Inserati se sprejemajo in vel j 4 tristopua vrsta: t 8 kr., če se tiska lkrat, 12 16 ti ti n ii 3 Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trga h. št. 16. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . o ., — ,, za četrt leta . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljnbljani na dom pošiljan. velja 60 kr. več na leto. . » ii Vredništvo je na stolnem t/gv" hiš. št. 284. f . Izhaja po trikrat na teden insictr! v torek, četrtek in saboto. Iz deželnega zbora kranjskega. Deželni zbor kranjski. (Konec iz desete seje 13. t. m.) Dr. Razlag, kte-rernu je že dalje časa jeza v prsih vrela, se vstavi prav na vladno stran in se kaže še bolj vladnega, kakor je vlada sama. Tudi njega je menda interpelacija bodla, zato je ni podpisal. On pravi, da bi se ljudje ne bili pritoževali zoper previsoke tarife, ako bi jih ,,Novice" in „Slovenec" ne bila dregala, neodvisni „Slov. Narod" tega ni storil. Interpelacija govori tudi o tujcih, kteri po odstopu g. Pajka našo deželo pregledujejo in cenijo. Njemu (Razlagu) pa se zdi, da v Avstriji ni nobeden Avstrijanec tujec. (Smeh na desnici, priznanje na levici). Potem se spravi na zasmehovanje nekterib pritožeb zoper previsoko cenitev in pridaja številkam opombe lastne modrosti, ktere zlasti pri nemškutarjih na levici zbujajo vedno veselost. Ko se je dr. Razlag tako nekaj časa nad interpelacijo jezil in pritoževalce, med kterimi jih je 13 iz kranjskega okraja, kjer je on voljen, očitno v zasmehovanje podajal nemškutarjem, je sklenil svoj za ljudskega poslanca gotovo škandalozni govor s tem, da je mandat uda deželne komisije za vravnanje davka odložii. Ko je končal, se bere v obrazih poslušalcev in poslancev slovenske stranke splošna ne-volja. Poslanec P. Kozler, kteremu je Apfalt-rern za zelo vzel, da je podpisal interpelacijo, opomni, da po njegovih mislih ni n ti namen interpelacije, žaliti koga, niti kdo je žaljen po nji. Poslanec Kotnik položi svoj mandat namestnika v tej komisiji, vendar izrekši, da je tudi on glede interpelacije enakih misli, s poslancem g. Kozlerjem. Dr. Costa popisuje napake, ktere je zapazil potovaje po deželi iu ogledovaje, kako izvršujejo okrajne komisije svoja dela. Videl je, da gre skoro večidel vse narobe, da deželni inšpektor na ude komisij pritiska, in odstopil je, ker ni mogel priti do prepričanja, da bi bilo to koristno za deželo, kar se tu izdeluje. S tem opraviči svoj izstop, kterega mu je Apfaltrern očital, Razlaga pa zavrne zarad tega, ker je pritožbe zoper previsoko mero davka v zboru javno na smeh stavil, kar ni nikakor spodobno. Deželni načelnik Widmann protestira zoper dr. Costovo misel, da vradniki kaj druzega kot svojo dolžnosti polnujejo. Zato se jim ne sme očitati, da ne delajo po pravici in po svojem najboljšem prepričanji. Dr. Bleiweis se obrne proti Razlagu, kteri je rekel, da v Avstriji ni noben Avstrijanec tujec. Ta izrek se njemu zdi, kakor če bi on trdil: „V Sloveniji ni nobenega r enega t a." (Dežman: Oho! Smeh med poslušalci, Razlag se potuhne.) Če bi se ravnalo po Ilazla- govih mislih, potem naj pade sodba potomcev o nas na njegove rame. Razlag se še oglasi, rekoč, da so časniki —• izvzemši „Narod" — veliko pokvarili, ker so tarife razglašali in ljudi k pritožbam šuntali. S tem je bila končana debata, v kteri je Razlag popolnoma svoje „roge pokazal". Ko se je potem rešilo še poročilo finančnega odseka o proračunu in računskem sklepu zemljišno-odveznega zaklada, seje sklenila seja, ktera se je bila pričela ob devetih zjutraj, — ob treh popoldne. Enajsta seja 15. t. m. Poslanec gosp. Luka Robič, ki je prišel prvikrat v zbor, stori obljubo. K poročilu finančnega odseka o proračunu normalno šolskega zaklada za 1. 1873 in o računskem sklepu za leto 1873. opomni poslanec Tavčar, da se vse občine, ki pošiljajo svoja deca v zagorsko šolo, branijo pristopiti k šoli v Toplicah, ktero je napravila oiulotua tovarna; boje se, da bi obstala le tako dolgo, dokler tovarna dobro stoji. Toraj nima ta šola pravice do normalno-šolskega zaklada. Iste misli je posl. Toman, ki pravi, da imajo občine svojo šolo v Zagorji. Poslanec Ilorak temu pritrjuje in imenuje šolo v Toplicah fabriško šolo. — Poročilo se potem potrdi po odsekovem nasvetu; ravno tako poročilo tega odseka o proračunu deželnega zaklada z oziroin na njegove podzaklade za 1. 