GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV LJUBLJANA — 8. MAJA 1963. — LETO XIII. ŠTEVILKA 9 X DEIAVEC ITT :11' '. T:: : ■ 1 Froblemi vzgoje in izobraževanja v občinskih statistih O novih šolskih površinah v letih 1958—1962 Korenite' vsebinske spremembe v delu in sistemu splošnoizobraževalnega in strokovnega šolstva so v zadnjih letih terjale velika finančna sredstva. Te je nareko- Po večanj e šolskega prostora je pogoj za razvoj šolskega sistema in vsebine dela, kakor si oboje zamišlja reforma. Povečani šolski prostor na posameznih vrstah šol Val in omogočal hiter družbeno- kaže takšno podobo: ekonomski razvoj, ki je postavljal Osnovnih šol v Sloveniji ima-višje zahteve po splošni in stro- mo 1206. Število osnovnih šol ne kovni izobrazbi novih kadrov, bo- narašča, spreminja pa se struktu-dočih proizvajalcev in upravljal- ra osnovnih šol. V zadnjih treh cev. Z večjimi zahtevami, ki so letih je naraslo število razvitih v perspektivi' sploh pogoj hitrej- šol, kar potrjuje, da se kvaliteta -1 ’ - pouka veča tudi po številčnem šega ekonomsko-druzbenega razvoja, pa je morbl ta razvijajoči se organizem vlagati velika investicijska sredstva v izgradnjo novega šolskega prostora. V letih od 1958 do 1960 se je v šolstvu investiralo po planu, ki Na posvetovanju o vprašanjih vzgoje in izobraževanja v vzpostavljene osnovnošolske mre-občinskih. statutih, ki ga je 'pred nedavnim sklicala Zveza že zagotoviti tudi — in to z ne-delavskih in ljudskih univerz Slovenije skupaj z GO SZDL dvoumnimi formulacijami v sta-Slovenije ter sekretariatom sveta za> šolstvo, je bilo izme- ttitih — take šolske prostore, ki njanih precej koristnih misli in ugotovitev. Po uvodnem bodo opremljeni z vsemi potreb-referatu • tov. Tilke Blaha so sodelovali v diskusiji pred- nimi učili, in kadrom, sednik Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije Ivo Prav tako važno vprašanje, ki Tavčar, predsednik Sveta za šolstvo Ludvik Gabrovšek, se- ga je treba zajeti v občinskih kretar Sveta Boris Lipužič, Marjan Lah. Jože Valentinčič, statutih, je tudi usposabljanje Anka Gaberčeva, Geza Čahuk in drugi. Iz razprave povze- mladine po končani osnovni šoli. mamo nekaj misli. Izobraževanje in deloma tudi vanju mladine. V razvitih deže- obsegu. Leta 1960 je bilo 272 razvitih osnovnih šol, 1961. leta 302 in 1962. leta že 404. V strokovnem šolstvu se prav tako ustaljuje število šol in število učencev, a intenzivno se vzgoja sta danes trajna potreba človeka, ki se ne omejuje le na dobo doraščanja. Šola daje le osnove, ki jih mora kasnejše izobraževanje stalno dopolnjevati in aktualizirati v skladu z razvojem znanosti, tehnike in družbe sploh. je veljal za razdobje 1957 1961. spominja interna struktura tega t™elo dane7unkdevaio žTvse solstva. kar tudi v strokovnem nacel0 danes upoštevajo ze Voe Čeprav so komune predvsem dolžne, da zagotove osnovno šolanje, se vendar kot temeljne družbenopolitične skupnosti ne morejo odtegniti obveznosti po zagotovljeni vzgoji in izobraževa-poiolsko" izobraževani e niu mladine po končani osnovni soii. Tu pa smo v veano večji zadregi s Plan je zahteval velika investi- šolstva, kar tudi v strokovnem cijska sredstva, ki niso bila v ce- solstvu potrjuje kvalitetno vse-joti izvršena, kar je seveda imelo bmsko spremembo vzgojno - iz-heugodne posledice , za hitrejši in obraževalnega dela. Leta 1952 je bolj sistematičen razvoj v . šol-stvu. Ta razlika je bila največja v letu 1958 (minus 1030 milijonov °b izvršitvi za 1850 milijonov), J^anjša v L 1959 (minus 800 milijonov ob izvršitvi 2165). V 1. 1959 Pa je bil plan (2973 milijonov) celo za 65 milijonov presežen (skup-Po 3038 milijonov). Leta 1961 pa ®n}o bili spet (z 2370 milijoni) da- bilo le ■ 22 tehniških in njim ustreznih strokovnih šol za gospodarstvo in družbene službe s 3817 učenci, v zadnjem šolskem letu, deset let kasneje, pa je vpisanih celo . 11.134 učencev na 44 tehniških in njim ustreznih strokovnih šolah za gospodarstvo in družbene službe. lah govore danes (pa tudi pri nas govorimo!) o enotnem sistemu izobraževanja in vzgoje, ki se notranje deli na dve fazi: na šolsko in oziroma na izobraževanje in vzgojo mladine ter dopolnilno izobraževanje odraslih. Poglablja-p. j e, razširjanje in stalno aktualiziranje strokovne ih splošne izo-brazbe je zahteva naše dobe, ki se tiče bolj ali manj slehernega ti mesto med republiško ustavo in statuti posameznih vzgojno izobraževalnih ustanov. V statutih občin bi morala priti do izraza enotnost sistema vzgoje in izobraževanja v vsej Jugoslaviji, v vsej republiki, v celotni komuni. Ne more imeti vsaka občina zase univerze, morala pa bo pokazati skrb za kadre na univerzi. Občinski statuti morajo določiti temelje nadaljnjega razvoja šolstva na analizi resničnega položaja ih pa na večletnem planu razvoja celotne komune. Naša nova ustava prišteva vzgojo in izobraževanje med tiste činitelje, ki prispevajo k osvoba-kapacitetami šol druge janju dela; zato je prav, da za- razvite dežele; posebej pa je to nujnost za deželo s tako naglim gospodarskim in družbenim razvojem, kot je to pri nas, ko moramo hkrati premagovati še mno- izmed nas. ge ostanke preteklosti. To načelo Rezultati popisa prebivalstva perrnanentnosti je nujno izho- kažejo, da je naša republika sicer dišče za obravnavanje problemov na lestvici pismenosti na prvem vzgoje in izobraževanja v občin- mestu (le 1,8 % prebivalstva nad skih statutih. Gre za trajne na- 10 let starosti ne zna pisati in loge na področju strokovnega in brati); zaskrbljujoče pa je veliko stopnje; iz leta v leto se improvi- snujemo celotno vzgojo s stališča ' 'ib. splošnega izobraževanja, za izobraževanje in trajno usposablja- splstvu v občinskih in medobčin-skih skladih v višini 3884 milijonov. K tem sredstvom je potrebno prišteti še tista sredstva, ki so bh kot investicije v šolstvu vlo-2Ue gospodarske organizacije in število občanov s komaj štirimi razredi osnovne šole. To je velik del gospodarsko aktivnega prebivalstva v starosti od 20 do 40 let. Čeprav se občine ne bi mogle obvezati, , da zagotove vsakemu dr- zirano rešuje to vprašanje; vendar bo treba najti vlogo in mesto komune tudi pri rešitvi tega problema. Glede funkcioniranja šolstva je treba v statutih jasno določiti, kaj je komuna dolžna sofinancirati v skladu s potrebami po kadrih, precizirati je treba njene obveznosti do štipendiranja ipd. Tudi glede investicij na področju šolstva naj statuti _ vsebujejo do- smotrov naše družbe. Pri tem pa je treba ugotoviti, da je prav ta problematika v občinskih statutih zelo siromašno obdelana, tako da ne ustreza vlogi, ki jo ima vzgoja in izobraževanje pri osvobajanju dela. Upoštevati je treba celovitost izobraževanja od otroške vzgoje db splošnega strokovnega, družbenega in tudi kulturnega izobraževanja. Več bi morali v statutih govoriti o nalogah _ „c._ Razumljivo je, da sedanjih leč pod planom (3520 milijonov) uspehov pri izgradnji novih šol- nje proizvajalca in upravljavca, Velik preokret na bolje predstav- skih Površin, četudi so pomembni, za formiranje socialistične oseb Ija leto 1962. V letu 1962 so se ni potrebno poveličevati do tiste nosti. 'Zbrala sredstva za\ investicije v uiere, da bi zamižali pred takšno Zato je preživel in anahroni stvarnostjo, kakršna je. Primer: stičen pristop k temu poglavju žavljanu osnovnošolsko izobraz-v letu 1951 je bilo za potrebe pri tistih osnutkih občinskih sta- bo, pa morajo skrbeti za to, da se osnovne šole zgrajenih 3294 učil- tutov, ki se omejujejo samo na v vzgojno izobraževalnih institu-nic, a leta 1961 že 4992 učilnic, šolanje iri vzgojo mladine. Tudi cijah v komuni — skupno z de-S tem je površina močna narasla ni v skladu s potrebami našega lovnimi organizacijami, v katerih (za 282.987 ma), a ob povečanem, razvoja pogosto stališče občinskih ločila, da mora imeti občina svoj! vzgoje in izobraževanja, o smo- investicijski program izgrajevanja šolstva in graditi šolske prostore po prioritetnem redu. Občinski statuti morajo zavze- trih te družbene dejavnosti, ne pa samo o formalnih okvirih, o organizacijskih in proračunskih problemih. rlh Pred praznikom mladosti Znašajo 383 milijonov. Tako šnve- številu osnovnošolskih otrok se je statutov, ki sicer omenjajo izo- sticije v šolstvu v letu 1962 po-•tter.ijo po letu' 1.959 zopet velik hfeckret na bolje in potrjujejo nprnnevo, da bodo utrjeni družbe-skladi za šolstvo tudi v inve-sticijski politiki odigrali tisto vlo-S°> ki jo od njih pričakujemo. Vsekakor ostanejo vse te šte-5^'f e bioij, ali manj mrtve črke, Fe Jih ne predstavimo v bolj kon-kretnih oblikah. Omenili smo, da leta 1959 presegli plan za 65 'bilijonov, Ta investicijska sred-"Vva so pospešila gradnjo strokpv-bih šol. Naj naštejemo le nekate-metalurška industrijska šola pore, industrijska rudarska šola n dom Velenje, industrijska šola P°ništvene stroke v Novi Gorici, bdustrijska kovinarska šola v ^°Pru, gozdarska šola v Postojni, „^e.^nja tekstilna šola v Kranju. odstotek učencev, ki ?ajenska"šola*gradbene" stroke’v ^š“0 k™° osnovnošolsko Ljubljani industrijska kovinar- obvezno šolanje z zaključenim ska šola Mto^roi industrija 0smim razredom, četudi opazimo, 8SSS s sss JfiT* kl1z»kll»?- ustrijska kovinarska šola in dom , “ v , ^emi razredi, šotoTAMk°Vinar' letu uspešno1zaključilo odstjlpe™pfsantj foio 1959 j r^7rq j’ e'. istega leta> medtem ko je v šol- šin leta 960 sItooT4 1°9 m jeto skem letu 1957/58’ ko začeli !961 41 nnn j m mm mao m šo.lsko reformo, tako kon- čalo .sok) komaj 34 % učencev. K šolanju v enakih pogojih štejemo, tudi možnosti, da otroci površina na enega učenca celo braževanje odraslih, vendar le zmanjšala. Tako je pred desetimi kot nekaj sekundarnega, kot ne-leti oopadlo na enega učenca 1,25 pomemben dodatek k izobraženi', leta 1961 pa 1,18 m2. Povečal se je pritisk tudi na osnovne šole v mestih in industrijskih- središčih. Zaradi tega je tu še precejšen odstotek otrok v tretji izmeni. V šolskem letu 1962/63 ima pouk' v eni izmeni 33,1 % osnovnih šol, v dveh izmenah 63 % in v treh. izmenah 2,2 %. Tako še vedno dela v treh izmenah 44 osnovriih šol in je na teh šolah 153 oddelkov s 3870 učenci. Povečan šolski prostor ustvarja pogoje za šolanje v enakih pogojih vseh šoloobveznih otrok. Pogoji šolanja v enakih pogojih se sicer izboljšujejo, vendar ne v toliki meri, da bi se dovolj hitro zviševal ti občani delajo — omogoči lju- Ustvarjalni polet in široke dem pridobitev popolne osnovno- možnosti družbenega angažiranja šolske izobrazbe, ki je temelj za naše mladine, kakor tudi priza-namiljnje izobraževanje. Seveda devanja mlade generacije za do-pa mora komuna poleg normalno seganje čim boljših rezultatov Spomina velikega revolucionarja j- - 41.000 m2 ih leta 1962 že st''®2 m2. Ce sedaj te nove pro-“ Penine konkretiziramo, ugotovi-, 0> da smo na primer v letu 1961 tem letu je bila dograjena pri vsakem delu, so napotilo vsem organizacijam in posameznikom, ko so izdelovali programe praznovanja, največjega praznika mladine — dneva mladosti. Zato nam mora biti razumljiva želja republiškega odbora za proslavljanje dneva mladosti, ki je izbral za geslo praznovanj parolo »Mladi, človek v naši družbi«. Neposredne družbeno politične naloge, kot so sprejem nove ustave, ki prav mladi, doraščajoči generaciji odpira take perspektive, kot to doslej ni storil še noben tak dokument, nadalje volitve v nove skupščine, pa spomini na 20 let, odkar so bili položeni temelji naši državnosti, vsi ti zgodovinski in politični momenti dajejo široko, a jasno orientacijo vsebini praznovanj dneva mladosti. Mimo tega pa moramo v tem praznovanju zajeti njegovo osnovno idejo, to je Titov rojstni dan. Toda tudi tu se moramo otresti otrple konvencionalnosti, predvsem historicizma, in čimveč spregovoriti o Maršalu kot borcu — revolucionarju, opozoriti mlade na njegove visoke moralne kvalitete, njegovo skromnost, poudariti njegovo vlogo kot pobudnika in snovatelja novih pogledov, novih prizadevanj za na- te naporov, kaj vse je še potrebno, doseči s povečanimi investicijskimi sredstvi v prihodnjih letih. Tako je potrebno zgraditi za nadomestitev dotrajanih sjavb 96.900 m2, za na- t-nnnvv,--, ■ . . . • , domestilo tujih učilnic in tujih toomock! za reformirani , pouk. stavb 68 9go Jm2 za rszliko od vtoko 1 + racrU t.orej. 0m°f Tr stih površin, ki so izpod sedanie-l4'°00 otrokomTmfaSrn. ' f? .n°rmatiY?i “ za odpravo tret- Ob 10-letnici smrti velikega čeva šola iz Ljubljane. Poleg pio- so se tovariško zbližali in izme-revolucionarja ,in graditelja naše nirjev obeh šol, ki nosita ime njali koristne izkušnje. Zato so . . • socialistične družbe Borisa Kidri- Borisa Kidriča, so sodelovali še se dogovorili, naj se tradicija aaJtolo izgraanjo socializma, siejemo. mai možnosti, da otroci ' ča • je prispela v Ljubljano kot pripadniki JLA iz vojašnice Boris medsebojnih obiskov nadaljuje. Kljub temu. aa so marši ju obiskujejo razvite šole. Pod poj- gost osnovne šole Boris Kidrič iz Kidrič, učenci glasbene šole Franc Odslej bosta obe šoli vsako leto 26 mom razvite sole si predstavlja- Savskega naselja delegacija 26 Šturm, operni basist Ladko Koro- skupno počastili spomin veliiega pionirjev v spremstvu svojih uči- šec in Slovenski oktet, teljev z osnovne šole Boris Ki- Pionirji in učitelji iz Beograda dmč iz Beograda. S tem je vrnila šo se naslednji dan v spremstvu lanskoletni obisk ljubljanskim ,to- ljubljanskih tovarišev odpeljali z na izlet po Gorenjskem. letos pa samo 13 2 % na groDnico naroumn nerojev. ogjeuau so si Begunje, Vrbo in ^ Pravilno ocerdmo obseg dose- 10' aPrila zveeer pa s° vdelovali Bied Rulturno^godovinske zna- danjih naporov če upoštevamo na akademiji v počastitev sporni- memtosti kot naravne lepote Slo- ■ ”• ’ na Borisa Kidriča, ki jo je pri- venije —4«- - *~ mo takšne osnovne šole, kjer pouk ni kombiniran in kjer poteka 3 je Ulic uusicljuiia h .ovna šola Ketteja-Murna, ena s 'Sodobnejših osnovnih šol — ima lpJ' miTgrede Povedano, od pet t daije predmet s0lskv° tei0' no' Podatki kažejo, da je bilo v Šin da tekko novih povr- šolskem letu 1980/61 v nerazvitih .