva bo Skupnost socialnega skrbstva skrbela za dosledno izvajanje domicilne zaščite občanov in njihovih družin. V sodelovanju s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo nadaljevala s prizadevanji za izboljšanje zavodskega varstva ostarelih občanov v Domu upokojencev Izola, Obalnem domu upokojencev in enoti sežanskega Doma upokojencev v Dutovljah Razširilo in izpopolnilo sc bo tudi varstvo in delovno uposabljanje duševno prizadetih občanov v okviru obalnih delavnic pod posebnimi pogoji in sc z zakonom usedlo družbeno varstvo odraslih prizadetih oseh. Na področju raziskovanja bomo dali večji poudarek inovacijskt dejavnosti in si prizadevali, da bodo organizacije združenega dela v večji meri moralno in materialno vzpodbujale inovacijsko in racionalizacij-sko dejavnost. Zbrana sredstva iz sedaj potekajočega samoprispevka ne bodo zadoščala za izgradnjo nove šole, zato bo nujno potrebno podaljšati samoprispevek, o čemer se bodo občani odločili na referendumu. 5. Zaposlovanje Ob pravilnem pristopu združenega dela do kadrovske politike in zaposlovanja bomo v letu 1984, ob razporejanju dohodka dali prednost novim možnostim za intenzivnejše zaposlovanje. Dodatno bodo zaposlovale predvsem tiste organizacije združenega dela, kjer so možnosti za dodatno zaposlovanje v izmenskem delu, boljši izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, omejevanju določenih vrst dopolnilnega dela ter uvajanju novih oziroma dopolnilnih proizvodnih programov. V družbenih dejavnostih, upravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah sc bo rast zaposlenosti znižala. Zaposleni v teh dejavnostih pa bodo smotrneje razporejeni tako, da bodo povečali produktivnost svojega dela, glede na postavljene naloge in programe ter s tem prispevali k zmanjšanju družbene režije. ! cmclječ na politiki produktivnega zaposlovanja se bo število iskalcem zaposlitve povečalo za okoli ! 0 do 15 % tako, da se bo stopnja relativne brezposelnosti povečala iz 2 % v letu 1983 na 2,3 % v letu 1984. 6 Investicije V letu 1984 bo združeno delo usmerjalo investicijska sredstva predvsem v obnomo in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti, v cilju dviga produktivnosti dela in fizičnega obsega proizvodnje. Gospodarstvo v občini bo predvidoma v svoje naložbe vložilo okoli 746 nuo dinarjev. kar je za 50 % več kot v letu 1983. Tako računa, da bo uporabilo okoli 00% lastnih in združenih sredstev. 25% kreditov domačih bank. 5% kreditov iz tujine in 10% drugih sredstev. Med pomembne in večje naložbe gospodarstva v letu 1984 spadajo: DO Mehanotchnika TOZD Tehnične igrače (gradnja novih poslovnih prostorov v vrednosti 200 mio dinarjev), - T1MAV HP DROGA — AGRARIA TOZD Delamaris (gradnja čistilne naprave in pomola v vrednosti 57 mio dinarjev), — Konfekcija Enotnost (H! faza sanacije poslovnih prostorov — energetski de! in modernizacija tehnolog)je v skupni vrednosti 0.8 mio dinarjev), — Alpetour TOZD Hoteh Simonov zaliv (pripravljalna dela za izgradnjo suhozemnega dela 'Marine* in hotela vodmh Športov * Anfora* ter pričetek izgradnje m alobrana v vskupni vrednosti 60 mio dinarjev). - Alpetour TOZD Hoteli Simonov zaliv (sanacija poslovnih prostorov za nov gostinski objekt 'Parangal* v vrednosti 60 mio dinarjev), Merkator - Nanos TOZD Preskrba Portorož (izgradnja !. faze trgovine v Jagodju v vrednosti 30 mio dinarjev). Na področju družbenih dejavnosti se bodo v letu 1984 vršile naslednje investicije: — Sanacija in adaptacija kulturnega doma. ! faza sanacije in posodobitve prostorov Doma upokojencev, - l/delava potrebne dokumentacije in pripravljalna dela za novo šolo v Livadah »z večnamensko telovadnico*. URADNE OBJAVE 24. februarja 1984 — Čt. 4 44 V letu 1984 se bo opredelila namembnost objektov stare bolnišnice ter ob tem dorekla končna prostorska rešitev zdravstvenega doma. 7. Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebne, skupne in splošne porabe V sistemu pridobivanja celotnega prihodka, razporejanja dohodka in čistega dohodka, bo potrebno zagotoviti krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva ter hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove dela, od rasti sredstev za osebno, skupno in splošno porabo. Na tej osnovi, da se bo delež akumulacije v čistem dohodku gospodarstva poveča! v letu 1984 za 1.1 odstotne točke. Nivo in rast sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu bosta odvisna od dosežene produktivnosti dela. povečane proizvodnje, gospodarnosti dela in sredstev, akumulattvnosti. izvoznih rezultatov na konvertibdno področje ter drugih dejavnikov Področje delttve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v organizacijah združenega dela bomo selektivno urejali v okviru dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984. Rast sredstev za osebne dohodke v negospodarstvu bomo v globa!u usklajevali z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu na podlagi družbeno verificiranih programov, pri čemer bo glede na doseženo stanje, rast sredstev za OD v posameznih družbenih dejavnostih različna. Samoupravne interesne skupnosti bodo pri oblikovanju cen storitev m ovrednotenju programov s področja družbenih dejavnosti upošte vale sredstva za osebne dohodke po enotnih kriterijih. Izvršni svet bo pri analizi možne stopnje rasti razporeditve sredstev za osebne do hodke v posamezne OXD ali v delovnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti, upošteva! samoupravno dogovorjene enotne kriterije. Pri delitvi sredstev za osebne dohodke bomo bolj vrednotili delo v materialni proizvodnji, delo pod težjimi pogoji ter kreativno delo. V politiki razporejanja dohodka si ht^mo prizadevali, da tiste organizacije združenega dela, ki glede na vloženo delo in angažirana sredstva ustvarjajo večji dohodek in Izločijo nadpovprečna sredstva za akumulacijo. lahko izločijo tudi nadpovprečna sredstva za osebne dohodke. V združenem delu bodo delavci v svojih planskih aktih na osnovi usmeritev dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1984 letu določili razmerja med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo, glede na potrebe in interese po zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb v temeljnih in dohodkovno povezanih organizacijah združenega dela. S sredstvi skupne porabe /a ftnanctranje družbenih dejavnosti homo selektivno pospeševali predvsem programe, ki najbolj neposredno omogočajo večjo gospodarsko in ustvarjalno moč družbe ter zagotavljajo enake izhodiščne pogoje za razvoj posameznika in ohranjanje njegove socialne varnosti. Samoupravne interesne skupnosti bodo oblikov ale svoje programe za leto 1984 na podlagi izhodišč te resolucije Ob zaključnih računih za leto 1981 bodo predložile delavcem prispevne stopnje za leto 1984, ki pa ne bodo v globalu višje od tistih v 1983. letu. Na področju splošne porabe bomo nadaljevali s skrajno racionalno porabo sredstev in povečanjem učinkovitosti uprave tako, da sc ho zmanjšalo število delavcev na pomožnih in administrativnih delih v korist delavcev, ki opravljajo zahtevnejše strokovne in operativne naloge. Z boljšo organizacijo dela in izločanjem nalog in opravil, ki ne sodijo med opraviia državne uprave, bomo zmanjšali število delavcev v upravnih in izvršnih organih. Rast splošne porabe v občini bo šc v večji meri temeljila na ustreznejši odmeri ter hitrejši in učinkovitejši izterjavi davkov. Za funkcionalne izdatke krajevih skupnosti se bodo sredstva zagotavljala iz občinskega proračuna in iz sredstev SIS družbenih in gospodarskih dejavnosti. !V. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V nadaljevanju uveljavljanja zveznega zakona o splošni ljudski obrambi in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, podzakonskih predpisov, izdanih na njuni podlagi ter smernic zveznega predsedstva in predsedstva SR Slovenije v procesu obrambno samozaščitnega delovanja, bo nadaljevalo podružbljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.. Vsi napori bodo usmerjeni predvsem v izpopolnjevanje organiziranosti in usposabljanja delovnih Ijudt in občanov v vseh samoupravnih sredinah za dosego mobilnosti, za izvajanje mobilizacije vojnih obveznikov in drugih sestavin za primer vojne nevarnosti ali vojne. Posebna skrb bo namenjena osveščanju delovnih ljudi m občanov na področju varnostne kulture s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Na področju normativnega delovanja bodo vloženi napori za uresničevanje že sprejetih zakonskih aktov in rešitev za hitrejši procescelovi-tega enotnega uveljavljanja in uresničevanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Na področju družbene samozaščite in narodne samozaščite bodo usmerjena prizadevanja za uveljavitev in uresničevanje smernic predsedstva SR Siovcmjc za nadaljnji razvoj družbene samozaščite in smernic za razvoj, organiziranje in delovanje narodne zaščite v združenem delu in v krajevni skupnosti. Na področju izgradnje zaklonišč in zakloniščnih zaščitnih objektov bodo vložena prizadevanja za izdelavo planskih dokumentov in načrtov v okviru urbanističnega plana občine in izdelave lokacijskih načrtov. V. SKUPNE NALOGE NA OBALNEM OBMOČJU V letu 1984 se bo nadaljevalo z izgradnjo objektov, ki so kot skupnega pomena dogovorjeni v okviru Obalne skupnosti (vodna oskrba, gradnja bolnišnice in obalne ceste), za katere se zbirajo sredstva s sklenjenim samoupravnim sporazumom o financiranju in gradnji skupnih objektov. Obalna skupnost bo v sodelovanju z obalnim! občinami odredila lokacijo in naročila izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo skupnega odlagališča komunalnih odpadkov. V okv iru Obalne skupnosti in Medobčinske gospodarske zbornice se bo organizirala preskrba oličanov obale s trdimi gorivi. Do turistične sezone v letu 1984 bo dograjena prva etapa !!. faze vzporednega cevovoda od Simonovega zaliva do Pivola, s čemer bo rešeno vprašanje oskrbe z vodo v Izoli, za nekajletno obdobje pa tudi v Kopru. Izgradnja višinskega vodovoda bo potekala po letnem programu, ki bo sprejet na Obalni skupnosti za vodno oskrbo, v mejah zagotovljenega priliva sredstev ter predvidenega prispevka zainteresiranih občanov in dela mladinskih delovnih brigad. Program bo upošteval potrebe zožitve in koncentracijo vlaganj, ki naj oh danem prtlivu sredstev omogočijo dokončanje tistih najnujnejših objektov, ki zagotavljajo preskrbo z vodo večjega števila prebivalcev. V mejah razpoložljivih sredstev in v skladu s sklenjenim samoupravnim sporazumom o izgradnji skupnih objektov sc bo že zgrajeni objekt nove bolnišnice uposohi! za preselitev internističnega oddelka. Xgrajen bo odsek objlne ceste od priključka Ruda do odseka ceste za Dvore, aktivnosti pa bodo usmerjene tudi v zagotovitev nadaljevanja tc cestne povezave do Strunjana s sredstvi Republiške skupnost* za ceste še v tem srednjeročnem obdobju. Za boljšo in nemoteno preskrbo z mlekom in mlečmmi izdelki bo v letu 1984 nujno izvesti tehnološko in finančno sanacijo Mlekarne Dekani, v povezavi z naport za ustrezen razvoj živinorejske proizvodnje. V sanacijo se ho na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev vključevalo združeno delo obalno kraške reg!je. Vt. DRUG! DOKUMENT! K RESOLUCIJ! Naloge in ukrepi na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja občine bodo zaokroženi in opredeljeni v ^Načrtu uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizaetje v občim Izola«