1875. V poročilu občinskega odseka glede premeščenja sedeža c. kr. okrajne sodnije iz Planine v Logatec obžaluje odsek, da deželnemu zboru ni bilo prilike izreči že prej svojega mnenja v tej zadevi, ter izreče željo, da bi se, ako se že premesti okrajno glavarstvo, tudi okrajna sodnija v Logatec prestavila, da bi bili tako vsi c. kr. uradi v enem kraju. Poslanec Langer poroča v imenu šolskega odseka o peticiji učiteljskega shoda; ta shod je namreč sklenil obrniti se do deželnega zbora zahtevaje, da bi se vzela krajnim šolskim svetom pravica predlagati učitelje za svoje šole, in se dala le deželnemu šolskemu svetu, tako da bi krajni šolski sveti ne imeli nič govoriti o nastavljanji učiteljev. Poročevalec Langer nasvetuje, da se ta peticija ne usliši, ker nikakor ni opravičena. Zopet se vname huda debata, v kteri ji; nemškutarska stranka vnovič izbljuvala vse, kar seji je bilo po interpelacijah žolča v prsih nabralo. Komaj je namreč dr. Blciweis dokazal Dežmanu, kar je v zadnji seji o Tirolih trdil, da je glede šolskih razmer ta dežela v Avstriji prva, že se oglasi zastopnik ljubljanske nemškutarske in vradniške stranke dr. S c h rey, ki komaj čaka prilike, da bi jezik brusil, zoper predlog šolskega sveta. „Deželni shod učiteljev — pravi — nam je pokazal, da je v naši deželi še velika tema." Nadaljevaje skuša dokazati, da je peticija teh učiteljev opravičena, ker se gode zdaj po deželi še strašne reči, in stavi konečno predlog, da bi se ta peticija oddala deželnemu odboru, naj bi na njeni podlagi vpeljal pozvedbe ter v prihodnji sesiji bolj natančno poročal o nji. — Ta predlog podpira levica. Iskro, ktero je s tem dr. Schrey vrgel v zbor, vjame dr. Costa. Res je — pravi — kar je Schrey o učiteljskem shodu rekel, da se je namreč pokazalo, da je v naši deželi še marsikaj temnega, samo da ravno v nasprotnem obziru, kakor pa Schrey misli; učitelji so ta dokaz na sebi izpeljali. Šolski shod, ki se shaja na tri leta, se ima pečati le s pedago-gičnimi vprašanji, ne pa s političnimi. Ta peticija je čisto neopravičen napad na krajne šolske svete, kajti ni znan ne en sam slučaj, da bi se bile nepristojnosti godile. Se ve, če bi bilo vse res, kar „Tagblatt" in „Schulztg." pišeta, potem bi imel dr. Schrey prav. Edina opravičena pritožba zoper krajne šolske svete je ta, da ne store vselej tega, kar jim deželni šolski nadzornik Pirker ukaže. V nekem kraju krajni šolski svet ne mara nikakor učitelja, kterega Pirker ponuja. Če pa že občine toliko žrtvujejo za šole, se jim mora vendar pustiti pravica, da si same izbirajo učitelje. Dr. Schrey pravi, da se zdaj jemljo v službe učitelji, ki so udom krajnega šolskega sveta po volji; kaj bo pa potem, če bi ne imeli nič več pravice izbirati si učiteljev? Dobivali bodo učitelje, ki bodo Pirkerju po godu. Deželni glavar opomni govornika, da bi puščal osebnosti pri miru in se držal le stvari. Dr. Costa odgovori, da o takih rečeh ni mogoče govoriti drugače, kakor da se osebe imenujejo, potem pa nadaljuje: Minister Stremajer je včeraj rekel, da vlada nima namena šole naše germanizirati. Mogoče, toda naredbe ini-nisterstva se pri nas ne spolnujejo tako, da ta namen ne bi bil vsaj nekoliko očividen; to pa je na vsak način pot, ki pelje do germanizi-ranja in nastopanju te poti se» moramo mi ustavljati. Če dovolimo, da so naši učitelji odvisni le od deželnega šolskega nadzornika, potem pomagamo sami šole germanizirati. Mi nimamo nič zoper nemški jezik, naj se ga otroci nauče; ali pri tem naj ostanejo značajni, naj se odgojujejo v narodnem duhu in bodo zvesti sinovi svoje matere, ne pa ponemčeni odpadniki. (Dobro!) Vladni zastopnik g. Hočevar hoče. braniti vlado in pravi, da je bil zbran pri deželnem učiteljskem shodu cvet (Elite) kranjskega učiteljstva. (Smeh). Potem vzame pod svoj plašč Pirkcrja, češ, da ravna z najstrogejšo nepristranostjo (smeh) in je skozi in skozi pravičen. (Čudenje.) Da se Kranjsko po šolah germanizira, ta trditev je popolnoma bosa (entbebrt jeder Begriindung). (Splošna veselost in smeh na desnici in med poslušalci.; Zavoljo teh gotovo nepremišljenih besedi dr. Costa zavrne vladnega zastopnika rekoč, da je na ljubljanski realki slovenski jezik odpravljen, da je v Postojni šola nemška itd. Vladni zastopnik: Realka ni ljudska šola (veselost in smeh), v Postojni so pa občine same prosile za nemško šolo. Dr. Zamik: Liberalnost zahteva, da imajo krajni šolski sveti moč izbirati si sami učitelje; če bi se jim ta moč vzela in dala se deželnemu šolskemu svetu, bi bil to centralizem, ki pa ne velja. Ako bi bil deželni šolski svet v naših rokah, bi te pritožbe danes ne bilo. Kako pa ravna Pirker s šolami in učitelji, kaže dogodba v Cirknici. Tam je prišel Pirker v šolo in ko je videl po stenah viseče slovenske zemljevide in podobe žival s slovenskim podpisom, jih je ukazal koj odpraviti in učitelju rekel, da mora učiti otroke „adirati, in sub-trahirati," ne pa „poštevati, odštevati". To je