„ . Lot ^.odgovarja ta površina vec šolah 17 % Vencev osnovnih šol, varisem Gostje so položi 1 venec avtobusi Šolam lllna:,stim taksmm novim letos na snmn 13 9.02. na grobnico narodnih herojev. Ogledali 0- Po takšni kontinuirani gradnji j, v Sloveniji dobili v vsaki ob-ni novo, veliko šolsko stavbo v P*2acbju štirih let. V osriovni šoli a otteja-Murna je okoli 1000 otrok bilo- prijetne, svetle' prostore, Premij ene z vsemi sodobnimi '5'Pomočki ' • temu. da so izdelani, pa vseeno lahko pogledamo, v > , , . . . katere so značilnosti planov in moža, po katerem se imenujeta, k lahko< naredil m Sicer tako, da bo skupna pnre- 'dvsem šoJah . ditev eno leto v Beogradu, na- Uvodomya je potrebno ugoto- slednje pa v Ljubljani. viti> da ne smemo organizirati Na sliki spodaj: prihod beo- nobenih prireditev, tekmovanj grajskih gostov na železniško po-,itd. zato, da jih bomo imeli,'tem- stajo v Ljubljani, zgoraj: nastop več zato, da uresničujemo nalo- naredile na goste glo- pevskega zbora šole Boris Kidrič ge in vzg°lne smotre praznova- redila v Festivalni dvorani Kidri- bok vtis. Predstavniki obeh šol v Ljubljani v Festivalni dvorani. otrokom in mladincem, en podatek: intenzivno napoto visoko šolstvo. Univerza Vr?d«ie tudi izgradnja novih v srn za visoko šolstvo. Univ—— jgi-dubljam je v letih 1959—1962 tp atela šest novih objektov in s knS v štirih letih povečala svoje —-istne površine za preko 22.000 fudi ta podatek postane bolj Za k-0r^n’ če vemo> da ie univer- torej 507.650 m2. To je neke tek - elute okoli po1 stoletja, do manj kot je bilo dokončanih no-m?, casa razpolagala le s 50.000 koristnih površin. je izmene 125.600 m2 ter. za razliko med obstoječo in potrebno površino v tehniških šolah, gimnazijah, učiteljiščih in domovih 216.200 m2, skupno 507.650 m2. Zopet primerjava: najnujnejše zahteve za povečanje prostornine v splošno-izobraževalnem in strokovnem šolstvu znašajo 'skupno torej 507.650 m2. To je nekoliko ^ tej številki: pdlaga »Ifidig !ii šolci«! vih stanovanj (511.500 m2). To to’-rej zahteva velike finančne napore, izgradnja novega šolskega prostora pa ni neuresničljiva v nekaj letih. Nekoliko optimistične upe o bodočem povečanem šolskem prostoru da slutiti hitro povečanje investicijskih sredstev v šolstvu: od 1957 do 1962 so se investicije za šolstvo povečale celo za 83 %! (Od 2.335,000.000 din na 4.272,000.000 din.) . F.B. n j a. Akcije in delo moramo zastaviti tako, da bo v polni meri prišla do izraza odgovornost mla- .......... , dih. da uresničujejo cilje revo- | luči j g in da jih razvijajo naprej. HHif Zato naj dijaki šol, organizirani v šolskih športnih društvih, ob mentorstvu pedagogov za to priliko pripravijo vzorne športne dneve, ki bodo zajeli vse elemente telesne kulture in vsakemu dijaku nudili razvedrilo in ga za telesno kulturo navduševali. Vendar naj to ne bo samo običajen ‘šolski športni dan, temveč naj se vključi v okvir prizadevanj komune na področju telesne kulture. S tem konkretnim primerom želimo opozoriti predvsem na to, da je praznovanje dneva ‘ '5 mladosti velika prilika za popu-’ larizacijo vseh oblik svobodnih aktivnosti, ko z manifestativnim načinom dela lahko vanje pritegnemo čimveč zainteresiranih učencev. Šolski odbori, komiteji ZMS in predsedstva šolskih skupnosti lahko praznovanje izkoristijo za to, da različne organizacije v komuni pritegnejo k delu (Nadaljevanje na 2. strani) Vzgojne posvetovalnice Tretja nova šola v Velenju pred novim obdobjem 21. april je bil lep in sončen. Po prisrčnem programu, v ka- milijonov. Akcija za gradnjo šo- Sedemnajstega/ aprila je bila v Ljubljani seja republiškega sveta za šolstvo, na kateri so razpravljali o tehniški vzgoji na šolah, o vzgojnih posvetovalnicah, o dijaških domovih in o šolskih knjižnicah. Sejo, ki je bila verjetno predzadnja seja sveta, je vodil predsednik Ludvik Gabrovšek. Ko so govorili o problemih tehniške vzgoje, so predvsem poudarili, da je treba proučevati problematiko tehniške vzgoje v okviru celotnega šolskega sistema, ne pa kakorkoli izven njega, in da je pojem tehniške vzgoje širši, kot pa je vprašanje samega tehniškega pouka — da sodijo v ta sklop vsaj vsi naravoslovni predmeti. Zavzemali so se za to, da bi to problematiko čimprej 70-letnica prof. Rudolfa Rakuše Spričo razgibanega znanstvenega . : j... rti lir- + n v _ razvoja se tudi razgledan človek težko orientira na vseh področjih kul- turne dejavnosti. Leta in leta delajo tihi in marljivi raziskovalci, da slednjič prispevajo svoj delež k razvoju in dvigu določene stroke.^ Tak kulturni delavec je prof. Rakuša, ki slavi v letošnji pomladi svoj rojstni dan. Ko se ob tem jubileju ozremo po njegovi prehojeni poti, vstane pred nami lik uglednega strokovnjaka in pedagoga, ki je svoje življenje posvetil kulturno-znanstve-ni dejavnosti v prid strokovnemu izobraževanju in usposabljanju administrativnih kadrov. - Rodil se je v Ormožu, s pedagoškim delom pa se je seznanil na učiteljišču v Mariboru, kjer je 1. 1912 maturiral. Nadarjenega absolventa je posebno zanimala stenografija in esperanto in zato si je pridobil s posebnimi izpiti v Ljubljani in na Dunaju kvalifikacijo za poučevanje teh predmetov. Od 1. 1921 je poučeval na mariborski dvorazredni trgovski šoli, pozneje trgovski akademiji in ekon. srednji šoli. Številni absolventi so svojemu odličnemu učitelju hvaležni za vse življenjske nauke in strokovno usposobljenost, saj je iz njegove šole izšlo mnogo prvovrstnih administrativnih moči in nekaj vrhunskih stenografov. — Rakuševo življenjsko delo je reformirana slovenska stenografija, ki je od 1. 1946 uvedena v naše šole. Dolgoletno marljivo in znanstveno raziskovanje je rodilo sodoben stenografski sistem, ki ustreza stanju stenografske vede in razvoju slovenskega jezika. Samo strokovnjak zna preceniti, koliko truda je vložil jubilant v znanstvene razprave preizkuse. Od 1. 1934 dalje se poslužujemo pri pouku predvsem njego- vih odličnih učbenikov za vse stopnje stenografije, prenosov stenografije na nemški in srbohrvaški jezik: daktilografski učbeniki pa so izšli tudi v srbohrvatskem jeziku. Široko znanje in pedagoške izkušnje je desetletje posredoval učiteljskemu strokovnemu kadru, ko je opravljal funkcijo inšpektorja strokovnih šol na področju LRS. Z odličnim mentorstvom je zaoral globoke brazde na tem neobdelanem področju v strokovnih šolah. Red dela lil. stopnje in častno članstvo Saveza stenodaktilografa Jugoslavije ter sorodnih organizacij so le skromna priznanja za njegovo ustvarjalno delo. Jugoslovanski esperantisti imajo v prof. Rakuši svojega predstavnika pri mednarodni Akade-mio de Esperanto. Številni prevodi in učbeniki esperanta so posredovali našo literaturo mednarodni publiki, naj navedemo le prevod Hlapca Jerneja (Berlin 1929/30) itd. - Ob svojem jubileju je presenetil strokovno javnost z izdajo -«Listine slovenske stenografije«, edinstvene znanstvene razprave. Ob jubileju mu iskreno čestitamo in tovariško stiskamo roko z željo, da s svojo prirojeno vedrino in ustvarjalnostjo ostane še dolga leta naš vzornik in da bi njegovo dediščino — reformirano slovensko stenografijo - vzljubilo in osvojilo čimveč slovenskih izobražencev! temeljito proučili v republiškem merilu. Najtežji problemi so: materialne težave, pomanjkanje učnega kadra ter preveč neenotni koncepti učnih programov. Sole žele enoten učen načrt za ta pouk na vseh šolah v Sloveniji. Med razpravo o problemih di- dem let, jaških in vajenskih domov so omenjali že zn^ne nerešene probleme: popolnoma neurejena materialna vprašanja in pomanj1-kanje usposobljenih vzgojiteljev. Predvsem bo treba urediti finansiranje domov, v katerih so dijaki iz več občin. V razgovoru o šolskih knjižnicah, ki se vključujejo v skupno mrežo knjižnic v Sloveniji, je Ludvik Gabrovšek poudaril, da morajo postati šolske knjižnice izhodišče za nove metode pouka. Vladimir Cvetko pa je dodal, da morajo med učnim kadrom na šolah odigrati isto vlogo strokovne šolske knjižnice. To torej kaže, da bo treba knjižnice na šolah temeljito modernizirati, in sicer po vsebini in po obsegu. Čeprav omenjene točke delovnega reda seje sveta za šolstvo posegajo globoko v žgoče probleme na področju vzgoje in izobraževanja, je bila vendarle najpomembnejša točka razgovor o problematiki poklicnih posvetovalnic. Te smo/začeli ustanavljati v Sloveniji na pobudo Zveze društev prijateljev mladine. Prvotni namen ustanavljanja je bil; dati staršem možnost, da se pri težko rešljivih vzgojnih problemih lahko obrnejo na ustrezne strokovne službe in dobijo pri njih potrebno pedagoško pomoč. Potreba po sistematičnem in organiziranem terapevtskem delu se je pokazala šele kasneje. •— Te posvetovalnice se ukvarjajo z diagnosticiranjem in korekcijo tistih motenj v otrokovem razvoju, ki po svoji intenziteti presegajo običajne kratkotrajne spremembe otrokovega vedenja, vendar pa še ne dosegajo tipičnega bolezenskega stanja. Vzgojne posvetovalnice lahko zatorej pojmujejo kot vmesno obliko med Na seji je bilo precej govora o tem, ’ da je treba pojmovati vlogo poklicnih posvetovalnic kot sestavni del celotne šolske mreže in da jih je potrebno tudi v tem smislu vključiti v perspektivni plan za prihodnjih se-ki se pripravlja. J. S. V Velenju so praznovali velik katerem so sodelovali pevski zbor dogodek. Namenu so predali šti- velenjskih upokojencev, pionir-rinadstrotpno osnovno šolo. Otvo- skl pevski zbor, recitatorji in ritev so počastili z obiskom še godba, so predali namenu zgrad-podpredsednik zvezne ljudske bo, v kateri je prostora za več skupščine LUKA LESKOŠEK, kot tisoč otrok. V njej je 19 učil-predsednik. republiškega sveta nic, sodobno opremljena kuhinja šolstvo LUDVIK GABROV- za gospodinjski pouk ter prostor- ŠEK in sekretar republiškega sveta za šolstvo BORIS LIPU-ŽIČ. na telovadnica, vesele pionh'ji. Za gradnjo ki se je posebno le je potekala združeno'. Šaj so materialno pomagala tudi pod- ^ jetja, predvsem pa rudnik lignk * ta Velenje. Tako so v Velenju že kar tri nove šole. | V velenjski občini so v zad* njih desetih letih zgradili pet novih šol in popolnoma obnovili obe osnovni šoli v Šoštanju. Ta- šole - so dali 260 ko je občina dala za gradnjo ii>| obnovo milijardo in 47 milijono' dinarjev. S tem je pokazala, da želi čimprej urediti osnovnošolsko mrežo. Vzporedno z gradnjo; nove osnovne šole Velenje, ki sd jo imenovali po poznanem ve-S lenjskem rojaku in pedagogu GUSTAVU ŠILIHU, so uredili tudi okolico šole. —V—: Statistika o jugoslovanskih muzejih V Jugoslaviji' je danes 24’Ij najrazličnejših muzejev, od katerih jih imajo največ na Hrvat-skem (92), na drugem mestu je Srbija (76), tem pa sledijo: Slo-! venija (27), Bosna in' Hercegovk na (19), Makedonija (17) in Črnai gora (16). Po uradnih podatkih j4 jugoslovanske muzeje obiskal® 1. 1961 — 3,455.000 domačih il>| tujih gostov. Obvestilo POZDRAVI OD VSEPOVSOD V nedeljo, 12. maja ob 17. uri bo gone, do Murske Sobote, kamor bo sprejel predsednik ZB in njihove po- v I1CLIC1JU, J.Z. llidjct \J u XI. »XIX UVJ feunc, vxvx j.vx mio rvc ivanivzi 0^1 V.J ^>1. irrv. o xil IIJUIU vc jjvz- slovenska mladina na Brodu na Kolpi prispela ob 18.25. Naslednjega dne pa zdrave in čestitke poslal tovarišu Ti- Maturantje 4. a. b in c letnika m3' riborskega učiteljišča, ki so maturi* rali leta 1953, naj prijavijo svojo ude* ležbo za praznovanje 10-letnice matu" re in točen naslov bivališča tovarišij ci Adi BUČAR, Zveza prijateljev ml3' dine Maribor, Maistrova ul. 5/III. VS* ostala navodila sledijo. prevzela štafetno palico zvezne štafete od hrvatske mladine in jo tega dne prenesla do Kočevja, kjer bo po svečanem sprejemu prenočila. Naslednjega dne, 13. maja pa bo iz Kočevja nadaljevala pot preko Ribnice, Sodražice, Nove vasi, Starega trga do Ilirske Bistrice, kjer jo na svečan način od mladine ljubljanskega okraja prevzamejo mladinci in mladinke koprskega okraja. Iz Ilirske Bistrice nadaljuje štafeta svojo pot preko Podgrada, Kozine in prispe ob 16.20 v Koper, kjer bo osrec^nja prireditev ob sprejemu štafete na Koprskem. Od jo iz Murske Sobote preko Beltincev, tu. Zaradi teh značilnosti nosi ta šta-Lendave (prihod ob 18.10) v Murskem feta ime »Kurirček«, središču slovenska mladina preda hr- Tako bo tudi letos Slovenija pre-vaški. predena z pravo mrežo štafet in vsak- Vendar zvezna štafeta ne bo edi- k°. imel priložnost sodelovati pri na. Tako bodo organizirane številne J^ranju in prenašanju pozdravov in lokalne štafete šol in delovnih kolek- čestitk, ki jih mladina vsako leto po- Obletnica mature tivov, občinske, okrajne in dve repu- nes® ^,Y5)^emu vzorniku Josipu Brozu bliški. Planinci bodo tudi letos s Tri- TITU. A. G. Maturantke ljubljanskega učitelji" šča, ki so maturirale 1. 1953 — IV.d-'l naj javijo svojo udeležbo tovariši« MARN-KORCE HELENI, osnovna šol* Dobrava pri Brežicah. j v ^ , . tu pa se vije štafetna pot preko Di- redno solo ter posebno solo ozi- Vače (prihod ob 17.20), Lokev do seroma vzgojnim zavodom. Žane. kjer prenočuje. 14. maja ob 6.30 Poročilo za razpravo o tej PJ^ko^Nove Gorice^ An- problematiki navaja, da je bila glava ponesli štafeto, tej pa se pridružujeta letos še planiški štafeti iz Pece in Grintovca. Kajakaši in brodarji se bodo spustili v čolnih s pozdravi Titu po Savi od Jesenic db Brežic, kjer se priključi njihova štafeta na -republiško, ki bo krenila 13. maja iz Baze 20, preko Kočevja, Vinice, Črnomlja, Metlike, Novega mesta, Kostanjevice, Brežic, Bizeljskega, Rogatca, Ptujske gore, Kidričevega, Skorbe, prispela 16. maja ob 10.15 v Ptuj na Stadion in se združila z zvez- hovega, Tolmina, Idrije (prihod ob 11.30), do Žiri, kjer jo ob 12. uri zopet v Sloveniji organizirana prva prevzame mladina ljubljanskega okra-_________________________________ posvetovalnica — S honorarnimi ja in jo preko Škofje Loke (prihod ob no. "Druga republiška štafeta bo kre-sodelavci — 1953 v Mariboru Kranja (prihod ob 14.25), Med- nila na pot 14. maja iz Logarske doli- , , . . vod prmese.10 ob 18.10 na Stadion ne, preko Gornjega gradu, Mozirja, prva S stalno zaposlenim kadrom Olimpije ob Titovi cesti, kjer bo cen- Velenja, Mežice, Raven na Koroškem. pa dve leti kasneje V Ljubljani, tralna proslava s kulturnim in šport- Dravograda, do Maribora, kamor bo Od takrat se število posvetoval- nim programom. Štafeta bo nasled-. , . , ... njega dne nadaljevala svojo pot iz nic ni bistveno spremenilo, ce- Ljubljane (odhod ob 7. uri izpred ObK prav se njihove potrebnosti vsak ZMS Bežigrad) po glavni cesti mimo dan bolj zavedamo in čeprav je P??!?S’iyjn,nSt®ga’v,Zai.ca’s^el;'a (pn" , .. a. 1 ■ *10 Ormoža, Lju- t=> v ..