resnica. Ta peticija tudi ni prostovoljni, iz lastnega nagiba storjeni sklep zbranih učiteljev, ampak sklenil jo je strah, kterega imajo učitelji pred Pirkerjem. On sam (govornik) se je o tem prepričal. Ko je namreč prašal nekega učitelja, ali bodo glasovali za to, da postanejo c. kr. uradniki, mu je ta učitelj rekel, da se bodo z rokami in nogami temu ustavljali. In vendar so vsi roke vzdignili in trepetaje glasovali za ta predlog strahu pred Pirkerjem. Ta dogodba ga spominja na miši, ki so enoglasno sklenile, mački privezati zvonec na vrat; — ko pa je bilo treba izpeljati ta sklep, ni bilo nobene miši, ki bi se bila upala mački ta zvonec privezati. — Govornik pove še par izgledov pravičnosti od „Krainiscber Lehrer-vereina" in pravi konično: „Če pa ti učitelji, ki so pri tem društvu in so v Ljubljani zborovali, žugajo, da bodo šli iz dežele, če se ta peticija odbije, nas to nikakor ne straši, marveč mi jih bomo, ako se napravijo na pot, z vojaško godbo spremili do meje, tam pa jim bomo rekli: Vam želimo veliko srečo in prav lepo vreme! (Dobro!) (Dalje prih.) O sedanjih Crtomirovcih in Valjlmnovcih. Bohinjci I Ker vam ne morem povedati ustmeno, naj vam sporočim pismeno, kako hudo sem se pregrešil na malo Gospodnico letos, kedar sem na Bitnjah z ozirom na Bogomilo po spevu Prešernovem govoril vam o pravi uaši Bogomili, ktera naj bi — Bogu od nekdaj nnla — v sedanjih cerkvenih in verskih bitnjah sprosila nam srečen konec. Nekemu „Preširnovemu Cestitelju" je po mojem govoru zbudil se v prsih hud črv, in kakor požrešna harpija je ves obupan v dopisu iz Ljubljano- najprej v „Soči" št. 40, potem v „Narodu" št. 226 poganil mene, vendar opo-ganil le sam sebe, kar ini potrdili boste gotovo, kedar vam povem, kaj in kako je počenjal Najpred se liuduje nad farovškimi učenjaki češ, da so ..najsmešnejši tedaj, kedar svojim mračnajškim nazorom sedanjega časa najsvit-lejše duhove na pomoč kličejo. Posebno naš Preširen jim mora večkrat rabiti za tisto sredstvo, s katerim bi radi vso omiko in vso svobodo — „panali"; a ta vrla gospoda ne pomisli, da vselej, kedar našega pesnika čestito ime v svoja usta vzame, sama sebi najizbor-nejši ,,testimonium paupertatis" podpiše, kajti sklicevaje se na Preširna javno priznava, da jej je naš veliki pesnik samo po imenu znan, da pa njegovih poezij kar čisto nič ne pozna in da posebno duha, ki jih preveja, ne umeje, ker ga umeti neče ali pa zmožna nij. Evo dokazov!" Prvi dokaz je Preširnovemu čestitelju člankar v farovškega lista t. j. „Slovenca" št. 112, kteri govoreč o omiki pravi: „Tudi naš Prešeren je v več pesmih, kakor „Krst pri Savici", „Sveti Krištof', pokazal svoje spoštovanje do krščanstva". — „No", zavpije na to njegov čestitelj, ,.zdaj je pa vsakemu malemu študentu dobro znano, da Preširen nikoli nobene pesmi nij zapel, ki bi se „Sveti Krištof ' imenovala. Pač pa je eno zložil od ljubljanskega „Sv. Krištofa" pod naslovom ,, Nebeška procesija". Z „Nebeško procesijo" pa Preširen slavi krščanstvo? — kaj pa še! Ta pesem, zarad ktere hoče farovški učenjak Preširna za klerikalca narediti, je najhujši pasquill na socialno živenje, kakoršno je bilo v Ljubljani 1. 1835." — Da je to res, tega čestitelj Preširnov ni dokazal, in kdor „Nebeško precesijo" (Krajn. Čbelica V. str. 20-24 1.1848) presojuje samo ter primerja z 1. 1849 v Novicah natisnjeno ,.Ljubljančanom!" o hišah božjih pa hudičevih v Ljubljani ter o njihovi namembi, vidi in čuti lahko, da je oni čestitelj spisal le sebi pasquill, in da po svoje pomaga tudi on k goditvi žalostne resnice, kteri je Prešern prerok bil že 1. 1835. ,,Še veči ignorant ', in to odmenil je Preširnov čestitelj meni, „nego je člankar, je pa feuilletonist v farovškega lista 114. št. Ta vrli mož takoj z nadpisom „Sedanjim Črtomirov-cem in Valjhunovcem" samega sebe po zobeh udari, kajti hoteč zabavljati Ortomirovcem in Valjhuncem, id est slovenskim liberalcem, ta uboga reva ue ve, da baš koroški vojvoda Valjhun (Valdungus) je bil tisti krvolok, ki je po Kranjskem moril, ropal in požigal pod sveto zastavo, da razširja krščansko vero, kakor Preširen tako lepo opeva: „Valjhun, sin Kaj-timara, boj krvavi že dolgo bije itd." . . . Se ve, da je Valjhun z vero ob enem širil črez Kranjsko tudi parsko, oziroma nemško-frankovsko nadvlado, ter pot gladil poznejšemu ponemčevanju slovenskega naroda; prav tako, kakor je našim klerikalcem vera samo odeja, da pod njo sejejo mračnjaštvo in romanski papizem." »Glasnega smeha se pa človek komaj vzdrži, ko vidi, kako ta farovški feuilletouist ves Preširnov „Krst pri Savici" kot resničen zgodovinsk faktum pripoveduje, kako smelo trdi, da so bili