-J!.- tomera, Radencev (prihod ob 16), Rad- prispela 15. maja ob 18.25. Posebne štafete organizirajo še radioamaterji in pa Zveza borcev za naše najmlajše. Pionirska štafeta bo krenila v maju iz več smeri proti Ljubljani. Pionirji jo bodo nosili od šole do šole pri tem pa bodo morali premagovati trajno pomoči v njej, ni mogoče. S podobnimi nalogami kot. vzgojne posvetovalnice se ukvarjajo v Sloveniji tudi nekatere institucije, ki sodijo v okvir zdravstvenih ustanov in zavodov za socialno varstvo. Sodelovanje med vsemi ustanovami je kljub podobnim nalogam zelo majhno. Prav zato se vedno bolj kaže potreba po koordinacijskem organu, ki bi vso dejavnost usklajal v organizacijskem in vsebinskem oziru. Prav to pa je bila osi'ed-nja tema razgovora seje sveta za šolstvo. Svet je sklenil, da prevzame skrb za organizacijo vzgojnih posvetovalnic na celotnem področju Slovenije. Organizacijske koordinacijske posle bo prevzel sekretariat republiškega sveta za šolstvo, proučevalno delo pa Zavod za napredek šolstva LRS. Ker se pri organiziranem delu, pred kakršnim končno vendarle stoje te ustanove, kaže velika potreba po vzorni in mentbrski posvetovalnici, so na seji sklenili, naj bi prevzela to nalogo ljubljanska posvetovalnica. Ta ima kljub izredno težkim pogojem za delo vendarle še največ možnosti, da se najprej približa taki vlogi. ja. v Ljubljano bodo deli te štafete prispeli 25. maja, kjer bo pionirje * ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA ■ MK' LJUBLJANA, Titova 3 Šolska upraviteljstva in poverjenike obveščamo, da izideta v času od' 1. do 5. junija slikovna besednjaka za SLOVENSKO - NEMŠKI JEZIK in SLOVENSKO - ANGLEŠKI JEZIK Ker se je izid zaradi tehničnih ovir zelo zakasnil, vas naprošamo, da o tem obvestite tudi vse tiste naročnike (dijake in učence), ki so izpolnili naročilnico v sklopu vaše šole. Prodajni oddelek založbe Pred praznikom mladosti (Nadaljevanje s l. strani) komuni, da organiziramo tekmo- na šoli, da kot mentorji pomaga- vanja za najboljše dosežke na jo pri organizaciji določenih de- področju literature, tehnike itd. javnosti in s svojimi material- Vse te konkretne akcije, ki nimi sredstvi dvigujejo raven vsaka na drug način doprinašajo kvalitete. Ob tej priliki lahko po ložimo dejavnostim. ‘/'-J ZV »XX V.OiXXV^ V X* temelje tistim interesnim šolskega dela, tvorijo s p: istim, ki se še niso uvelja- drugih organizacij progfa k uresničevanju vzgojnih ciljev rogrami am pro- vile, oziroma tiste, ki se vršijo slavljanja v komuni. Zato je nuj-spontano, z organizacijsko formo no, da tudi šole v izvajanju tega ustalimo in vsebinsko jasneje občinskega programa med seboj usmerimo. Zavedati se moramo, sodelujejo. Vendar ne kot servis da tekmovalni duh v mladini, če za zagotovitev udeležbe na pro- |a pravilno usmerimo, lahko slavah, tekmovanjih in drugih mnogo doprinese k boljšim uspe- prireditvah, temveč kot faktor, ki bom pri delu. Zato ne bi bilo odveč razmisliti o tekmovanjih v s svojo navzočnostjo in sodelovanjem v teh prireditvah zago- znanju tujih jezikov v okviru tovi in poudari vzgojne naloge in šole, razredov, ne bi bilo odveč njihov vzgojni namen. Šolska organizirati tekmovanja, ki bi vodstva naj v sodelovanju vseh stimulirala dijake, da v še večji organov in organizacij šole že se- meri poiščejo možnosti za aktua- daj povedo, na" katerih priredit- lizacijo in modernizacijo pouka, vab bodo njihove šole sodelovale da pridobe za šolo različne pripo- in tako neposredno vplivajo na močke in ponazorila z’ lastnim formiranje občinskih programov. delom ali nabiralnimi akcijami v A. G. Obvestilo šolam in učiteljem glasbene vzgoje Izšla Je Zbirka gramofonskih plošč za glasbeno vzgojo v osnovni šoli Zbirka vsebuje 20 gramofonskih plošč z meri, kot jih predvideva učni program dd I. do VIII. razreda osnovne šole. glasbenimi pri-za glasbeno vzgojo Plošče so iz nelomljivega materiala in nameščene v dveh posebnih albumih. Priloženo je tudi navodilo za učitelje. Cena zbirke je 14.000 dinarjev. Zbirka plošč je izšla v omejenem številu, zato si jo lahko nabavijo samo šole; denar je treba poslati na štev. žiro računa 101-16-603-48. Zbirko pošljemo na naslov naročnika takoj, ko prejmemo denar. Zavod za nastavna sredstva i skolsku opremu NR Srbije Beograd, Obiličev venac 5/IV Poslanski fah 187 »Otroci kiparji-otroci grafiki« Razpis in priprave za II. republiško razstavo likovnih del Društvo likovnih pedagogov Slovenije je v letu 1961 priredilo I. republiško razstavo otroških likovnih del s slikarskega področja na temo »Moj kraj včeraj, danes, jutri«. Letos namerava pripraviti — pod pokroviteljstvom Sveta za šolstvo — razstavo izbranih del samo s področja kiparstva in grafike. Društvo likovnih pedagogov ima v prihodnjih letih v načrtu še razstavo pod geslom »Otroci risarji, otroci politehniki«. Tako bi bilo prikazano vsestransko likovno delo in ustvarjalnost naših otrok ter vzgojiteljev. Zavoljo neenotnih mnenj o učnovzgojnih ciljih likovne vzgoje in izobrazbe, je razstava, ki jo zdaj razpisuje DLP tembolj zaželena in nujna. Prikazala bo estetsko vzgojno vrednost in izobrazbeno usmerjenost ter prizadevnost likovnih pedagogov za načrtno razvijanje likovne izobrazbe in njene vloge pri ustvarjalni vzgoji. Pripravljalni oabor društva poziva vse šole in likovne pedagoge, ki se ukvarjajo z likovno vzgojo mladine bodisi v vrtcih, krožkih, osnovnih šolah in drugje, naj z otroki pripravijo grafična in kiparska dela za II. republiško razstavo. Kiparska dela naj prikazujejo snov v klasičnih oblikah in načinih (okrogla plastika, relief), prav tako tudi dela v žici s pločevinastimi polnili, ali dela v tolčeni tehniki, v kovinah itd. Sem spadajo tudi dela iz lesa, plastično obdelanih tkanin z ogrodji, makete in plastične oblike, izaelane v vseh materialih in tehnikah, ki prikazujejo izdelke v prostoru. Poleg že ustaljenih grafičnih tehnik pa lahko pošljete tudi dela iz preostalih grafičnih strok (razen risb!). Dela z vsemi potrebnimi podatki dostavite do 1. julija 1983 na naslov Društyo likovnih pedagogov Slovenije, Ljubljana, Stari trg 11 a H. nadstr. pod geslom: »Otroci kiparji — otroci grafiki«. Poskrbite za ustrezno dobro embalažo! Pripravljalni odbor za II. republiško razstavo otroških likovnih del 1963 DRUŠTVO LIKOVNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE razisuje NATEČAJ za soudeležbo na II. republiški razstavi otroških likovnih dei v Ljubljani 1963 na vsebino: OTROCI KIPARJI — OTROCI GRAFIKI Pogoji za udeležbo pri natečaju: 1. Pri natečaju lahko sodelujejo otroci od 6. do 15. leta. 2. Dovoljeni so vsi formati in velikosti del, vse kiparske in grafične tehnike in materiali. 3. Izbira teme je svobodna. 4. Dela morajo biti samostojne otroške storitve. 5. Na hrbtni strani izdelkov naj bodo sledeči podatki: a) ime in priimek, b) starost, c) motiv in tehnika izdelka, č) img ustanove in krožka ter ime in priimek likovnega pedagoga, d) natančen naslov, mesto in ulica. Dela brez podatkov ne bodo upoštevana. Razširjena društvena žirija bo ob otvoritvi' republiške razstave objavila imena nagrajencev in likovnih pedagogov. NAGRADE ZA LIKOVNI NATEČAJ 1. tri medalje zlatega sonca 2. šest medalj srebrnega meseca 3. devet medalj srebrnih zvezdic 4. trideset pohval z lepimi darili NAGRADE ZA LIKOVNE PEDAGOGE 6 nagrad po 50.000 din z javnim pismenim priznanjem Društvo ponovno, poziva vse likovne pedagoge, šole in zavode za prosvetno pedagoško službo, da se na svoj način, s sodelovanjem in s svojimi deli, udeleže II. republiške razstave ter tako manifestirajo sodobno likovno vzgojo otrok. PROSVETNI DELAVEC« RADIO IN ŠOLA is*, 'urn—■mim ‘mimm« !• 'n n— Nižja stopnja: 3. in 4. maja: V POMLADNEM GOZDU 10. in 11. maja TINČEK OBIŠČE ORKESTER 17. in IS.maja: MODRE ČEŠNJE 24. in 25. maja: PREHOD ČEZ REKO 31. maja in 1. junija: KLIČEMO REŠEVALNO POSTAJO 7. in 8. junija: KAKO JE RAZSODILO MORJE Srednja stopnja: 7. in S.maja; ANICA ČERNEJEVA 14. in 15. maja: OBTOŽENA KUKAVICA 21. in 22. maja: OTROCI REVOLUCIJE 28. in 29 maja: SREČNJO VOŽNJO 4. in 5. junija: JANKO IN METKA Višja stopnja: 7. in 9. maja: MIŠKO KRANJEC 14. in 16. maja: VERIŽNA REAKCIJA 21. in 23. maja: O NAŠI NOVI USTAVI 28. in 30. maja: PRVA URANSKA KOPA 4. in 6. junija: VODNIK PO ORKESTRU Nižja stopnja- 3. maja ob 14.05 4. maja ob 8.55 ¥ POMLIDMEM G07.BU Oddaja bo popeljala poslušalce v aaravo. Živo ptičje žvrgolenje postala takoj v začetku oddaje poslušalce V pomladni gozd. Tu je namreč radijski striček z malo Katrco, s sabo ima že mikrofon, da lahko tudi otroci slede dogajanju in pogovorom. Maj je. Vse je živo in glasno. Ptiči pojo zdaj v zboru, zdaj posamič. Katrca spozna ščinkavca, ker ga sliši prepevati tudi na domačem vrtu. Spomnita se škrjanca; v gozdu ga sicer ni, opazovala pa sta ga prejšnjo nedeljo na polju, kako švigne kot puščica pod nebo in žvižga svojo prijetno melodijo, potlej pa se kot kamen spusti spet h gnezdu. Še tega se spomnita, kako brezsrčno je razdirati ptičja gnezda in da je potrebno tudi na mačko popaziti in ji preprečiti njeno razbojništvo, če se le da. Pomenita se tudi o kukavici, tokrat jo Katrca prvič sliši, in o tem, Srednja stopnja: zakaj podtika svoj zarod drugim pticam. Ko zaslišita detla, kako trka po deblu, izve Katrca, da je ta ptica pravcati zdravnik v gozdu, saj polovi brezštevila škodljivih žužkov, ki rijejo pod lubjem in s tem drevje uničujejo. Beseda nanese še na to in na ono zanimivost v pomladnem gozdu, nazadnje pa pove striček Katrci in otrokom še zgodbo o mladem medvedku, ki so ga bili lani pripeljali v živalski vrt. V 'oddajo je vključenih več posnetkov: ptičje žgolenje, Jčinkavčevo, škrjančevo, slavčevo petje, kukanje, detlovo bobnanje, Katrca skuša uganiti, kaj sliši, striček pa spodbuja tudi poslušalce k sodelovanju; zato upamo, da bo oddaja otroke pritegnila in da bo dosegla svoj namen tako po poučni kakor po vzgojni plati. 7, maja ob 8.55 8. maja ob 14.05 MICA ČERNEJEVA V ciklusu oddaj, ki obravnavajo mladinsko književnost med obema vojnama, boste v naši novi oddaji s svojimi učenci lahko poslušali o Anici Černejevi in njeno poezijo za otroke. Anica Černe jeva je bila rojena 3. aprila leta 1900 v Čadramu pri Konjicah. Doštudirala je na zagrebški Višji pedagoški šoli in bila profesorica na učiteljišču v Ljubljani. Od tu so jo med vojno po pobudi domačih izdajalcev Nemci odpeljali v Ravens-briick, umrla pa je v podružnici tega velikega nemškega ženskega koncentracijskega taborišča v Neubranden-burgu 3. maja 1944. Imela je velik posluh za otroški svet. To se kaže v njeni poeziji za mladino. V drugem delu pesmi, v katerih se zrcali iskreno doživetje sveta, pa so zajeti socialni motivi. Spoznala je revščino, krivice in trpljenje ljudi, vendar je zaverovana v lepoto in pravico. Anica černejeva je slovenska intelektualka, ki se je s svojim literarnim delom uvrstila med borke naprednega ženskega gibanja. To svoje poslanstvo je potrdila s svojo smrtjo v nemškem taborišču. Njene pesmi za otroke so prepro- ste, ljudske, polne prisrčnega veselja in ljubezni do narave. Včasih je vnesla vanje širše nacionalne in socialne motive, povsod pa govori otroku iz srca. Razdajala jim je bogastvo svojega srca. Pesmi za otroke je objavljala v Našem rodu, izšle pa so tudi v samostojnih knjigah: Metuljčki (tiskani leta 1930), Za vesele in žalostne čase (1933. leta), Kapljice (1944. leta). Po njeni smrti je izšla še zbirka njenih mladinskih pesmi »Sredi domovine« (1953. leta). Njena ostala poezija pa je še vedno raztresena po različnih predvojnih revijah in nekaj pesmi je še v rokopisu. V oddaji, ki smo jo namenili učencem 3., 4. in 5. razreda, so nanizane njene pesmi za otroke kakor podobe na slikarski razstavi: Od žejne žabice (Žabica je žejna bila, kvak, kvak, kvak) in Škorčkov-zamorčkov in Hruške-debeluške, ki jih imajo otroci zelo radi in so tudi uglasbene, do Z vlakom in konjičkom do snežink in žuželk in do otrok — pridnih in nagajivih. Oddaja je lahkotna in vedra. Pripravil vam jo je Niko Grafenauer. Višja stopnja: 7. maja ob 14.05 9. maja ob 8.55 MIŠKO KRANJEC Miško Kranjec je eden najpomembnejših pripovednikov. Med mnogimi novelami in romani — vseh je že najmanj za trideset knjig — ni takih, ki bi jih ne bil napisal s polno prizadevnostjo in odgovornostjo do resnice življenja. Ta. resnica človeškega osebnega življenja in njegove prepletenosti z družbo mu je bila in mu je vselej temeljno vodilo in sodnik umetniškega dejanja. Kako urediti svoj prostor pod soncem, se pravi svoj odnos do ljudi, kako živi revolucionarna misel v človeku in kako jo ta na eni strani uresničuje in se zanjo bojuje, na drugi pa maliči in beži od nje — ta dvojni odnos ljudi do svojega stalnega vzgona k popolnejši obliki življenja je tako rekoč večna tema Kranjčevega pisateljstva. Kakor Ivan Cankar in Prežihov Voranc, je tudi Kranjec zrastel sredi vaške revščine, v Prekmurju, ki do njega slovenskemu ljudstvu še ni dalo resničnega umetnika. Zrasel je sredi ljudi, ki so poznali samo trdo garaštvo, da so prehranjevali sebe in svoje otroke. Tudi njegov oče in mati, ki se jima je rodil 15. septembra 1908, sta bila sezonska delavca in težaka. Poleti sta hodila delat na velika grofovska posestva, pozimi sta odsluževala težake in drva. In če je boj za kruh postal eden osrednjih motivov predvojnega Kranjčevega pripovedništva, potem korenini v pisateljevi mladosti, v družinskih in splošnih slovenskih vaških socialnih razmerah v prvi tretjini dvajsetega stoletja. Vendar se Kranjčeva pisateljska pozornost že od vsega začetka osre-dinja okrog vprašanja, kaj je v človeku lepega in kaj grdega, kaj je tisto, kar mora umetnik v človeku razvijati in utrjevati in kaj zatirati, kar v njem razkraja lepoto in