Črtomir, Staroslav in Bogomila res zgodovinske osobe, da se je boj res na Ajdovskem Gradcu vršil, da je Črtomir res k bohinjskemu jezeru pobegnil itd. cum gratia iti infinitum. „Tu v našem kraju je vladal Črtomir" — pravi ta najnovejši slovenski zgodovinar iz bohinjskih Bitenj, ne pomislivši, da izvzemši prve verze „Vvoda" si je Preširen vso dogodbo sam pesniško izmislil, jo na slo venske verske boje 9. stoletja naslonil in v slovenske domovine najlepši kraj postavil. Po tem je pa ta farovški zgodovinar še tako predrzen, da smelo pristavi: „Tako se bere v starih bukvah zgodovinskih (Valvazor VII, 2) in v Preširnovi pesmi „Krst pri Savici". No, zdaj pa odprimo Valvazorja na rečenem mestu. Našli bomo ondi popisane vse verske boje v naši domovini, a dogodbe, katero nam Preširen popisuje v svojem „Krst pri Savici", bomo zastonj iskali; o Črtomiru, Bogomili, o Staro-slavu itd. v Valvazorju nij niti sledu niti tiru. Pač pa nam Valvazor opisuje boj Valjhuna z Avrelijem, Hermanom in Drogom. Ta boj se pa po Valvazorju nij vršil v Bohinji, ampak okrog Siska in Metlike. O tem boju pa kleri- kalni zgodovinar kar čisto molči, pa se vendar na Valvazorja sklicuje; se ve, da s tem priča, da tega našega slavnega zgodovinarja samo iz Preširnove opomembe h „Krstu pri Savici" pozna. Le temeljito, gospoda učenjaki!'1 „Bogme, ko bi se pri drugfcm omikanem narodu predrznil časopis o največem narodnem jesniku in o njegovih pesmih take bedastoče risati, stigmitiziran bi bil „in saecula saecu-orum" s pečatom smešnosti. A da je pri nas caj takega mogoče, bi se moral človek močno čuditi, ko bi ne vedel, da je res, kar Stritar pravi, da „Slovenci smo potrpežljivi osli!" Preširno v čestitelj. Iz tega sprevidite že sami, da je „čestitelj Preširnov" v„Slovencu" št. 114-117 nad-pis „Sedanjim Črtomirovcem in Valj-l u n o v ce m" tolmačil prav, id est s 1 o v e n s k i m liberalcem, da toraj ni brez glave, da se e pa uboga reva — hoteč zabavljati meni — udaril sam sebe baš po zobeh, kajti opisal sem Valjhuna jaz prav tako, kakor ga po Valvazorju opisuje Prešern; opisal sem pa tudi Valjhunovce, id est klerikalce, kteri pod versko odejo sebično ravnajo po slepi svoji glavi v neznansko krivdo pravi veri in cerkvi katoliški. Nekaj vesti čestitelj vendar ima; ni se drznil pisati, da tudi meni je vera samo odeja itd. — Da sem Prešernov „Krst pri Savici" ves razlagal vam za dejanje zgodovinsko, to je laž; vsaj sem pričel že z besedami: Bere se . . kakor pripoveduje nam povestnica. . v duhovnem pomenu da se obračati na sedanje zadeve verske in cerkvene. .; naposled pa sem spregovoril slovesno: Kar sem vam — največ po pesmi Prešernovi govoril danes — pripovedoval o Črtomiru in Bogomili, je li vse tako res, kdo ve, kdo nam je porok? — Vidi se, da čestitelj Preširnov ne čuti še razločka med povestnico in zgodovino, in da ga hudo bode krasne pesmi verni pomen duhovni. — Laž pa je, da je Prešern izmišljavo svojo naslonil na verske boje 9. stoletja. L. 770..je čestitelju Preširnovemu, in „Soči", in „Narodu" 9. id est deveto stoletje! Z lažmi se Prešern ne česti. Le temeljito, gospoda učenjaki! Govoril sem Vam o Hermagoru in For-tunatu, o naselnikih Slovencih, o verskih učiteljih od Ogleja in Solnograda, o kterih v spevu Prešernovem ni sledu; potem o Črtomiru, Staroslavu in Bogomili, o kterih pa v Valvazorju ni tiru; govoril sem pa tudi o Triglavu, Živi, o Valjhunu, o kterih je v obeh nekaj sledu in tiru: smel sem toraj povedati vira oba, in da sem sklenil oba - Valvazorja in Prešerna — z veznikom in, to ni predrzno, temuč baš po geslu čestitelja Prešir-novega: Le temeljito, gospoda učenjaki! Kako temeljito pa ravna čestitelj? — Našli bomo v Valvazorju VII. 2 — pravi — popisane vse verske boje v naši domovini. Glasnega smeha — in infinitum — se človek - cum gratia — komaj vzdrži, kajti — spet to ni res. — Valvazor opisuje ondi pač bolj Valjhuna z Avrelijem, Hermanom in Drogom, piše čestitelj, a tudi to je laž; edini Avrelij Herman sta njemu — baš — dva junaka! Z lažmi se niti Valvazor ne česti. Le temeljito, gospoda učenjaki! - Da sem molčal o boju okrog Siska in Metlike, mi zamerili niste, vsaj je govor že tako bil predolg, in kedar bom govoril v Metliki, čem pa o njem spregovoriti, in bode vsem prav. Da smo Slovenci potrpežljivi, je istina, vendar nismo tolikanj, da bi pritrdili temu, kar pravi Stritar, da smo „p o t r p e ž I j i v i osli." Če hočeta Stritar pa čestitelj Prešit- nov biti že osla potrpežljiva, na zdravje, ne bodi jima oponošeno! Z Vodnikom pa oporčka temu iz unega sveta gotovo tudi Prešern, češ, „da Slovenec za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave." — Nisem teh vrstic pisal Vam, vrli Bohinjci! da bi milovali mene, temuč zato, da bistro posvčtite „Sočanu" ali „Narodcu," kedar bi drznil se kteri oponašati Vam najnovejšega slovenskega zgodovinarja iz bohinjskih Bitenj, in da priporočivši Preširnovemu čestitelju »Olikanega Slovenca" vzdihnemo zanj k pravi Bogomili, naj izprosi mu vsaj nekaj milosti, kar izprosila jih je Prešernova Bogomila Črto miru. Črtomir Prešernov ni bil, čestitelj Preširnov pa je oseba zgodovinska, ki bojuje boj Črtomirov brez upa zmage, in poleg njega jih je med Sloveni zgodovinskih Črtomirovcev in Valjhunovcev kot listja in trave, in baš vsled tega, mili Bože! na tleh leže Slovenstva stebri stari, v domačih šegah, vtrjene postave; v deželi Tesel parski gospodari, ječe pod težkim jarmom sini Slave; le ptujcem sreče svit se v Krajni žari, ošabno nosijo po konci glave; o kako strašna slepota je človeka, da Slovenec že mori Slovenca brata — z mečem opravljanja ter strupenega obrekovanja. Da Črtomirovci in Valjhunovci naši vzbudijo se iz svojega spanja, ne trudijo dalj po potih temne se noči, da slovo dajo strašnim zmotam in v bridki smrti se ne pogubijo, v ta namen, dragi Bohinjci! na zgodovinskih B itn j ah pri češčeni Bogomili pomolite kterikrat, in v duhu z Vami strinjal se bode vselej pravednim Slovencem vsem, posebej pa Vam verno vdani Resnicki. V Ljubljani 15. vinotoka 1874. Politični pregled. V Ljubljani 16. oktbr. Avstrijske dežele. |>(-žrl n i xf»ori so sklenjeni. Zadnje seje so bile skoro v vsili zborih viharne. Moravski zbor je predlog dr. Pražaka o adresi do presvitlega cesarja zavrgel, kar je vsakdo že naprej vedel. V češkem so Mladočchi protestirali zoper to, da se deželni politehnični zavodi i/.roče državi ter so povdarjali vprašanje o pražki univerzi, pa ustavoverci se za nje niso zmenili ter so sklenili, kar so hoteli. ustavoverci si na vso moč prizadevajo, da bi namesto umrlega škofa kralje-vograškega vlada zopet imenovala kakega ustavoverca, naj sicer bo sposoben ali ne. Imenovalo se je že več duhovnov, med temi olomuški kanonik grof Belrupt. »Reform" pa meni, da eden najbolj vrednih in sposobnih bi bil višehradski prošt Štulc. Pa Štulc je češki narodnjak in to je v ustavovernih očeh največa pregreha! Pri odtvorjenju Kn^rclidke univerze bo cesarja zastopal ban Mažuranič. V Osek u izhajajoči list „Drau" poroča, da so se prebivalci vasi Belobrdo z orožjem uprli in zapodili vradno komisijo, ki je hotela polje nekega človeka, L<">bl po imenu, dati v najem. Gosposka je prosila, da se jej pošljejo vojaki na pomoč in je 11. t. m. tje odšel oddelek baron Sokčevičevega polka št. 78. Vnanje države. O zaprtji grofa li nima se »Germa niji" piše iz Vatikana: Ko so Pij IX. slišali o zaprtji nekdajega pruskega poslanca pri sv. stolu, gosp. grofa Arnima, so rekli: »Glej, glej (Ecco)! Arnim v ječi, ravno tako, kakor jaz v zaporu. Tega on ne zasluži! Ko bi mu koristilo spričalo od mene, da je tukaj dobro služil, jaz bi mu ga dal; zakaj storil je v resnici vse, kar je mogel storiti proti meni in proti cerkvi. Pošteni zgodovinarji, če bodo kdaj delali račun grofa Arnima, bodo ostri z ozirom na to, kar je storil v Rimu. Zdaj se vč, da se je on 4. septembra skoz Florenco grede z laškimi ministri, zlasti z Lanzo, Sello in Ve-nosto, sporazumel, da se Italija z orožjem Rima polasti. Ve se pa tudi, da je od 10. do 20. septembra v Vatikanu zagotavljal, da Lahi ne bodo prišli z orožjem v Rim. Ravno tako se ve, da se je on peljal v Sette Vene Cadorno silit, da naj kolikor pred mogoče, pride v Rim. Višja sodnija trierska je pritrdila, da naj se škof trierski nemudoma izpusti iz ječe Poznanska sodnija pa je 7 ljudi, ktere so bili prijeli o priliki, ko se je hotel Kubeczak silo ma polastiti proštije v Xionsu, obsodila v zapor od 14 dni do 3 mesecev. — Kullmannova pravda se prične 29. oktobra. l!iivsir*ki oberstlieutenant Egloffstein, ki je pred nekaj časom pri neki pojedini napil na zdravje bavarskega kralja kot prvega vazala nemškega cesarja, je bil nena doma v pokoj dejan. To je očiten dokaz, da bavarski kralj noče biti podložnik pruskega cesarja. Spreobrnjenje kraljeve matere bavarske se je izvršilo 12. t. m. vpričo špirskega škofa dr. Haneberga v farni cerkvi v Walten-hofenu. Najstareja sestra kraljeve matere, prin cezinja Karol Ilesijska, je bila v Hohenschvv angau prišla, da bi bila visoko gospo pregovorila, naj tega ne stori, pa ni nič opravila. V protestan-ški občini je vsa zadeva delala veliko hrupa; mirnejši elementi so reč bolje premislili. Slišalo se je, da jih prestop Nj. veličanstva ni osupnil in da se je nadjati še več spreobrnenj. To