dobroto ter občutek za pravičnost in svobodo. S svojo občutljivostjo za svobodo in krivico je postal Kranjec glasnik revnih ljudi, opisovalec njihovih sanj o lepšem življenju in tudi borec za to lepše življenje. Kot pisatelj je to lahko bil samo pod enim pogojem: da je ostal do kraja zvest resnici življenja na slovenski vasi, da je to resnico vsestransko opisoval, se pravi, lepoto in tudi najbolj temne sestavine in pojave tega življenja, da je ostal odprt za oboje: za radost in za stiske človeškega srca. Za lepše življenje pa se Kranjec ni bojeval samo kot pisatelj z brezobzirnim odkrivanjem resnice v književni obliki, ampak se je aktivno MLADINSKE RADIJSKE IGRE: 2. maja: Mirče Sušmel: prigode Grička z grička (prva izvedba) 5. maja: Svatislav Ruškuc: PRIMI GA, CE Ga MOREŠ (ponovitev) 12. maja: Sengalevič-Stranič: SREBRNI GLAS (ponovitev) 19. maja: Milne-Stanovnik: TIGER V PUJEVI DRUŠČINI (ponovitev) 26. maja: B. Čopič: PIONIRJI IZ TIHEGA DOLA (ponovitev) 2. junija: Miroslav Popovič: SKRIVNOST SKRIVNOSTNE GLOBELI (prva izvedba) 9. junija: Rydiard Kipling: RIKI-TIKI-TAVL pripoveduje Jurij Souček 16. junija: Laslo Kopecki: NA POMOČ, KRADEM’ (ponovitev) 23. junija: Milivoj Matošec: NIHČE NE VE, KAKO MI JP IME (prva izvedba) 30. junija: Franjo Kumer: ZLATA VRTNICA (ponovitev) vključil v politični boj za nove družbene odnose. V letih 1934—1935 je urejeval Ljudsko pravico in v podlistkih ustvarjal revolucionarno odpo; ilško razpoloženje. Leta 1938 je kandidiral za komunističnega poslanca, da bi se lahko v višjih organih udeleževal odločanja o'našem narodnem in socialnem položaju. Vendar je bila reakcija v Prekmurju preveč močna, da bi bil lahko uspel. Pozneje je pot vodila Miška Kranjca skupaj z narodnim herojem Štefanom Kovačem naravnost v organizacijo odpora proti madžarskim okupatorjem v Prekmurju leta 1941, od tam pa leta 1944 v savinjske gozdove in v Belo krajino, kjer je delal naprej v uredništvu Ljudske pravice vse do osvoboditve. V partizanih ni pisal novel in romanov, tam je misel služila neposrednemu, vsakodnevnemu reševanju bojnih nalog, ki so bile usmerjene v en sam skupni končni Cilj: v osvoboditev slovenskega naroda izpod fašizma. - V njegovi prozi po osvoboditvi prevladujeta dva velika motiva: motive osvobodilne vojne, ki ga je doslej opisal zlasti v romanih Pesem gora in za Svetlimi obzorji, in motiv revolucije, ki zavzema večino njegove proze. Svojih romanov seveda ni pisal zaradi zgodbarstva, ampak samo zaradi nenehne pozornosti nad tem, kako v sedanjem Času živi, kako se uresničuje in kako se maliči revolucionarna misel v rta šem človeku. Vendar se Kranjec ni spremenil v slepega poveličevalca vsega, kar revolucija odkriva med ljudmi, ampak ostaja oster in kritičen opazovalec in sodnik vseh izmaličenj na tej poti. Prav ta izmaličenja ga morajo kot pisatelja še posebej zanimati. Oddajo, ki vam bo približala njegovo življenje in delo, je pripravil dr. Franc Zadravec, Nižja stopnja! M. SMaja ob 14.05 II. maja- ob 8.53 TINČEK OBIŠČE 0F>XE!S'TEH Glasbena vzgoja se danes nezadržno širi bodisi na osemletkah bodisi na glasbenih šolah — le rastejo iz leta v leto — ali pa po radiu in televiziji, ki postajata vsak dan močnejša posrednika vseh vrst glasbe. Besede, kot so orkester, koncert pa dirigent in kopica zvenečih imen domačih in tujih glasbenih umetnikov, niso znane' samo mestnemu otroku Prav s posredovalno vlogo radia pridejo do zadnjega naselja in seznanjajo tudi našega človeka na podeželju ali v industrijskem kraju z našo domačo ali tujo glasbeno dejavnostjo. Prav zaradi tega smo namenili posvetiti zadnjo glasbeno oddajo iz vrste letošnje glasbene šole za nižjo stopnjo tem, na prv. pogled malo zahtevnejšim _poja-vom s področja glasbene reprodukcije. Našim mladim poslušalcem želimo približati orkester, ir; to simfonični orkester, to je glasbeno izvajalsko telo, ki ga se- siavljajo glasbeniki z najrazličnejšimi instrumenti oziroma instrumentalnimi skupinami: z godali, s pihali, trobili, tolkali, z brenkali... Da bo pot do spoznavanja orkestra in posameznih instru-mentov prijetnejša, bomo spremljali Tinčka, ki ga uvaja v to skrivnost prijazen stric. Seveda ne gre brez dirigenta in godbeni-kov, ki Tinčku lahko, razumljivo odstirajo posebnosti dela v orkestru in mu razkazujejo instrumente — glasbila. Pa ne samo razkazujejo. Vsak godbenik tudi nekaj zaigra, tako da Tinček spozna zvok instrumenta in .njegove posebnosti. Najbolj ga zanima trobenta, pa tudi rog in timpani. posebne vrste bobni; rad posluša flavto, fagot, violino in harfo. Ko, spozna vsa ta glasbila, je zadovoljen, saj ve, da bo od zdaj naprej z manj truda sledil tudi tistim pojavom glasbenega življenja, ki so mu bili do zdaj tuji. 14. maja ob 8.55 Srednja stopnja: 15. maja ob 14.05 OBTOŽENI. KUK A VICU Pomlad se je razcvetela, pa je prav, če jo tudi mi, v naši radijski šoli pozdravimo. Te oddaje sicer nismo'imeli na programu, a tovariš Ernest Adamič nam jo je napisal in smo prepričani-, da bo našim šolarjem v prijetno razvedrilo, obenem pa jim bo pomagala utrditi snov iz spoznavanja narave — o kukavici. In ne samo to, natresla jim bo veliko zanimivosti o življenju ptic, seveda predvsem o kukavici. Na poslušanje oddaje Obtožena kukavica se ne bo težko pripraviti. Verjetno se boste prej pogovorili o pomladi v svojem domačem kraju, o pomladi na vrtu in na šolskem dvorišču. Morda boste šli na izlet in tam v naravi poslušali ščebet ptic. In oglasila se vam bo kukavica. Saj se s kukavico pričenja pomlad. Njeno petje nas razveseljuje. Zapeli bomo z. njo tisto pesmico: Slišala sem ptički' pet, zapela je ku-ku. Ljudje radi štejejo, kolikokrat je kukavica zakukala, in potem ugibajo kdaj se jim bodo uresničile srčne že -Ije, drugi se pa vesele, da bodo ime, : vse leto veliko denarja, če le imajo kaj drobiža v žepu, ko slišijo prvi pomladni ku-ku. Kukavica živi pri nas samo od aprila do avgusta. Iz toplejših kraje" se vrača okoli jurijevega in si poišči svoj stalni kraj, odkoder se nam potem oglaša. Samec kuka, samica pa mu odgovarja: kik-kik. Kukavica je plaha in nerpima in se skriva v košatih vrhovih dreves, zato je redkokdaj ugledamo. , Po drevju obira škodljive kosmate gosenice, pokon-čuje pa rudi molje in druge škodljive metulje. Kukavica leti hitro in je podobna skobcu. Kukavica je med našimi pticami edina, ki ne spleta gnezda in ne skrbi- za svoje mladiče. Jajca znese malim pticam pevkam v gnezcja (to stori najrajši taščici, pastirici, palčku, pogorelcu, vrtniku, penici, slavcu, kosu, ščinkavcu, škrjančku, grlici). Kukavica, previdno čaka, kdaj bo valeča ptica odletela z gnezda po hrano, • in hitro izkoristi tisti trenutek. In v naši oddaji se mora kukavica zcradi is h svojih dejanj, zaradi brezobzirnosti do drugih ptic, zagovarjati pred ptičjim zborom. Avtor oddaje, Ernest Adamič, živahno pripoveduje, saj nastopajo sodnik. zagovornik, tožilec, izvedenec, kukavic* in še priča. Vsi so seveda ptiči — in tako bodo otroci dobili pribin.no predstavo, kako se vsako živo bilje in tudi ptice borijo za svoj obstanek. Višja stopnja: VERIŽM REAKCIJI V oddaji »Elementi se pretvar-' jajo« smo vam prikazali življenje angleškega znanstvenika Ernesta Ruth erdorfa, ki je na prehodu stoletja t svojim sodelavcem Frederickom Sod-dyjem odkrival svetu fizike skrivnost za skrivnostjo. Takrat smo po vedali, da je leta 1903 Soddy zapustil Rutherdorfa in odšel v London, na njegovo mesto pa je prišel mladi nemški fizik Otto Hahn; ta je bil čez 40 let prav tako slaven kot njegov učitelj. In prav o tem nemškem fiziku bo govorila oddaja »Verižna reakcija«. Leta 1932 je v Londonu fizik Chadrvick odkril nevtron in pokazal, da so ti delci sestavni deli atom- 14. maja ob 14.05 16. maja ob 8.55 skega jedra. Odkritje je med atomskimi liziki v Evropi zbudilo silno zanimanje. Nevtron je postal pravcat;: moda. Mnogi laboratoriji so se posvetili proučevanju teh novih delcev. saj so nevtroni obetali postati najpomembnejši pripomoček za raziskave atomskega jedra. To je bilo velikega pomena, ker so takrat o atomskem jedru še malo vedeli. Nevtron je namreč zelo primeren za raziskave v jedrski fiziki, ker ima pač to lastnost, da brez težav; prodira skoz; mnoge snovi in z lahkoto pride prat- do atomskega jedra. Še več! Ne samo. da prodre do atomskega jedra, celo \ anj se lahko zarine. Zamislite si kot primer neko jedro, ki vsebuje recimo,' deset delcev. Nenadoma se vanj vrine nevtron. Jedro postane težje, saj vsebuje zdaj enajst delcev. Ta dodatni delec povzroči v jedru zrnečio. Včasih mora enostavno spet ven, jedro ga izrine, kdaj drugič pa se tako trdno vsidra v jedro, da se ne pusti vreči ven. Takrat je nemirno jedro prisiljeno oddati kak drug delec. Po tem procesu jedro seveda ni več tisto prvotno, kot je bilo pred vpadom nevtrona, temveč popolnoma drugo. Dobili smo nov element. Prav take poskuse je leta 1934 v Rimu izvajal pozneje slavni fizik Enrico Fermi. Nevtrone je pošiljal v uran, ki je bil takrat najtežji poznani element in pri tein obstreljevanju urana z nevrotni je dobil elemente, težje od najtežje poznane snovi. Imenoval jih je transuranski elementi. Poleg njih pa je dobil tudi elemente, ki so bili mnogo lažji od urana. Ko je Otto Kahn preštudiral ugotovitve, do katerih so prišli znanstveniki po svetu, predvsem pa preveril izsledke pariških znanstvenikov Marie Curie, njenega soproga in Jugoslovana Saviča, je decembra 1938. leta objavil članek, ki je pomenil mejnik v razumevanju atomskega jedra. V njem je namreč zapisal dejstvo, o katerem so že dolga leta ugibali: Pod vplivom nevtronov se jedro uhana cepi. Pri uranskem razcepu pa se spro- sti energija. Teda energija, ki nastane; pri razcepu enega uranskega jedra, je le majhna. Morali bi istočasno razcepiti milijone Ur 'milijarde jeder, da bi Ima pridobljena energija dovolj velika in bi jo lahko izkoristili. To pomeni, da bi morali obstreljevati uran z ogromnim številom nevtronov. Ali pa... Da! Obstajala je še druga možnost — verižna reakcija! Znova so se znanstveniki vrgli na delo, toda zdaj niso več tavali v temi.. Vprašanje, ki je čakalo odgovora, je bilo dovolj jasno: ali pri razcepu uranskega jedra nastanejo novi elektroni? Potrebovali pa bi precej veliko kepo, da bi sprožili verižno reakcijo. Novi nevtroni," nastali pri razcepu urana, morajo zadeti druga uranska jedra in povzročiti nov razcep, če hočemo, da bo verižna reakcija stekla. Toda ob cepitvi izvrže uransko jedro nevtrone, ki potujejo zelo hitro. Taki hitri delci z lahkoto uidejo iz kepe_ urana, ne da bi zadeli ob nova jedra. Če hočemo preprečiti njihov pobeg, mora biti kepa urana dovolj velika. Toda kje naj bi raziskovalci takrat, leta 1938, dobili nekaj stotov hrana? Poiskati so morali drugo rešitev. In našli so jo! Toda o tem bo govorila naša oddaja, ki jo je pripravil ing. Jože Dolničar. Nižja stopnja: 17. maja ob 14.05 18. maja ob 8.55 MODRE ČEŠNJE Ker modrih češenj ni (tako modrih, kot je modra, barvica), da torej že naslov slutiti, da nekaj ne bo v redu. In res ni v redu z Damjanom. Naša oddaja predstavi namreč dečka sedmih, osmih let, ki resnicoljubnosti ne ceni kaj prida. Precej pa moramo povedati, da ne za tistega- pravega lažnivca, ki si hoče, recimo, z lažjo pomagati iz zagate, ki se skuša z njo okoristiti in podobno. Damjan je prav čeden in ljubezniv fant, le da vse po svoje vidi, vse obrne, vse po svoje pove, da je res malone pravi lažnivec Kljukec, vendar vse to zgolj zavoljo tega, ker se mu zdi dolgčas zmerom povedati tako, kakor je res. Damjan si torej izmišlja, pravzaprav si je izmišljal in stresal laži kar tako mimogrede — kot iz rokava. Nič ni. pomagalo, da so se starši jezili, da je bilo v šoli narobe in da so se tovariši smejali, ko so ga ujeli na laži, Damjan si je ižmišljal vse dotlej, dokler ni zašel nekoč v hude škripce. In prav tistega dne se naša zgodba začne. Za domačo nalogo je pobarval Damjan češnje modro namestro rdeče. Sošolcu je tvezil, da, je take češnje prinesel očka izpod Triglava, mami pa je trdil, da nima rdeče barvice, da jo je izgubil, najverjetneje pa jo je pohrustal pes, ki je baje prišel po pouku' v razred. A mama naj se preveč ne jezi, srečal je nahi-. reč teto Lizo, ta pa ima zanj pripravljene nove barvice. Mama je verjela Damjanu samo to o teti Lizi, čeprav tudi tega ne bi bila smela, in mu je dovolila, da jo gre obiskat. 2e na avtobusu je naplahtal sprevodnike, izstopil na šesti postaji namesto na peti in prišel tako v čisto tuj kraj. Tu si je privoščil zabavo z možakom, ki je pasel zajce, z ženič-ko,. ki je čuvala race,: pa še z. ovčjim pastirjem. Izmišljal si je in se lagal. Predvečer je ostal sam in se je še enkrat nasmejal ob misli, kako se ljudje razburjajo ob njegovih lažeh: da skačejo njegovi zajci (ki jih seveda ni imel) dva metra visoko, da pozobljejo njegove race (tudi teh ni bilo) tri škafe koruze dnevno in kako so ljudje smešni, ko mirno prenesejo pravljico p steklem polžu, o steklem psu pa ne. Damjan je v travi na hribu zaspal in se zbudil, ko je bila že noč. Zdaj ga je postalo strah. In prvega človeka, ki ga je srečal na cesti, je poprosil, naj ga popelje domov. A brž ko se je počutil varnejšega,' mu žilica spet ni dala miru. Spet se je lagal, ko je pravil, kje je doma, tako da ga je nazadnje tujec kar pustil sredi ceste, češ: »Takih, ki lažejo, ne maram!« Damjan je spet ostal šara in bil V veliki stiski. Čez dolgo se je pripeljal miličnik, ki ga je bila poprosila obupana mama za pomoč in mu tudi vse po pravici povedala, kako in kaj je z fantom. Damjan pa celo zdaj, ko *e je srečal z miličnikom ni mogel iz svoje lažnive kože, tudi miličnika si je hotel privoščiti, a se je le opekel. Ko pa mu je nazadnje miličnik predočil, kako bi bilo, če bi si zdaj mama na lepem izmislila: Ne, pri nas nimamo nobenega Damjana ... Ali če bi si očka izmislil: Ne, naš fant je imel šest prstov na rokah, ta jih ima samo pet, ta naj gre, kamor hoče... Ali če bi si on sam, miličnik, izmislil: Ne. nobenega fanta v rdeči jopici nisem našel... Na vse to se je Damjanu odprlo in priznal je, da bi bilo pa to strašansko hudo. Odslej si je Damjan nehal izmišljati. A še to se je zgodilo, da mu pa zdaj verjeli niso, čeprav je govoril resnico, in je moralo preteči nekaj časa, da so mu začeli zaupati. Počasi je vendarle prišlo tudi to. Zgodba je lahkotna, v primeri morda malce drastična, po svoje bo pa, upamo, vendarle pomagala pri pobijanju lažnivosti. Srednja stopnja! 21. maja ob 8.56 Ž2. maja ob 14.05 OTMICI HEVOLUCUE »Kadar gredo v boj moški, vojska ki jo je ustvarila država, odrasli moški, terja to njihova dolžnost do domovine, dolžnost slehernega državljana in rodoljuba. Kadar pa gredo prostovoljno v boj otroci dvanajstih, trinajstih, štirinajstih ali petnajstih let, vedoč, da bodo v njem padli, tedaj ni več dolžnosti do domovine, tedaj je to nadčloveško junaštvo mladih ljudi, ki žrtvujejo sebe, čeprav v življenje niti stopili niso — da bi bodoče rodovi bili srečni.« Tito na I. kongresu mladine Srbije. Naše narodnoosvobodilno gibanje je zajelo v svoj vrtinec dogajanja tudi naš najmlajši rod. Življenje jim je iztrgalo iz rok igrače in jih zamenjalo z granatami. Pionirska organizacija je imela pred seboj edini smoter: osvoboditev domovine. Pionirska organizacija je važen in značilen del našega narodnoosvobodilnega boja. Pionirska organizacija je nastajala in se razvijala v zelo različnih pogojih. Nastajala je na osvobojenem ozemlju in prav tako v zasedenih mestih. Naloge, ki so jih spočetka mikale kot nekaj novega, so sprejemali in opravljali z vedno večjo odgovornostjo. Nastajale so prve samostojne pionirske organizacije. Pionirjem je pomagala organizacija SKOJ, vendar jim je pustila pri delu popolno svobodo. Prve pionirske organizacije (pionirske čete in kasneje odredi) so se tako kot v drugih republikah tudi pri nas pojavile leta 1&42 na osvobojenem ozemlju. Takšna pionirska organizacija je bil pionirski odred v Šmarjeti na Do- lenjskem, pionirski odred v okolici Suhorja v Beli Krajini, na Gorenjskem je bila organizacija Rdeča roža, ki se je kasneje preosnovala v odred Ratitovec, pionirske organizacije so bile na Golem pri Ljubljani, na Kočevskem, v Osilnici itd. Prav v Osilnici sta padli tudi prvi pionirski žrtvi. To sta bila Jakec in njegov ■prijatelj iz Belice, ki sta prenašala pošto in so ju Italijani ustrelili 1942. V Taborski jami. Leta 1942. so nastajale pionirske skupine tudi za žicami okupiranih mest. Seveda je bilo njihovo delo drugačno kot na osvobojenem ozemlju. Ena prvih pionirskih skupin na zasedenem ozemlju, je bila v Ljubljani v Šiški, druga je bila v Zeleni jami v Mostah, nato na Viču. Te skupine so štele po 5 do 10 pionirjev (petorke!) Tako smo vam našteli le nekaj pionirskih čet, odredov in skupin, ki so po svojih močeh enakovredno prispevali k osvoboditvi domovine — več podatkov lahko dobite v bsošu-rici Otroci revolucije, v nji boste našli kratek pregled dela slovenskih otrok med narodnoosvobodilnim bojem, ki jo je napisala Alenka Nedog, izdala pa Zveza prijateljev mladine Slovenije in Muzej narodne osvoboditve LRS. To delo je bilo posvečeno 15. obletnici pionirske organizacije. V naši oddaji bomo skušali podati nekaj drobnih izsekov iz življenja otrok-pionirjev med vojno (tako na osvobojenem kot na okupiranem ozemlju). Oddajo nam bo pripravil Rajko Ranfl na podlagi ohranjenih podatkov in zapiskov o pionirski organizaciji med vojno. ■Višja stopnja; 21. maja ob 14.05 23. maja ob 8,55 0 NIŠI NOVI OSTMI Namen šolske ure o naši novi ustavi je približati ta naš novi temeljni zakon mladim poslušalcem. Predvsem bi jih želeli seznaniti z osnovnim načelom nove ustave, da je delovni človek kot proizvajalec dobrin in hkrati upravljalec postavljen, kot cilj in izhodišče našega celotnega družbenega sistema. Ce hočemo razumeti pomen tega dejstva, pa moramo razumeti predvsem razliko med tem, če ti nekdo reže kruh in če si ga režeš sam. Ce bodo mladi poslušalci razumeli na eni strani pomen družbenega samoupravljanja in dejstvo, da so vsa naša predstavniška telesa od občinske do Zvezne skupščine v bistvu organizacijska telesa samoupravljanja, jim bo tudi mnogo laže razumeti ce- Nižja stopnja: FBEHOD Okoli 25. maja je prav gotovo marsikatera učna ura posvečena pogovorom o letih našega narodnoosvobodilnega boja, zato smo tudi mi vključili v program za male šolarje zgodbo iz tistih dni. Pripoveduje o sodelovanju pionirjev, želi pa povedati med drugim tudi to, da je bila vsaka, še tako drobcena pomoč dobrodošla in da je bil marsikdaj prav od takih drobnih, na oko nepomembnih stvari, odvisen uspeh kake velike akcije. Partizanska četa se mora združiti z glavnino in na tem pohodu mora iti čez okupirano področje. Najnevarnejši bo prehod čez dolino, po ka- lotno novo strukturo teh teles, ki je na prvi pogled posebno za mladega poslušalca nekoliko zamotana. Za boljše razumevanje jim bomo delo in pristojnosti občinske, okrajne, republiške in zvezne skupščine skušali obrazložiti s primeri, ki so jim blizu. Za mladega poslušalca, ki tega še ne more razumeti iz lastnih izkušenj, je zelo važno, da ve, kakšen učinek ima vsak sklep predstavniških organov tudi zanj in za njegovo okolico; zato ni vseeno, kdo je izvoljen za poslanca. V tej zvezi jim bomo na kratko obrazložili tudi bližnje volitve, predvsem pa dejstvo, da bodo v zbore delovnih skupnosti prihajali delovni ljudje neposredno iz delovnih mest kot predstavniki določene skupine proizvajalcev. 24. maja ob 14.05 25. maja ob 8.55 £E£ BEE9 teri teče reka, zato komandant odloči, da jo bodo prečkali — v soteski, to je v njenem najožjem delu. ■Partizanska skupina pa prav nič ne ve, kakšna je v tem predelu dejanska situacija. Komandant pošlje zato v izvidnico dva borca, dva, ki dolino in hribovje krog nje dobro poznata, ker sta tam doma. Prineseta naj podatke o nemški posadki, O njihovi moči, o stražarskih postojankah, stika z znanci, zlasti z domačimi, naj se pa ogibljeta. Toda na kraju samem Sta Izvidnika videla, da samo z opazovanjem na daleč ne bosta dobila dosti vernih podatkov. Tako pa sta ponoči že zavoljo naloge same, hkrati pa tudi Iz osebne želje potrkala na vrata Francetovega doma. Po dolgih dveh letih sta se lahko — čeprav samo za droben hipec — predala toplemu čustvu, da sta doma, dovolila sta si nekaj hlastnih vprašanj za potešitev prekipevajočih čustev, potem pa sta morala spet misliti zgolj, na zadano nalogo. Izvedela sta nekaj važnih podatkov, zlasti mala Mihelca je znala postreči z njimi, zakaj bistro dekletce je na vasi marsikaj videlo ali slišalo. In prav ta Mihelca bo borcem dan Srednja stopnja: nato mnogo pomagala, da bodo brez nezgod In brez izgub prešli reko na kraju, kjer je soteska najožja. Mihelca je opravila svojo nalogo prav junaško, še s končkom misli ni hotela pomisliti nase, čeprav ji je srce burno bilo, ko je v temni noči odvrnila pozornost nemških stražarjev od okolice s tem, da jih je opozorila nase. Prav tako burno, vendar tokrat od veselja in sreče, ji je bilo srce takrat, ko ji je partizanski komandant po uspeli akciji krepko stisnil roko in ji dejal: »Hvala, mala junakinja!« 28. maja ob 8.55 29. maja ob 14.95 SBI« VOŽNJO! Ekspres drvi v noč. 'Nič drugega ni slišati kot udarce koles, ko tolčejo cb stike tračnic. Le kdaj pa kdaj lokomotiva zažvižga v temo in spet ista pesem: ropot koles, tisti značilni »trnk-tnk, trnk—tnk«. V vagonih sede potniki. Dremljejo... Le tu in tam se oglasi kdo s kakšnim vprašanjem in na postaji, kjer vstopijo novi ljudje, se ta podoba spremeni. Vlak pelje, drvi v noč s hitrostjo 60—70 kilometrov na uro, drvi v negotovost. Mar zares v negotovost? Nikakor ne! Če pogledate skozi okno na postajah, ki jih prevozimo, ali denimo na čuvajnicah, vidimo povsod moža z zeleno lučko v rokah. Železničarji od postaje do postaje bdijo nad varnostjo prometa. Potniki se lahko brezskrbno peljejo, vožnja je varna. Poznam fantka — tri ali štiri leta je star —ki je že skoraj »pravi« železničar. Doma irna »svojo« železnico in pozna vse glavne signale. Ko gresta z mamico na sprehod in vidi, da je signal na »veiiki« železnici odprt, ga nihče ne spravi naprej, dokler ne pripelje vlak. Tako je tudi ob zapornicah: brž ko se oglasi signalni zvonec — ve, da bo mož v modri uniformi zaprl prehod prek proge, zato čaka, da pelje vlak mimo. No, najbrž tudi drugi otroci niso dosti drugačni. Železnica je vendar sila zanimiva stvar! Tisti, ki stanujejo blizu železniške postaje, posebno take, kjer sestavljajo vlake, dan za dnem lahko vidijo in slišijo razne znake, ki jih dajejo železničarji. Recimo: žvižg s piščalko — lokomotiva se premakne; zamah z rdečo zastavico — vlak se ustavi. Ali: prometnik dvigne loparček in potniški vlak odpelje. Ekspres brzi proti Višjs stopnja: postaji, kjer se sicer ne ustavlja. Toda tokrat se ustavi tudi na čisto majhni postaji. Zakaj? Strojevodja in vlakovodja sta videla, da je signal na progi zaprt, da torej vlak ne sme naprej, ker je pred njim ovira, bodisi da je to vlak, ki vozi v nasprotno smer ali podobno. Takoj pa, ko se loputa na signalu postavi v poševno lego, vlak lahko pelje naprej — pot je prosta. Ponoči to zamenjajo luči — zelene in rdeče itd. Varnost v železniškem prometu je prva in glavna zapoved. In tako mora biti! Pomislite samo, kaj se zgodi, če se zaletita dva vlaka! Zato je prav — in tako mora bit). — da železničarji vso skrb posvečajo varni Vožnji. In če upoštevamo, da vlaki neprestano brzijo po naših • progah, podnevi in ponoči, lahko spoznamo, koliko mož v modrih uniformah skrbi za to, da se vozimo brez skrbi in varno. To so dispečerji, prometniki, vlakovodje, strojevodje, kretniki • pa še in še. In pri tem uporabljajo vse vrste komunikacijskih sredstev od komunikacijskih sredstev od brzoja-va prek telefona do železniških signalov. Signali! Gotovo ste že slišali za to besedo. Tisti fantek, ki se ustavi pri signalu na progi in čaka, da bo pripeljal vlak, najbrž ne ve, kaj je to, ve pa, da bo videl vlak, če stoji ročica na visokem drogu poševno. Tudi o tem — med drugim — bo beseda v radijski šoli za srednjo stopnjo »Srečnjo vožnjo«. Za zdaj samo tč: prav noben železniški signal ni brez pomena in vsakega morajo železničarji upoštevati. Gre za varen promet, gre za »srečno vožnjo«! 28. maja ob 14.05 30. maja ob 8.55 FE¥I UMNIKI KSPfi Na stari zgradbi univerze v Chicagu, pod majhnim oknom, med zelenjem, ki porašča grobo ometano zidovje, je skromna plošča z napisom: TUKAJ JE 2. DECEMBRA 1942 ČLOVEK URESNIČIL SAMOSTOJNO VERIŽNO REAKCIJO IN S TEM OMOGOČIL NADZOROVANO SPROŠČANJE JEDRSKE ENERGIJE. Leta 1942, pred malo več kot 20 leti, je bil svet zmeden. Nacisti so pretili osvojiti ves svet, zavzemali so deželo za deželo. Zmedeni so bili tudi ljudje, tisti, ki so jim pobijali brate in sinove, kot tisti, ki so trpeli v taboriščih. Tudi znanstveniki so bili zmedeni. Ne le vojne strahote, ampak tudi imenitni uspehi znanosti so jih silili k razmišljanju. In prav tistega leta so uspeli uresničiti zamisel, ki se je rodila komaj nekaj let pred tem: našli so pot, kako iz atomov sproščati energijo. Naša oddaja vam bo govorila o velikem italijanskem fiziku Enricu Fermiju, ki je prvi uresničil zamisel verižne reakcije. Njegova žena Laura se takole spominja prvih let, ki sta jih z možem preživela v ZDA: »Leta 1938 je Fermi prejel Nobelovo nagrado za svoje delo na umetnih elementih. Fašizem, ki se je šopiril v Italiji, nam ni bil pogodu. Celo italijanski časopisi so večkrat napadli Fermija, češ da ne nosi fašistične uniforme. Nobelovo nagrado je Fermi prejel na Švedskem, kamor sva odpotovala z vso družino. V Italijo se nismo vrnili. Prek Londona smo odpotovali v ZDA. Prvo leto v Ameriki je Fermi delal na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Ze takrat je često potoval iz New Yorka v Chicago, vendar je za to potovanje vedno potreboval posebno dovoljenje in včasih ga je celo spremljal agent tajne službe. Očitno je bilo, da sodeluje v nekem tajnem načrtu. Spomladi 1942 smo se preselili v Chicago. Odpadla so večna potovanja, a Fermi je postal še bolj skrivnosten. Vedno je bil redkobeseden in je le nerad pripovedoval o svojem delu. Po preselitvi v Chicago pa iz njega splph nisem mogla ničesar več izvleči. Ce sem ga recimo vprašala: »Pravijo, da v laboratoriju izdelujete posebne naprave za uničevanje rakastih obolenj, je to res?« — je le za-.. mrmral: »Kaj tako pravijo?«, kaj več pa ni povedal. Sklepala sem, da v laboratoriju pripravljajo neki poskus, ki bo odločilne važnosti in bo tudi ogromnega vojaškega pomena. Potem je prižel tisti dan, 2. december 1942...« Našo oddajo smo posvetili prav temu dnevu. Seznanila Vas bo s tem, kako je potekala prva verižna reakcija. Pripravil jo je ing. Jože Dolničar. 31. maja ob 14.95 Nižja stopnja: 1. junija ob 8.55 KLIČEMO REŠEVALNO POSTIJO V tej naši oddaji ne bo govora o prometnih predpisih in obnašanju na cestah, marveč bo pripovedovala o naivno otroškem, bahavem junačenju, ki ima lahko hude posledice; obravnavamo torej splošno vzgojno tematiko. Vendar naj povemo še to, da ni namen zgodbe »zvoniti po toči, to se pravi takrat, ko je že prepozno«, temveč bolj opozorilo; in njen vrh ni v nesreči, ki se primeri zavoljo nepremišljenega junačenja, temveč v miselnem povzetju, ki bo prišel do veljave ob koncu, ob dogajanju v bolnišnici. Peter in Marko, to sta fanta okoli desetih let, ki že prehajata iz otroške v predpubertetno dobo, se zaba- vata ob cesti z vsem mogočim. Marko je bolj »junaški«, Peter bolj zadržan; v tovariševih očeh je zato Peter reva in to mu Marko tudi pove. Očitek fanta boli. Hoče se ga otresti, premaga strah in spleza najprej na visoko drevo, kamor se prej ni upal, potem pa pristane še na to, da bosta tik pred avtomobili tekala kar čez cesto. Seveda se zgodi nesreča. Petra odpelje rešilni avto, Marko ostane sam in duševno ves strt. Ker nima miru, se odpelje s kolesom v bolnišnico in čaka. Ravno njegovo doživljanje med tem čakanjem je vrh zgodbe. Samo še to: Petru zdravniki rešijo življenje. 