je tudi jasno; Bismarkova »kulturna vojska" mnogim ljudem oči odpira, in bavarski kmetje pravijo, da je Bismark kaplan Božji, ker ljudi pokatoličuje. Francoska vlada je vojno ladijo Orenoque poklicala iz Civitta Vecchije, in se je to povelje že izvršilo. Kdor pozna razmere na Francoskem, ni nikdar dvomil, da se bo to zgodilo. Odkar sta Napoleon III. in Bismark v ginljivem soglasji najpostavnejšega vladarja na svetu izročila njegovim sovražnikom, je imela mala francoska vojskiua ladija v Civitta Vecchiji tažko še kak namen. Znabiti je to nezapopadljivi sklep božji, naj zgine tudi ta bliš slabega varstva, da svet še enkrat vidi, kako stol sv. Petra človeške pomoči ne potrebuje tako zelo, kakor si njegovi nasprotniki domišljujejo. Sicer pa je neka druga francoska ladija dobila povelje v korzikanskem ladjišči biti pripravljena, če bi papež njene pomoči po treboval. Šptsnjsk« vlada čedalje bolj liujska proti Francoski, ktero bi rada pripravila k vojski. Ker Serrano še Ivarlistom ne mort kaj, je očividno, da za njegovim hrbtom stoji Bismark, ki hoče Francosko čisto vničiti. To pa bi bilo silno nevarno zadruge države, zato Španjsko in Bismarkovo hujskanje že preseda Angležem in Rusom. Te dni sta bila angležki princ Waleški pa ruski veliki knez Konštantin na Francoskem, ki sta imela dolge iu jako prijazne pogovore z Mac Mahonom. Veliki knez Konštantin je bil od cara nenadoma poklican v Petrograd in pruski listi so trdili, da se je to zgodilo zarad tega, da bi se ne vdeleži" glediščne predstave na korist Alzascem in Lo-rencem. Pa ker se je velika kneginja Marija vdeležila te predstave in je vdliki knez Konštantin v ta namen daroval 10.000 frankov, je bolj verjetno poročilo, da je šel v Petrograd c velikemu državnemu svetu, kterega se imajo vdeležiti vsi ministri. Kar listom je neka ladija po noči 13. t. m. pripeljala 6 Kruppovih topov, 3000 \Ven-zelnovih pušk in 300.000 patron. I*»|»«'žu so 11. t. m. nektere žene izročile neko adreso. Pri tej priliki so papež govorili o prihodnjih volitvah ter rekli, da noben katoličan ne more sprejeti poslanstva za zbornico, ki v Rimu zboruje, in ki zahteva prisego na postave, ktere je cerkev zavrgla. Izvirni dopisi. Iz Tr*lw, 14. oktobra. — (Iz deželnega zbora. Politično društvo. Vohun-odpad-nik.) — Viharna seja je bila v našem deželnem zboru 7. t. m., ko je bila zopet na dnevnem redu volilna reforma, s ktero nameravajo lahoni okolico ob zadnjo samoupravno pravico pripraviti in tako rekoč vničiti. Znano je, da je bil načrt te reforme že v eni prejšnjih sej na dnevnem redu; ali ker so se mu oko-lični poslanci krepko ustavljali in celo žugali, da če zbor ta načrt sprejme in ga vlada potrdi, ne bodo okoličani več pripoznali nobenega odloka ali ukaza trž. magistrata, odložili so posvetovanje o njem in izročili ga odboru v daljno pretresovanje. Odbor je prvotni načrt, kteri je okoličanom jemal vsako pravico svoje zastopnike si voliti, predrugačil tako, da bi okolica imela, vsaj na videz, šest zastopnikov, kakor dozdaj, kteri pa se ne bi volili več po posebnih okoliških okrajih, temveč le po skupnih razredih. Po tem takem bi volil prvi razred (večidel veliki posestniki) 1. poslanca; drugi razred (skoro sami uradniki) bi volil 2; tretji razred pa 3 poslance za okolico. Samo zadnji trije bi utegnili biti pravi okoličanski zastopniki med tem, ko bi bili prvi trije gotovo voljeni iz nasprotne lahonske stranke. Temu načrtu, ki sicer okolico še pripoznava kot »cir-condario," *) pa jej vendar jemlje tri zastopnike, so se zopet na vso moč ustavljali vrli poslanci iz okolice gg. dr. Loser, Burgstaller, Nabergoj in Nadlišek, kakor tudi poslanca zmerne laške stranke dr. \Vittmanu in baron Pascottini. Zagrizena sovražnika okoličanov, brezverski jud Luzzetto in znani Ilcrmet kot poročevalec sta skušala svoje dete opravičevati, če tudi je očevidno največa v nebo vpijoča krivica s tem storjena okolici. Prav je opomnil dr. Loser, rekoč, da bi se imelo število dosedanjih okoliških poslancev povišati, ue paše zmanjšati ali celo odpraviti! Pa naši ahonski očetje so gluhi za glas pravice, ter so, z majhno večino, sprejeli odborov načrt. Vendar upamo, da vlada ne bo ga potrdila, kakor je bil odločno povedal vladni komisar o prvem načrtu. Da pa naši okoličani pozuajo važnost te zadeve, kaže nam to, da jih je bilo omenjeni večer lepo število pričujočih na galeriji iu so govornikom, branečim okoliške pravice, močno ploskali. — Drug dokaz zavednosti pri naših kmetih je ta, da so sami od sebe začeli snovati poli-tično-bralno društvo za vso okolico, da se lože v edinosti ohranijo, čedalje bolj duševno izobrazijo in si materijalno