4. junija ob 8.55 Srednja stopnja: 5. junija ob 14.05 J INKO IN MIKI S to oddajo zaključujemo letošnji program radijske šole za srednjo stopnjo. Janko in Metka je socialna mladinska povest Toneta Seliškarja. Izbrali smo jo zato, ker je nekoliko manj znana med današnjo mladino, je pa zelo značilna za mladinsko književnost med obema vojnama. Iz nje dovolj verno diha takratni čas in takratne težave zapuščenih, v revščini zraslih otrok. Zgodba je ponekod razgibana in napeta (tam, kjer reši Janko Metko iz vode in še celo tam, kjer zaide Janko med tatove in ubijalce), potem pa je zopet čustveno ubrana, ko si Janko in Metka in njun prijatelj Tonač ustvarijo zelo skromen, a včasih topel domek in se jim godi kot Janku in Metki iz pravljice. Metka šiva igrače in jih prodaja, Janko in Tonač pa si s priložnostnim delom služita kruh. Na koncu se vrnejo še Jankovi starši: oče iz zapora, mati pa iz tujine, kamor je šla pred leti za delom in kruhom. Konec je srečen in poln vere v lepoto življenja. O mladinskem pisatelju Tonetu Seliškarju smo se pogovorili že letos nekoliko ob oddaji: Spomini na mladost. Vendar vam naj navedemo ponovno nekaj njegovih podatkov in naštejemo njegova dela. Rodil se je v Ljubljani, leta 1900. Je pripovednik in pesnik. Nekaj let je bil učitelj, pozneje pa je sodeloval v NOB. Znan je posebno po svojih mladinskih delih: »Rudi« — povest za mladino, ki je izšla v Ljubljani leta 1938. Ta knjiga v je že v prvi izdaji doživela med mladino veliko priljubljenost. Mladinska povest Janko in Metka je izšla leta 1939. Takrat niso nekateri kritiki šteli tega dela za mladinsko povest, češ da je bilo v njej preveč razmišljanja. Leta 1935. je izšla Bratovščina Sinjega galeba, drugič pa je izšla leta 1948 v Mladinski knjigi in je najbolj priljubljena med mladino in prevedena v tuje jezike. »Tovariši« — je povest partizanske zvestobe. To knjigo bi morala brati šolska mladina znova in znova. V njej so opisani čisto prvi dnevi partizanskih bojev in je nekakšna abeceda za naše otroke, s katero počasi spoznavajo boj za svobodo. Njegove najboljše partizanske zgodbice so Mule. V Pionirju in v samostojni knjižici so izšli še Liščki — leta 1950. (partizanske črtice). Nato omenjamo še knjigi: Posadka brez ladje in Med gusarji in Indijanci. Izšli sta leta 1958. — ena v Ljubljani, druga v Mariboru. Oddaja o Janku in Metki ne zahteva kakšne posebne priprave, ker je povest preprosta, mogoče bi pa bil primeren pogovor z otroki o predvojnih socialnih razmerah med šolarji. nas s posameznimi instrumenti, skupinami instrumentov in bogato paleto zvočnih barv, ki jih izvablja orkester. Pri oblikovanju skladbe je Brittna vodila misel: upodobiti posamezne družine instrumentov (godala, pihala, trobila in tolkala) čim bolj plastično, ki naj se na koncu združijo v čudovito sožitje celotnega simfoničnega orkestra. Zato ni čudno, da se je Britten odločil za obliko teme z variacijami. Osnovno misel — temo je skladatelj vzel iz scenske glasbe, ki jo je k igri ABDELAZAR napisal slavni angleški baročni skladatelj Henry Purcell. Po značaju svežo in odločno temo predstavi najprej celotni orkester; nato jo — sicer v nekoliko spremenjeni obliki — po vrsti prineso pihala, trobila, godala Nižja stopnja: in tolkala, slednjič pa temo ponovno povzame ves orkester. V vrsti variacij predstavi skladatelj nato posamezne instrumente; y prvi flavte, v drugi oboe, v tretji klarinete, v četrti fagote, v peti violine, v šesti viole, v sedmi violončele, v osmi kontrabase, v deveti harfo, v deseti rogove, v enajsti trobente in slednjič tolkala. Delo zaključuje mogočna fuga r— najpopolnejša večglasna oblika — ki v istem vrstnem redu kot v variacijah prinaša temo. Razlika pa je v tem, da posamezni instrumenti, potem ko predstavijo temo, ne utihnejo in ne odstopijo mesto drugemu, temveč predejo svojo glasbeno misel vse dotlej, dokler se v barvitem zvoku celotnega orkestra ne združijo vsi instrumenti. 7. junija ob 14.05 8. junija ob 8.55 KAKO JE RAZSODILO MORJE ■ Ob koncu letošnje sezone bodi malim šolarjem pripovedka: za prijetno poslušanje pa tudi v premislek 0 tem, da ima praVo ceno le tisto, kar človek zasluži s poštenim delom. Zdi se nam prav primerna za čas obračuna, za konec šolskega leta. Motiv smo našli v zbirki pravljic narodov Sovjetske zveze, malone istočasno pa smo dobili že izdelano zgodbo iz rok francoskega avtorja. Motiv je orientalski, vendar to malih poslušalcev gotovo ne bo motilo. Vsebina pa je naslednja: Ibro, sin bogatega trgovca, je končal je šole in zdaj si hoče s pomočjo očetovega bogastva in z naslovom, ki mu ga je dal študij, utreti pot v visoke kroge, tudi na sultanov dvor. Očetu pa taki sinovi nazori niso všeč, zakaj sam je moral vse življenje trdo delati in prepričan je, da bo tudi iz sina edinole delo' naredilo pravega moža. Pošlje ga torej zdoma z naročilom, naj se preživlja s poštenim delom, ko' si bo pa deset zlatnikov celo prihranil, se lahko vrne. Očetove račune pa je prekrižala mati. Ob slovesu je napolnila Ibrovo mošnjo z denarjem in mu ob povratku obljubila še tistih deset zlatnikov, ki jih mora pokazati očetu. Pa se je primerilo, da se je vrnil Ibro prav tak in belih rok, kakor je bil odšel. Toda oče si je vedel pomagati. Popeljal je sina k morju, češ: »Valovi naj razsodijo, ali je že pravi mož, in vrgel zlatnike v morje. Sin se je očetovemu ravnanju sicer čudil, upiral pa se ni; tako je oče vedel, da si denarja ni prislužil s trdim in poštenim delom. Ponovno ga je poslal v svet, a tudi tokrat se preizkušnja ni iztekla drugače. V tretje pa je moral Ibro oditi ne da bi se poslovil od matere. Tako je ostal brez beliča v žepu. Hodil je in hodil, bil je lačen in žejen, celo izgubil se je v puščavi, si raztrgal lepa oblačila, koder je zaprosil za kruh in prenočišče, so ga nagnali, ker ni imel s čim plačati, dokler ga nista nazadnje sprejela v kolibo dva revna pastirja, ga nahranila in mu dala, da si odpočije. Komaj zdaj, ko je Ibro na lastni koži okusil trdoto življenja, je jel spoznavati, kako stežka si Večina ljudi pridela vsakdanji kruh. In spoznal je, da bo tudi njega samega rešilo edinole delo. Nekaj dni je po svojih močeh pomagal gostiteljema, potem je delal kot obiralec sadja, kot drvar, koj poljski delavec, kot kuhar, kot raznašalec vode, skratka — lotil se je vsakega posla, ki mu ga je kdo ponudil. Ze si je prislužil devet zlatnikov, ko so mu tako težko pri-služeni denar ukradli. In moral je -začeti od kraja. Udinjal se je na ladji, obrezoval je drevje, sejal proso, nabiral bob, prebiral grah, pletel rogoznice, nakladal in razkladal ladje in opravil še tisoč del, da je lahko k novim devetim zlatnikom pridal še zadnjega, desetega. Tedaj se je Ibro vrnil domov — močan in zagorel in žuljavih rok. OČe ga je bil vesel in pomenljivo je potežkal zlatnike, ki mu jih je sin izročil. A je Ibra vendarle spet popeljal na obalo in zalučal mošnjiček z denarjem v morje, preden mu je mogel sin to preprečiti. Mošnjiček je izginil v valovih, Ibro pa se je pognal za njim, ga našel in dejal: »Zaslužil sem te zlatnike, oče, trdo sem moral delati zanje.« — »Prisluhniva, sin, kaj pravijo valovi.« — »In kaj pravijo, oče?« — »Pravijo, da si.zdaj pravi mož, moj sin.« OTiOŠICI PEfEm ZBOR RTV LJUBLJANA Višja stopnja: Ce želimo prodreti v lepoto poezije, moramo spoznati jezik, če pa se hočemo poglobiti v magični svet glasbe, se moramo seznaniti z njeno govorico. O tem, kako približati glasbeni svet čim širšemu krogu ljudi, imamo že številne knjige. Angleški skladatelj Benjamin Britten je storil še več. Ne z besedami, temveč < živo glasbo nas popelje s svojim delom VODNIK V ORKESTER ZA MLADE LJUDI v svet glasbe in njene govorice. Leta 1945 je britansko ministrstvo za prosveto povabilo skladatelja Be- 4. junija ob 14.05 6. junija ob 8.55 njamina Brittna, naj bi napisal glasbo k vzgojnemu filmu o instrumentih simfoničnega orkestra. Britten je povabilo sprva odklonil, kajti menil je, da pozornost gledalca pritegnejo dogodki na filmskem platnu močneje kot pa spremljajoča glasba. Kasneje je skladatelj vendarle napisal partituro za film »Orkestralni instrumenti«. Glasba k omenjenemu filmu, ki jo danes poznamo pod naslovom »Vodnik v orkester za mlade ljudi«, si je kaj kmalu utrla pot tudi na koncertne odre. S tem »vodnikom« nas Britten vodi po orkestru; spoznava Ker smo dobili že zelo veliko pisem s prošnjo, naj povemo nekaj o tem zboru, bomo izkoristili to priložnost in na kratko opisali njegovo delo. Zbor deluje na RTV Ljubljana že sedmo leto. Seveda se je v tem času zvrstilo v zboru, že veliko otrok, ki danes pojo že v mladinskem pevskem zboru. Zbor šteje danes 70 otrok. Koliko so stari? Od šestega pa tja do desetega leta. Vaje ima v prostorih naše redakcijske postaje. Otroci se zbero trikrat na teden, pred koncertom tudi večkrat. Delo ni lahko, čeprav ima vsak pevec pesmarico, mora vendar bodisi na snemanju bodisi na nastopu ali na koncertu znati ves spored na pamet. Pojo ob spremljavi klavirja ali orkestra. Ker smo že omenili snemanje, moramo povedati, da je to opravilo neprimerno težje, zahtevnejše od slehernega koncerta; da morajo otroci zapeti pesmico tudi po trikrat, štirikrat, tudi po petkrat, da je posnetek takšen, kakršnega si želimo. In če je zbor samo v letošnji sezoni posnel čez štirideset lepih pesmi. Ker želimo imeti res dobre posnetke, potem si lahko mislite, koliko truda je vloženega v to delo. Pojo za otroci zelo zelo radi. No, gotovo tudi zaradi prijaznega dirigenta tov. Janeza Kuharja, ki zna iz njihovih grl izvabiti tisto lepoto, po kateri slove otroške pesmi, domače in tuje, kajti pri sestavljanju letnega programa moramo vzeti v poštev ene in druge, umetne, narodne, domače in tuje pesmi. POSVETOVANJE o posebnih šolah in zavodih Posebni zavodi so s strokovnimi močmi slabo zasedeni Društvo defektologov Slovenije je sklicalo pred kratkim posvetovanje o posebnih šolah in zavodih, ki so se ga udeležili tudi zastopniki Sveta za šolstvo in Sveta za socialno varstvo LR Slovenije, zastopnik republiškega Zavoda za napredek šolstva, zastopnik Stalne konference za rehabilitacijo invalidov, zastopnik Kriminološkega inštituta ljubljanske univerze, člani plenuma, predsedniki republiških sekcij in zastopniki Zavodov za prosvetno pedagoško službo. Namen posvetovanja je bilo razpravljanje o družbenem upravljanju v posebnih šolah in zavodih, o strokovnem izpopolnjevanju kadrov in o oblikah sodelovanja med posebnimi šolami in zavodi. O družbenem upravljanju in samoupravljanju v posebnih šolah in zavodih je bila pred posvetovanjem izvedena širša anketa. Analiza te ankete je pokazala, da je v vseh teh šolah družbeno upravljanje že vpeljano. Vsi zavodi imajo svoja pravila, pravilnike o delitvi dohodka, o delitvi osebnega dohodka in pravilnik o nagrajevanjih po kvaliteti dela. Ta interna zakonodaja je ponekod sicer še nepopolna, v glavnem pa se je ugotovilo, da posebnih težav, razen zelo povečane administracije, pri izvajanju teh statutov ni. Povprečni odstotek osebnega dohodka, ki ga dobivajo za kvaliteto dela, znaša 10 do 150/o. Razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki je 70 proti 30. To razmerje je sicer ugodnejše kot v osnovnih šolah, zadovoljivo pa kljub temu ni, ker so materialne potrebe posebnih šol mnogo večje. Pri prehajanju na samostojno financiranje stopa v ospredje materialna baza posebnega šolstva. Eksterne šole krijejo svoje potrebe iz dotacij občinskih šolskih skladov, dočim so zavodi z internati vezani še na oskrbni dan, čigar cena se giblje ob 800 do 1500 dinarjev. S kategorizacijo in evidenco otrok, ki so psihofizično prizadeti, in uporabo Uredbe o poklicni rehabilitaciji otrok zavarovancev se bodo stroški za vzdrževanje v internatih v precejšnji meri prenesli v breme socialnega zavarovanja. S tem se bodo predvsem razbremenili socialni skladi občin, ki so krili internatsko vzdrževanje slepih, gluhih, fizično invalidnih in mentalno nezadostno razvitih otrok. Teh se nahaja danes v internatih okrog 180. V težavnejšem položaju so osebnostno moteni otroci, za katere je potreben posebni pedagoški tretma v vzgojnih zavodih. Teh je prav toliko in v celoti bremenijo socialne sklade, ker niso zajeti'v kategorizacijo in jih zato tudi Uredba o rehabilitaciji oziroma Zavod za socialno zavarovanje odklanja. Poleg tega pa so posebni problemi kapacitete naših posebnih zavodov. Dočim so za slepe, gluhe in fizično invalidne otroke še za silo zadovoljive. pa je veliko pomanjkanje zavodskih kapacitet, predvsem za mentalno nerazvite in osebnostno motene otroke. Teh je zajetih po približnih cenitvah v posebnih šolah in zavodih komaj 30 %>. Pereč problem so investicije za posebno šolstvo. Za republiške zavode, to je tiste, ki služijo potrebam cele republike in jih je 15, bi bilo potrebnih v 1963 letu 450 milijonov, ki so v tem letu planirani za obdobje 1961—65. Če bodo ta sredstva letos v republiškem šolskem skladu na razpolago, bodo krite najnujnejše investicijske potrebe. Dejstvo je, da smo za posebno šolstvo po osvoboditvi investirali zelo malo. Gradila se ni nobena nova stavba za potrebe posebnega šolstva, v glavnem so se izvršile le manjše adaptacije. Od omenjenih 15 vzgojnih zavodov jih je še vedno šest v starih gradovih, kamor so bili slučajno postavljeni prva leta po osvoboditvi. V razpravi o strokovnem vodenju in svetovanju posebnih šol in zavodov so na posvetovanju ugotovili, da prosvetno pedagoška služba tega ne vrši, oziroma ne more vršiti, ker v zavodih za prosvetno pedagoško službo ni pedagoških svetovalcev-defekto-logov. Tudi sicer so posebni zavodi s strokovnimi močmi slabo zasedeni. Slušateljev na defektološkem oddelku VPS je vsa leta, odkar je bil ustanovljen, mnogo premalo, da bi mogli zadostiti potrebam obstoječih posebnih šol. Neprimerna strokovna zasedba pa ustvarja mnogo težav pri učnem in vzgojnem delu. Zato predstavlja tako pomanjkanje, kakor strokovno izobraževanje kadrov za obstoječe, pa tudi vse tiste posebne šole in zavode, ki so nam še potrebni, zelo pereč problem. K njegovemu reševanju bo potrebno pristopiti z vso resnostjo in prizadevnostjo. Predvsem pa bo potrebno izpopolniti prosvetno pedagoško službo za posebne šole in zavode, ki bo izboljševala delo v posebnih šolah in zavodih, istočasno bo dajala tudi smernice za izpopolnjevanje organizacijske mreže posebnih šol. V razpravi so ugotovili, da so se s samostojnostjo posebnošol-skih zavodov izgubili tudi funkcionalni stiki med temi ustanovami. V SR Sloveniji je 60 ustanov posebnega šolstva, ki so raztresene po vsej republiki. Med njimi ni enotnosti v pristojnosti in ustanoviteljstvu. Mnoge ustanove so se povsem izolirale in tudi stagnirale. Zato bi bili potrebni vsaj horizontalni stiki. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je do sedaj Društvo defektologov uspešno odpravljalo to pomanjkljivost in da jo bo tudi v bodoče. Se nadalje naj se stremi, da bi posebne šole in zavodi, na temelju prostovoljnega medsebojnega sodelovanja, koordinirale svoje delo in na ta način dosegli skladnejši razvoj posebnega šolstva v republiki. Kolikor so pravila Društva defektologov v tem pogledu pomanjkljiva, naj se izpopolnijo. Na zaključku posvetovanja so bile sprejete sledeče ugotovitve: 1. Društvo defektologov naj bi vsaj enkrat letno sklicalo posvete posebnih šol in zavodov z namenom, da se obravnava njihova aktualna problematika. 2. Ravnatelji posebnih šol naj prvenstveno skrbe za strokovni dvig ustanove, za izvajanje interne zakonodaje pa naj se v večji meri zadolžijo člani samoupravnih organov in administracije. 3. Zavodi posebnega šolstva naj v svojih pravilih, kolikor še niso, predvidijo celotne strokovne ekipe, ki so potrebne za usposabljanje razvojno prizadetih otrok posameznih kategorij, družbeni organi zavodov pa naj v večji meri poskrbijo, da bodo delovna mesta zasedena z ustrezno usposobljenimi kadri. 4. Nepopolno razviti zavodi posebnega šolstva in tisti zavodi, ki imajo premalo strokovno usposobljenih kadrov, naj se tesneje povezujejo z razvitejšimi zavodi 5. ,Pri sekretariatu republiškega sveta za šolstva bi bil zelo potreben za izpopolnitev koordinacije in uspešnejše reševanje problematike posebnega šolstva poseben referent. 6. Za svetovalno delo v okviru prosvetno pedagoške službe bi bilo potrebno v bazenske zavode za prosvetno pedagoško službo (Koper, Ljubljana, Celje, Maribor) vključiti po enegp pedagoškega svetovalca-defektologa. Pri repu-bliškerh Zavodu za napredek šolstva pa bi bilo treba sodelavcu za posebno šolstvo dodeliti pedagoške svetovalce za vsako panogo posebnih šol. 7. Pri bodočem Pedagoškem inštitutu ljubljanske univerze bi bilo potrebno ustanoviti posebni oddelek za znanstveno proučevanje problematike posebnega šolstva. Znapstveno proučevanji naj bi bilo v bodoče osnova za nadaljnje razvijanje strokovne ravni posebnega šolstva. 8. Stalna konferenca za rehabilitacijo invalidov naj bi upoštevala težnje posebnega šolstva pri izvajanju popolnega usposabljanja razvojno prizadetih otrok ter v tem pogledu koordinirala svoje delo z prizadevanji Društva defektologov Slovenije. 9. Posebne šole in zavodi bodo morali doseči močnejšo ekonomsko bazo od sedanje, predvsem zato, da bi se razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki zmanjšalo. -č BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA Pred nedavnim je izšla v New Yorku »Encyclopaedia Britknnica« za L 1963, ki obsega 24 knjig s približno 37,000.000 gesel. V njej je obdelanih 17.000 pojmov, od teh 2500 novih. Pri sestavljanju enciklopedije pa je sodelovalo kar 9230 avtorjev; med temi sodelavci je tudi 30 Nobelovih nagrajencev. »BOJ ZA OBSTANEK« NA TELEVIZIJI V četrtek S. maja bo ob 11. uri ljubljanska televizija prenašala poučen film o boju za obstanek v morju, na kar posebej opozarjamo šole Marsikdo je go-tovo že postal pozoren na prirodoslovne filme »Boj za obstanek«, ki nam jih posreduje naša televizija ob petkih ob 19. uri. Filmi so nastali v Ameriki pod vodstvom biologa dr. Stohra in nam posredujejo življenje v morju. Ker so tako rekoč vsa morja in oceani med seboj povezani, je tudi življenj e-rastlinstvo in živalstvo, čeprav živi stotine in stotine kilometrov daleč narazen, povezano med seboj. Čeprav nas pravkar omenjeni znanstvenik vodi po vzhodni ameriški obali in po vedah Atlantskega oceana, se nam nemalokrat utrne misel: ja, saj te živali smo pa srečali tudi že na naši obali. Prav zato, ker ti poučni filmi obravnavajo snov, ki sodi v učni program VI. razreda — Življenje v morju — in ker so si živali, ki žive na vzhodnoameriških obalah, tako podobne, deloma celo iste, kot jih srečujemo na naši obali, si bomo lahko »Boj za obstanek« ogledali tudi v šolskih urah. Da bi bile te šolske ure še bolj izkoriščene, naj se seznanimo na kratko z vsebino filmov. 1. ŽIVLJENJSKI KROG Najprej se bomo seznanili s tistimi živalmi, ki žive v najtežjih življenjskih pogojih, katerih boj za življenje je najtrši: to so živali obrežnega pasu. Nekatere vzdrže prav na meji med morjem in kopnim ter prenesejo najhujše valove: tudi žgoče sonce in veter jih ne moreta uničiti. Le pomislimo na drobne polžke bre-ženke, na pobrežne mokrice, drobne račke, sorodnike navadnih prašičkov, na želodke, to je rake vitičnjake, ki pomolijo svoje vitičaste nožiče iz svojih lupinic le tedaj, ko jih obliva morje. Kdor je kdaj bil na morju, pozna svojske rake rakovice, ki se kot kaki pajki skrivajo pod kamenjem, pozna morske vrtnice — rdeče in voščene, saj so tako pogostne spremljevalke naših kamenitih obal. Na skalah srečamo še nekaj svojskih polžev in drugih mehkužcev, ki se s svojo široko nogo drže podlage tako, da jim morje nikakor ne more do živega: taka je latvica (strešica, Ivi jo vidimo v filmu, ji je podobna, le odprtinico ima vrhu skledičaste lupine), tak je hiton zelo starinski predstav- nik mehkužcev. No, kdor pa je zabrodil malo globlje, se je seznanil še s številnimi drugimi morskimi prebivalci: s kačjerepi, morskimi ježki, brizgači, morskimi zvezdami, z različnimi polži (volekom, pegavko), školjkami (užitno klapavico, čančico). Tako pri nas. Toda, ko bomo gledali ameriški film, ki obravnava živali iz podobnih življenjskih prostorov, se nsm bo zdel domač, skoraj vse živali bomo poznali. ’ Lahko jih bomo opredelili med polže, hobotnice, školjke, iglokožce, rake. Ker nas popelje kamera tudi v tropska območja, je razumljivo, da vsega poimensko ne moremo poznati. Zlasti številne rakovice iz rodu uka, lahko bi jim rekli raki mahači so nam iz naših obal neznani. Samci imajo namreč eno izmed klešč izredno razvito, živobarvno in z njo mahajo tedaj, ko si iščejo družico. V filmu bomo videli tudi svojskega starinskega predstavnika velike živalske skupine pipalkarjev — estvarja, ki živi tudi ob obalah Floride. S svojim svojskim velikim glavo p rs jem rije po peščenem dnu, na zadku, ki se konča z ostjo, ima še nožiče in škrge, česar nima noben današnji predstavnik te živalske skupine, čeprav so se vse (ščipalci, pajki, matije) razvile iz ostvarju podobnih prednikov. 2. ŽIVLJENJSKI KROG Drugi film nas pa povede na širno odprto morje, tja kjer so doma vsakovrstni plavalci: od najboljših do najslabših, do takih, ki sami ne morejo več usmerjati svojih potov. Tako se bomo srečali najprej z različnimi ribami — večina služi močan rep z repno plavutjo za glavni motor, drugim (n. pr. papagajevke) so glavne hrbtne in prsne plavuti, morski konjiček ali šilo pa uporablja za plavanje sem in tja, gori in doli samo drebno hrbtno plavut. Skati (velikanska monta sodi tudi sem), plavajo samo z velikimi prsnimi plavutmi. Morski klobuk pl&va spet na povsem svojski način: izpod klobuka «tiska vodo in se giblje sedaj sem, sedaj tja; pri sorodnem cevkašu, portugalski 'ladjici, pa se zaganja veter v sploščem mehur, ki gleda iz morja. Po švoje spet plavajo glavonožci-hobotnice, ki s svoje plaščne votline iztiskajo vodo in se kot rakete poganjajo po morju; školjke pokro-vaee tudi stiskajo vodo izmed lupin in tako. po svoje plavajo sem in tja. Zelo dobre plavalke so morske želve — kareta zaide tudi v Jadransko morje, izborni plavalci so različni morski somi: ti, kot vemo, nimajo plavalnih mehurjev in si mo- NA IZLETIH Ne trgam, samo občudujem! (Foto: Pavel Kunaver) rajo s plavutmi pomagati, ko se dvigajo m spet spuščajo proti dnu. Izborni plavalci so tudi delfini, sesalci, ki so se kot kopenski predstavniki spet prilagodili na vodno življenje. Seveda morajo od časa do časa po zrak, kot mora tudi kit, delfinov sorodnik, ali tudi želve. Film pa ne prikazuje samo plavalcev iz odprtega morja, velik del je odmerjen tudi ribam, ki jih srečujemo ob obrežju: drugačne žive na skalnatem dnu kot na peščenem. Med prvimi bomo srečali babico (Ble-nnius), ki je doma tudi na naši skalnati obali. Ta ribica lahko prebije celo nekaj ur na suhem. Na peščenem, ravnem dnu bomo videli skate ter zanimive morske liste, ribe, ki leže na enem boku in imajo oboje očes na eni strani — levi ali desni. V tem okolju je doma tudi morska lastavica (tudi v Jadranu jo srečamo); ta riba ima na prsnih plavutih nekaj prstasto podaljšanih plavutnih trakov. S temi tiplje in tudi okuša! Dr. Stohr nas ob posameznih primerih vselej opozarja na posamezne prilagoditve, nastale v zvezi z življenjem v tem ali onem življenjskem okolju, uvaja nas v ekologijo, vedo, ki obravnava bitja v zvezi z okoljem — živim in neživim. Prav zaradi poudarka na povezanosti živali, zlasti njihove zunanjosti, pa notranje zgradbe z okoljem, so ti filmi odlična učila. Dr. Anton Polenec 3. ŽIVLJENJSKI KROG Kamenine preperevajo, voda odnaša rudninske snovi v morje. Le-te so hrana morskim rastlinam, s katerim se prehranjujejo živali, z morskimi živalmi pa človek. — Morske rastline potrebujejo za življenje prav tako kot kopenske: svetlobo, rudninske snovi, vodo in zrak. Morske rastline so alge, število cvetnic v morju je neznatno. Ob obali in plitvinah, dokler sega svetloba (približno 60 m), rastejo cvetnice . (morske trave) in mnogocelične pri-I rasle in grmičasto razrasle alge. Glavna morska flora so neštete milijarde mikroskopsko majhnih enoceličnih a>g, ki lebde v zgornjih plasteh širnih oceanov. Film prikaže nekatere predstavnike fitoplanktona predvsem kremenaste alge. Ob njem in od njega živi zooplankton: to so enoceličarji, druge drobne živalice, jajčeca in ličinke večjih živali. Morski tokovi raznašajo plankton in številne večje živali ga z najrazličnejšimi prilagoditvami prestrezajo. Morska spužva z celicami ovratničar-kami (na filmu je videti, kako obarvana voda kroži skozi spužvo). V školjke prihaja voda skozi dotekal-ko, ki se pri. nekaterih podaljša v sifon. Kaki vitičnjaki — želodki zajamejo plankton z viticami (podaljški na nogah). Niso vsi enoceličarji planktoni, nekateri se usedajo in tvorijo prevleko na skalah, morskem dnu, večjih algah, lupinah živali, te so vir hrane za polže (pegavka). hitona, morskega ježka in za ribe. Prikazana je riba morska papiga, ki ima čeljusti prilagojene za tak način prehrane. Veliko mikroskopskih živalic živi v mivki, s temi se prehranjuje brizgač, ki požira mivko, črevo pa izkoristi hranljive snovi. Nekatere velike živali so tudi rastlinojedi: morska krava — dugong se pase po podvodnih tratah. Višji člen v prehrambeni verigi so: hobotnice, ki se hranijo z školjkami, skat, ki rije po pesku in išče živali, ki se hranijo z drobirjem. Nadalje vidimo prave roparice: morskega psa, velikega skata (man-ta), iglo in barakudo. Te lahko postanejo plen človeka. Toda veliko odmrlih rastlin in živali pade na morsko dno. Nekaj deloma razdrobljenih delcev vržejo valovi na obalo kot drobir — (detritusj, ki ga obalne živali izkoristijo. Ostalo račno bakterije, ki so zadnji, nujno potrebni člen v prehrani, in razkrojijo organizme v anorgansko snov. Globinski morski tokovi dvigajo mineralne snovi na površje — kjer jih rastline porabijo. Nada Vukelič Pred mladinskim pevskim festivalom v Celju Slab mesec nas loči od Celjskega festivala, občinske in okrajne revije, pevskih zborov so za nami in izbrani pevski zbori se najskrbneje pripravljajo na končno teikmo za naslov republiškega prvaka. Danes ni nobenega dvoma več, da je Celjski festival potreben ter od strani glasbenih pedagogov in zborovodij zelo zaželen, čeprav mogoče ne v tej obliki in s takimi cilji, kot ie bil do sedaj. Kako nam je no-treben im . kako je za glasbeno vzgojo navzlic nekaterim vzgojnim odklonom koristen, smo občutili posebno lani, ko ga ni bi- lo. Za primer naj ugotovimo, da So lani pri nas na Primorskem ostale redke šole, ki so še naprej 2 vso odgovornostjo gojile zbor-, ho šolsko petje ter so n. pr. na Koprskem lani sploh odpadle ob-oinske revije in da tudi okrajne hi bilo. 2e sama napoved, da bo /etos zopet republiški festival, je sktivnost poživila, čeprav žal ne Več povsod. Glasbeni pedagogi smo v Ce-.■lu ob vsakem festivalu na svo-hh posvetovanjih dajali predlo-opozarjali na specifičnosti pri helu, sprejemali resolucije, se pa v bistvu ni veliko izpremenilo klavni vz^ok temu je to, da Celj-*ki festival nima kompetenc, da rešil kopico perečih in do da-hes nerešenih problemov, ki bo-ri° še dolgo ostali nerešeni. Bo- jim se, da se bodo tudi letos celo stopnjevale tendence, da postaja Celjski festival samemu sebi namen, ker je vse preračunano na enkraten efekt treh zapetih pesmic izbranega pevskega zbora. Ker moramo Celjski festival graditi od spodaj, je prav, , da začnemo analizirati kar letošnje občinske revije. Sole so bile mnogo prepozno obveščene, da se lahko prijavijo na občinsko revijo, in zato so bile priprave zopet kampanjske, še te pa je oviral mraz, podaljšanje zimskih počitnic, gripa itd. Če bi šole dobile načrt oz. pogoje za sodelo-lovanje na reviji že septembra, bi vsem konec marca ali začetek aprila kar odgovarjal kot sprejemljiv termin. To in ponekod tudi sestav občinskih oz. okrajnih svetov Svobod, kjer so marsikje odločali ljudje s premajhno glasbeno izobrazbo in pedagoško prakso, je močan vzrok, da že občinske revije še daleč niso bile take, kot bi si .jih glasbeni pedagogi želeli. Na občinskih revijah je bila tudi preslabo zastopana eno- in dvoglasna pesem s spremljavo in instrumentalna glasba, kjer naj bi nastopali tudi mali šolski orkestri, a brez forsiranja harmonike na škodo Orffovega instrumentarija, kitar, sodelovanja klavirja in godal in podobno. 