pomorejo. Ali komaj so to misel sprožili in se privatno le o njej *) Trž. magistrat se v svojih pismih nekaj časa sem skrbno ogiblje besede »okolica," ter rabi rajši izraz »dežela" (campagna); v tem načrtu pa celo »okraj" (drugi okraj — secondo circondario.) Pisatelj. začeli pogovarjti, že so bili napadani od la-honskega lista, .ali prav za prav od nekega slovenskega Judeža Iškarijota, ki se narodnjaka hlini, vedno okoli lazi, da kaj ovoha, potem pa svoj odpadniški žolč čez svoje rojake razliva po lahonskih listih. Zato, okoličani, pozor! Upamo, da novo društvo stopi zdravo na svet, da se bo moglo ohraniti, ne kakor nektera druga, ki že v začetku za strankarstvom in za drugimi napakami bolehajo in zato hitro pešati začno, ter sramotno poginejo. Složni bodimo, složni, bratje mili in ne vdajmo se nobeni sili! Domače novice. Ljubljana, 17. oktobra. (Minister Stremajer) se pri svoji na-zočnosti v Ljubljani ni kar nič pečal z deželnim šolskim nadzornikom Pirkarjem. Pravijo da je mož zavoljo tacega preziranja svoje važne osebnosti zelo poparjen, ter da se mu zdi, kakor bi minister ne maral za prevročo ustavovernost. Tudi je minister neki zato tako brž pobegnil iz Ljubljane ter ni čakal banketa, ker ni bil nobeden profesorjev povabljen. Iz vsega tega se vidi, da hranilničui vodja Ja nežič s to slovesnostjo ni bil posebno srečen (.Deželni zbor kranjski) je imel včeraj, predno je bil končan, dve seji. V prvi, ki je trajala šest ur, je bilo sprejeto poročilo odseka za kmetijsko šolo na Dolenjskem po hudi debati, v kteri sta se posebno dva poslanca nemškutarske stranke odlikovala: baron Apfaltrern z napadom deželnega odbora, kteremu je očital zapravljivost, dr. Schrey pa s sitnostjo (stavljaje nepotrebne predloge, kterih ne eden ni bil sprejet) in z dolgočasnostjo. Z večerno sejo je bil zbor sklenjen z navadnimi formalnostmi. Poročila o sejah bomo še prinesli. — (Novi koleki) razun časniških po 1 in 2 kr. se bodo s 1. januarijem 1875 vpeljali, in dosedanji zgube z 31. januarijem 1875 svojo veljavo. Razne reči. — Slovanska beseda na Dunaju bode danes slovesno odprla svoje novo stanovanje v mestu, Dollhotlgasse št. 9 — Program slavnosti odtvorjenja zagrebškega vseučilišča. Kerse bo, kakor slišimo, vdeležilo mnogo Slovencev tudi iz Ljubljane in od drugod slavnosti v Zagrebu, jim podamo tu program slovesnosti: 18. okt. slaven sprejem gostov. Zvečer slovesna predstava v gledišču. 19. okt. zjutraj budnica in strel topov, dopoldne slovesna služba božja v stolni cerkvi, potem odtvorjenje vseučilišča in inštalacija rektorja. Popoldne slovesen banket. Zvečer razsvetljenje mesta in bakljada. Po bakljadi „djački večer". — 20. okt. popoldne slovesen koncert v narodnem gledišču. Zvečer pa ples. — Sledeči P. T. delničarji prve občne zavarovalne banke „Slovenije" v Ljubljani so do plačali na delnice, in sicer: po 77*% ali 15 goldinarjev na delnico: Anderlič Katarina, po-sestnica pri Beli cerkvi; Arko Vincencij, trgovec v Zagrebu; Balon Anton, župnik v Polzeli; Banian Daniel, trgovec v Karlovcu; Ba nian Stanislav, trgovec v Karlovcu; Barako Janez, trgovec v Karlovcu; Barako Konštan tin, trgovec v Karlovcu; Belšak Anton, kaplan v Bistrici; Benigar Anton, vpiavnik v Jelšanah; Bensa Štefan, korar stolne cerkve v Gorici; Berce Ivan, dr., odvetnik v Gradcu; Bergman Valen tin, župnik pri Devici Mariji; Bizjak Jernej, župnik na Jesenicah; Bizjak Neža, zasebnica na Jesenicah; Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku; Bleivveis Janez, dr., profesor v Ljubljani ; Bleivveis Karol, dr., primarij v bolnišnici v Ljubljani; Bontič Janez, trgovec v Senji. Bradaška France, gim. ravnatelj v Varaždinu ' Brus Andrej, oskrbnik v Ljubljani; Costa E. 3. dr. odvetnik v Ljubljani; Cvetko Franc, župnik pri št. Barbari; Čibašek Anton, župnik v šent. Kancijanu; Čuček Jože, dr., odvetnik pri sv. Lenartu; Čuk Leopold, župnik v Fruški; Čulek Davorin, posestnik v Središču; Demšar Janez, župnik v Bukovšici; Dercani Dominik, trgovec v Žužemberku; Dogša Jožef, posestnik v Središči; Dojkovič Dragotin, dr., profesor bogosl. v Zagrebu; Dramatično društvo v Ljubljani; Dolinar Matija, župnik v Slivnici; Doljak Jakob, dekan v Tolminu; Drofenik Janez, trgovec v Kostrivnici; Durjava Jožef, vikarij v Deskli; Dvoršek Anton, župnik v št. Vidu pri Planini; Eisenhut Ludvig, inženir v Karlovcu; Erjavec Andrej, poštar v Makolah ; Eržen Ivan, posestnik v Bitinjem; Eržen Helena, bivajoča Kranju; Eržen Marja, bivajoča v Bitinjem; (Dalje prih.) Poslano. V št. 120 „Slovenca" se bere nekaj čudnega, kar mene zadeva. Za cerkev sv. Ivana v Vrdeli se je napravil letos novi oltar. Da se stroški