2e občinska revija mora nujno imeti dva časovno ločena dela, kjer naj glasbena dejavnost osnovnih šol tvori samostojno skupino brez kakršnega koli priveska! Pevski zbori in instrumentalni ansambli učiteljišč in glasbenih šol so profesionalni ter morajo biti s svojimi nastopi tudi časovno strogo ločeni od nastopov pevskih zborov in instrumentalnih skupin osnovnih šol (pa tudi srednjih) vse od občinske revije do Celjskega festivala! Tudi je vprašanje, če je prav, da na revijah nastopajo (in seveda tudi tekmujejo med seboj) pevski zbori in instrumentalne skupine srednjih oz. strokovnih šol ter pevski zbori in instrumentalne skupine družbenih organizacij, podjetij in podobno, v Kopru n. pr. so tudi letos, čeprav smo to vedno grajali, nastopili skupaj z osnovnošolskimi pevskimi zbori učiteljiščnikl, ki So pri koprskem delu okrajne revije imeli celo zaključne točke, izbrali samo za publiko efektne pesmi (znajo marsikaj boljšega) in so po podelitvi diplom dodali še eno efektno pesmico za zaključek, tako da je imela vsa dvorana vtis da je revija zaradi njih To so grobi spodrsljaji, ki se ne dajo opravičiti niti v tehničnem niti v pedagoškem pogledu. Nastopi osnovnošolskih mladinskih pevskih zborov imajo že svojo tradicijo in moramo od njih zahtevati že nekaj več, če jim hočemo priznati pravico konkuriranja na okrajni reviji. Ker se navzlic temu, da smo ravno glasbeni pedagogi to sami zahtevali, to ne izvaja, zadostuje (upam, da samo na Koprskem), da se pevski zbor pripravi samo s tremi pesmicami. Zato sta se n. pr. v Kopru, kjer je nastopilo samo sedem osnovnošolskih mladinskih pevskih zborov, ponavljali pesmi: Gobec — V gori zeleni in Gobec — Na vrtiljaku. Izgovor, da so se ponavljale pesmi tudi na republiškem festivalu v Celju, je samo en dokaz več, da Je teoretično lahko najkvalitetnejši tisti pevski zbor, ki mu vsaj enkratno najefektnejše uspe zapeti tri (!) pesmice. To pa ni rezultat glasbene vzgoje, ampak le učnega mehanizma! Da lahko osnovnošolski mladinski pevski zbor konkurira na okrajni pevski reviji, mora nujno pripraviti najmanj pet tro- ali štiriglasnib pesmi tako, da od njih strokovna komisija odbere tri za nastop. Dvoglasne pesmi (magari s spremljavo harmonik) za okrajno revijo za mladinske zbore niso _ dovolj zahtevne. Zelo pa je zaželeno, da bi v bodoče obvezno tudi na okrajni reviji šolskih pevskih zborov nastopali otroci od I. do Ul. razreda ter otroci IV. in V. razreda z eno in dvoglasnimi pesmicami. Enoglasne morajo imeti vsaj klavirsko spremljavo, če ne že spremljave malega šolskega orkestra. To drugod v kulturnem svetu (posebno v Švici) že zdavnaj ni nič novega. 1 Glasbeni pedagogi iskreno želimo, da bi bil Celjski festival pokazatelj dosežkov estetske vzgoje našo mladine, kjer naj bi dosegali čim višji nivo z delom, ki je v skladu z učnim programom. V pogojih za sodelovanje na letošnjem Celjskem festivaiu, ki so bili razposlani vsem šolam, je med drugim rečeno, da pevski zbor lahko šteje od 40 do 100 pevcev. Naš učni načrt za glasbeni pouk predpisuje dobesedno: V zboru morajo peti vsi učenci, ki jih določi pevski učitelj: Pri izbiri si je treba prizadevati, da zborno petje po možnosti zajame vse učence. To je temeljni pedagoški princip socialistične vzgoje, ki daje pravice vsem učencem, ki imajo odgovarjajoče sposobnosti in je zato normalno, da šteje na številčno močnih šolah s povprečno dobrim materialom mladinski pevski zbor tudi čez 200 pevcev. Seveda je težko zahtevati, da en sam človek vodi tak pevski zbor — če ga pa in če navzlic temu dosega s takim pevskim zborom dobre uspehe, je pa res več kot zgrešeno, če ga kdo prepričuje, da ne dela prav. Sem pa tudi jaz za to, da bi obstajal v tem primeru poleg tega^ mladinskega pevskega zbora še reprezentančni mladinski pevski zbor, ki naj bi pa res štel le do 100 med najboljšimi izbranih pevcev. Pevske vaje so težak in odgovoren posel in je treba vztrajati, da se povsod najde honorar tudi za vse pevske vaje, kolikor presegajo učno obveznost. Pouk zbornega petja naj praviloma traja do konca šolskega leta, ki mora Kbi itak po predpisih zaključeno s šolsko proslavo in je popolnoma zgrešeno, da z občinsko revijo pevske vaje prenehajo, ker je škoda denarja za honorar. To se marsikje dogaja. Staro pravilo pri sestavljanju sporedov na pevskih revijah, kjer nastopa več pevskih zborov, je, da začno pevski zbori ž matij zahtevnim programom, da se doseže določeno stopnjevanje in da se publika pripravi na sprejemanje težjih stvari. Tudi v tem se je letos zgrešilo. V Kopru je n. pr. moral otvoriti okrajno revijo mladinski pevski zbor, ki je zapel zelo zahtevno Osterčevo Bi-ba leze, potem so pa sledile vse do konca programa pesmi, kot: Šivala je deklica zvezdo, Naša vojska, V gori zeleni (Kar dvakrat!), Vipavska in podobno. Pri sestavljanju sporedov naj imajo zadnjo besedo glasbeniki in glasbeni pedagogi, ne pa ljudje, ki se glasbe niti učili niso. Tudi glasbeni pedagogi se moramo pri vsem svojem delu vestno držati vseh temeljnih pedagoških principov. Ce mladinski pevski zbor na okrajni reviji preseneti,’ a izvemo, da so na šoli pevci od 10. februarja dalje vsak dan peli tudi na račun ur matematike, fizike, slovenščine, angleščine itd., da so v tednu pred občinsko revijo prepevali tudi po tri ure na dan, da so tudi med občinsko in okrajno revijo prepevali do tri ure na dan na račun istih predmetov, da so se res temeljito pripravili iz treh (!) pesmic, je to pedagoški kriminal! Tu je mižanje na eno ali celo na obe očesi s strani šolskih organov in članov republiške žirije skrajno neodgovorno! Ti učenci s •Osnovna šola Gorje pri Bledu dodatno razpisuje še 1 mesto učitelja s strok, izpitom. Stanovanja ni. Osnovna šola Gračišče pri Kopru razpisuje mesto učitelja za razredni pouk.' Nastop službe takoj. — Pogoji: učiteljišče z diplomo — stanovanje zagotovljeno — osebni prejemki po pravilniku. Gimnazija Novo mesto ne razpisuje mesto učitelja za zgodovino in zemljepis, kakor je bilo pomotoma javljeno v rednem razpisu (PD št. 8), temveč samo učitelja za zgodovino, P. Razen tega so razpisali še 1 mesto učitelja za telesno vzgojo (moški), P in 1 učitelja za telesno vzgojo (ženska), PRU. Osnovna šola XIV. divizije Dobrna razpisuje naslednja delovna mesta: 1 učitelj, U; stanovanja ni; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU — samska soba; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P — samska soba V Prosvetnem delavcu z dne 20. aprila 1963, št. 8, je bilo pomotoma objavljeno, da razpisuje II. gimnazija v Ljubljani eno mesto profesorja za matematiko in fiziko. Objavljeno bi moralo biti, da II. gimnazija razpisuje tri mesta za matematiko in fiziko. Izpuščeno je bilo razpisano mesto za profesorja kemije, ki ga je II. gimnazija tudi razpisala. -PROSVETNI DELAVEC« List izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim . letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva i — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VII — Letna naročnina 400 din. za šole in ustanove 700 din — Štev. tek. rač.: 600-14/608-16 — Tiska CZP »Ljudska pravica«. Za vsa razpisana delovna mesta učnega in vzgojnega osebja na VII. GIMNAZIJI VIC se zahteva visoka šolska izobrazba, razen za tehnični pouk: 1 učitelj za slovenski jezik, P 2 učitelja za francoski jezik, P 1 učitelj za zgodovino, P 1 učitelj za umetniško vzgojo (lik. in glasb.), P 1 učitelj za filozofijo in psihologijo, p 1 učitelj za fiziko in matematiko, P I učitelj za tehnični pouk, PRU S tem popravljamo razpis, ki je bil objavljen dne 24. IV. 1963 Šolski odbor Tehniške šole za strojno stroko Ljubljana razpisuje naslednja delovna mesta učno-vzgojnega osebja: 10 diplomiranih inženirjev strojne stroke 1 diplomiran inženir elektro stroke Stanovanja ni. — Osebni dohodek po pravilniku. Industrijska steklarska šola Rogaška Slatina razpisuje delovno mesto za: profesorja kemije POGOJI: fakultetna izobrazba z diplomo, s prakso ali brez nje. ' Plača po pravilniku. — Na razpolago je komfortno trosobno družinsko stanovanje v lastnem novem bloku, vseljivo takoj. Prošnje pošljite na tajništvo Steklarske šole, Rogaška Slatina »jSavremena administracija« obvešča prosvetne delavce, šole, ljudske odbore in druge interesente, da je pripravila za tisk Zbirko novih šolskih predpisov - tretja knjiga Zbirko je pripravil pomočnik sekretarja za prosveto in kulturo Rodoljub Jemuovič. V nji so zbrani republiški predpisi o visokem šolstvu, o posebnem šolstvu in o šolah nacionalnih manjšin, razen tega še republiški predpisi o domovih učencev, o zaščiti otrok in mladine in o strokovnem šolstvu. V knjigi so zbrani tudi vsi ustrezni zvezni predpisi in sklepi Odbora Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo s potrebnimi razlagami. Knjigi je napisal predgovor član ZIS Krste Crvenkovski. Prva knjiga te zbirke je povsem razprodana, druga knjiga, ki vsebuje predpise o gimnazijah in prosvetno pedagoških službah, pa je še v prodaji za 1500 din. Naročila pošiljajte na naslov »SJIVREMEM flDMINISTRSCIJfl« BEOGRAD, KNEZA MIHAJLA 6/V Odeljenje prodaje knjiga 622-369 Novi poučni filmi Jeseni 1962 je Sava film — Zavod za šolski in poučni film v Ljubljani izdal nov katalog poučnih in igranih filmov, ki jih izposoja vsem lastnikom in uporabnikom 16 mm kinoprojektorjev. Po dotiskanju tega kataloga je zavod povečal svoj filmski fond z novimi poučnimi filmi inozemske in domače proizvodnje, ki jih navajamo tokrat kot dodatek že obstoječega kataloga. Vsi filmi so sinhronizirani na srbohrvaški jezik, številke filmov in metraža pa so naslednji: ,3 DRUŽBENE VEDE Politika 481 Generalna skupščina — 142 m 5 MATEMATIKA, PRIRODNE VEDE Fizika 482 Pouk o zvoku — 100 m ' 484 Toolotni žarki — 118 m 487 Kako dela televizija — 132 m Biologija in biološke vede 488 Kako narava ščiti živali — 122 m 489 Protozoa — 121 m » 1167 Osmoza — 177 m 1177 Bios — 160 m barvni Živalstvo 479 Kljuni in kremplji— 125 m 492 Živali jeseni — 118 m barvni 494 Nočne živali — 130 m 6 UPORABNE VEDE, MEDICINA, TEHNIKA Anatomija 490 Skelet — 137 m 1168 Sestav človekovega organizma — 178 m Fiziologija 485 Endokrine žleze — 118 m 1169 Osnove živčnega sistema — 177 m Osebna higiena 493 Kaj je treba vedeti o nosu — 103 m Gradnja cest 495 Plava magistrala — 140 m barvni Ribolov 486 Kitolov — 139 m 7 UMETNOST — ZABAVA — ŠPORT Satirične risanke 692 Surogat — 110 m barvni 9 ZEMLJEPIS IN ZGODOVINA Zemljepis 480 Japonska — 138 m 483 Zemljepisna širina in dolžina — ioo m 491 Citanje zemljevida — 142 m 1170 Pakistan — 151 m barvni . v 1171 Skandinavija — 168 m 1172 Argentina — 180 m 1173 Projekcija zemljevida — 220 m 1174 Življenje v Sahari — 163 m barvni 1175 Amazonka — 237 m 1176 Avstralija — 240 m IGRANI FILMI 2058-59 Rdeči balonček — barvni Vse filme posoja Sava film na eodlagi naročilnice, ki jo naslovite na: Sava film — posojevelnica, Ljubljana, Trubarjeva c. 23. Tukaj dobite tudi vse kataloge in sezname filmov. Vse naročnike opozarjamo, da bo Zavod v prihodnjem mesecu nabavil večje število novih poučnih in igranih filmov, zato prosimo, da zasledujete objave v »Prosvetnem delavcu/. SAVA FILM Ljubljana * ZALOŽBA B0 MLADINSKA KNJIGA MK LJUBLJANA, Titova 3 Posebno opozorilo Šolska vodstva in poverjenike prosimo, da pregledajo našo zalogo knjig v knjižnem oglasu maj 1963) katerega boste prejeli v prvi polovici meseca, in da pravočasno naročite knjige, ki jih boste podarili najboljšim učencem in dijakom ob koncu šolskega leta kot priznanje za dosežene uspehe. Veliko število knjig je na razpolago po globoko znižanih cenah, na kar posebej opozarjamo. Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite direktno pri prodajnem oddelku založbe, Ljubljana, Titova 3/1 ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TITOVA 3 ŠOLSKA VODSTVA opozarjamo, da bo konec maja letos izšla v žepni knjigi »ŠKOLJKA« kot izredna izdaja knjiga DJORDJE RADENKOVIC: MARŠALI, GENERALI IN POLITIKI V DRUGI SVETOVNI VOJNI Knjiga bo zanimiv prispevek in pregled druge svetovne voj-5 ne. Uporabili jo boste lahko celo kot pomožni učbenik pri pouku zgodovine,. Zagotovite si jo pravočasno! Naročila lahko odpočijete do izida direktno Prodajnemu oddelku založbe, Ljubljana, Titova 3. MOŠKE KAMGARN OBLEKE, za vsako postavo iz čiste volne v modernih barvah in krojih od 19.800 do 29.200 dinarjev. Oglejte si veliko izbiro tudi drugih ženskih in otroških oblačil v poslovalnici VARTEKS OBLEKE LfaMfana, Dalmatinova ulica 4 (nasproti sodišča) Šolam in prosvetnim delavcem svetujemo nabavo naslednjih publikacij: Brezovar-Polenec: ŠOLE IN MUZEJI 600 din Venceslav Čopič: METRSKI SESTAV IN UČNO NAVODILO 200 din A. Š. Makarenko-Šafar: KNJIGA ZA STARŠE 830 din Andrej Škulj: ŠOLSKI VRT 120 din Tomšič-Uratarič: SKICIRKA ZA PRIRODOPISNI POUK: 150 din Bogdan Uratarič: BOTANIČNE UČNE URE 320 din Bogdan Uratarič: BOTANIČNE EKSKURZIJE 440 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite narav- nost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 Ne imejte skrbi z organizacijo šolskega izleta! KOMPAS LJUBLIHNfi je pripravil programe enodnevnih avtobusnih izletov za šolsko mladino: • Ljubljana—Škofja Loka—Cerkno—Idrija— Logatec — (630 din) ® Ljubljana—Polhovgradec—Žiri—Vrhnika — (540 din) ® Ljubljana—Kranj—Kropa—Radovljica—Begunje— Draga — (610 din) ® Ljubljana—Vrba—Bled—Vintgar—Jesenice — (790 din) ©Ljub).jana—Rašica—Velike Lašče—Bloke— Rakova dolina — (950 din) ® Ljubljana—Muljava—izvir Krke—Mokronog— Novo mesto — (970 din) ® Ljubljana—Mengeš—Kamnik—Kamniška Bistrica (450 din) ® Ljubljana—Urh—Vevče—Šmartno pri Litiji— Vače — (630 din) • Ljubljana—Škofja Loka—Železniki—Dražgoše— Sorica—Škofja Loka — (720 din) ® Ljubljana—Železniki—Petrovo brdo—Most n,a Soči—Tolmin—Cerkno—Škofja Loka — (990 din) • Ljubljana—Zbiljsko jezero—Kranj—Tržič— Podljubelj — (540 din) ® Ljubljana—Metlika—Vinica—Črnomelj— Žužemberk — (1260 din) • Ljubljana—Postojna—Predjama—Cerknica— Rakitna — (680 din) ® Ljubljana—Krvavec—Velesovo—Kranj — (540 din) • Ljubljana—Novo mesto—Dolenjske Toplice— Baza 20—Žužemberk — (900 din) Po želji izdelamo tudi druge proge. Šolska vodstva vabimo, da nam dostavijo svoje želje in zahteve. Naročila za izlete sprejemata poslovalnici KOMPASA v Ljubljani, Titova 12 (20-678) in Miklošičeva 17 (36-645) »'■■■■aaaaaaaaaBBBaaai,aaaaaBaaBaBaBBBaaBaBaaaaBaaaaaaaaa