poplačajo, se je nabiral denar po Vrdeli. Ravno ko sem kosil z bratanom, pride gosp. kaplan Križman s cerkvenim ključarjem, in me čaka zunaj. Ker sem precej zvedel, zakaj da sta prišla, sem jima dal naznaniti, da moj bratan pride že k sv. Ivanu in daruje, kar se spodobi pristavši (morebiti nekaj preveč na glas, kakor je, žalibog! moja navada) opombo, kakor sem že ob drugih priložnostih opomnil gosp. fajmoštru Boštjančiču, da kdor je dal cerkev zidati, naj napravi tudi vse to, kar ima v njej biti; tedaj le tržaški magistrat, kteremu gre dolžnost skrbeti tudi za okolico, in da nij treba nalašč za to okoli hoditi in po nekakem beračiti. Da se je o tej stvari govorilo v „Citta dinu", sem jaz kriv gotovo le zato, ker sem jo po nesreči omenil v neki družbi, in je potem, kakor se vidi, nekdo moje besede porabil, da jih je bolj obširno dal na znanje. Le tako je, in ne drugače! J. G o d i n a. Prihajajoči in odhajajoči železnični vlaki v Ljubljani. Južna železnica. 4 min. 8 .. Iz Iz Dunaja poštni vlak ob 3. ,, brzovlak „ 6. ,, hitripost. vi. „ 2. „ zmešani vlak „ 9. Trsta brzovlak 10. „ poStni vlak 12. „ hitri poštni vlak 3. „ zmešani vlak 4. (Brzovlahi stojo po 4 min., navadni vlalii po 10 min., zmetani po pol ure.) BudoUova (gorenjska) železnic. Odhajata na dan po 2 vlaka; prvi ob 3. uri 55 min. ponoči. 48 17 31 67 43 45 popoldne. zvečer. ponoči. zvečer. zjutraj. opoldne. ponoči. zjutraj. drugi „ 4. „ popoldne, TrleKrulitne denarne fene 16. oktobra. Papirna renta 69.75. — Srebrna renta 73.80. — 18601etuo državno posojilo 107.50. — Bankine akcije 980 — Kreditne akcije 241>25. — Londoc 109 95. — 8rebro (04.—.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.84'/,. Prihajajo pa trije: ob 2.uri 30min. popold. izsv. Valentina. „11. „ 5 „ zjutraj „ „ „ „ 7. ,. 5 ,. „ od Leseo (pa lc tržne dneve t. j. ob sredah in sobotah). 1. Mat Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec. Eksekutivne dražbe. 21. oktb. 3. Ant. Gerone-tovo iz Hrenovic (1006 gl.) v Senožečah. — 2. M. Narobe-tovo iz Šivilj (1068 gl.) — 2. Lize Jakobin-ove iz Skrilj (798 gl.) — 2. Jan. Snoj-evo pri sv. Jakobu (1347 gl.) — 2. Nežo Tomažič-eve iz Javor (1132 gl.) vse v Ljubljani. — 1. B. Hernjak-ovo iz Bršleviee (1200 gl.) v Metliki. — 1. Ant. Pirman-ovo iz Povers (1983 gl.) — 1. Jan. ZaverSnik ovo iz Zakale (405 gl.) obe v Krškem. — 1. Anton Ažman-ovo iz Bistrice (2950 gl.) v Radolici. — Vajnk-ovo iz Radož (1985 gl.) v Metliki. Tržna cena preteklega tedna; Mernik Mesta: ® ij "S »30 Bk Rži g S g K* O Turšice Ajde Prosa ® 0 1 e k O 00 v Ljubljani 2.55 1.65 1.50 0.901 1.45 1.50 1.40 1.90 v Kranji — — — — — — — — v Loki 2,80 1.85 — 1.10 — 2.50 2.10 — v Novomestu 2.40 2.35 2.00 0.95 2.45 — 2 10 2.25 v Sodražci 3 00 _ 1.70 1.00 2.40 1.90 — v Mariboru 2.40 2.00 1.75 1.15 1 85 1 85 2.05 — v Ptuju 2.35 1.85 1.50 0 90 1.75 1 25 1.50 - v Celji 2.60 1.80 1.50 1.20 1.70 1.90 1.20 — v Celovcu 2.44 2.16 1.66 1.06 1.70 — — — v Trstu 2.75 1.00 2.0" — — — v Zagrebu 2.45 1.75 1 25 0.95 2.15 — — — v Siscku — — - — — — — v Varaždinu 2.43 1.90 1.35 1.10 1.55 2.50 1.25 — na Dunaju 2 65 2.05 1.30 1.20 2.25 — — — v Peštu 2 60 1.87 1.50 1.02 2.25 — — v Pragi 2.90 2.35 2.05 1 55 — — v Gradcu 2.56 2.00 — 1.16 2.35 — — — Tržna cena: Reči 3 a ■ —; S 0 1 o 55 > Kranji IS o ce E ■8 32 o -O fc. m S Celju Ptuju > > > ► > > > Masla funt 0.52 0.45 _ 0.50 0 50 — Špeha „ 0.50 0.42 — — 0.48 0.44 0.46 0.38 Leče mernik 2.90 — — — — — — Krompirja „ 0.95 1.00 — 1.00 0 80 1.00 1.00 0 75 Fižola „ 1 2.90 — — — 2 50 — Sena cent 1 1.25 l.'<0 1.40 1.25 0.80 1.80 1.00 2.00 Sem. detelja,, — — — — — — Prešiči cent 21.0 — — — — — — Guvedinefunt 0.30 0.2 C — — 0.28 0.28 0 3 ) Teletii>e ,, ! 0.32 0.3C — — — 0 32 0.3i 0.32 Jajc za 10 kr. 1 • 6 1 — 5 6 — - V Trstu: Olje slabejše po 25-27, najboljše po 42-45 gH., sladkor 20—21 gld., kava Rio 44—56. Java po 62-68 gl., rajž 9-12 gld. cent. Petrolej po S'/ — a gold. cent v sodčekih. Najlepši, najcenejši iz železa vliti 8 p u in i n j k i (monumenti), križi za altarje in veliki •• križi za pokopališča, izgotovl eni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni cehi, ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — mosto kameuitih) edino le pri C. .11. S»oI»iscli-u. meše. trgovcu z železjem in lastniku privilegije na Dnnaji (\Vien, Wi»liringstras8e Xr. 7 in njcK<"i zalogi križev (aul'der Mclimelz) nasproti vhodu pokopališča in se pošiljajo na vse krajo. Grobni napisi se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuknjeno vlitimi in pozlačenimi frkiimi, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo zahteva, biez odloga pošljejo. (9—32) ČL i