jj^Tlioftdbliothek Wien St. 32. V Gorici, 8. avgusta 1884. „So2a" usbajavsak petek in velja popoStiprejenmr.* aii v Goriri na flora poMljana: Vgc Icto.....f. i 40 Pol leta.....„ * 20 Cctvrt leta . . . . ,. 1 10 Pri oamanilib in ta!j.» tudi ».i i ,.;«.-tlanicah" ge placuje r,\ iietvadnu iristop- oo vnto: 8 kr, *e ie ti«ka I krat 7 „ „ ,. ., 'i ,, * ,» ,. „ „ 3 „ Za *#L»» #rki» po pro^toni Tedaj XVI Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakaniicah v gosposki nlici Wizu „ti-Ph ]cr6n", na starem trgu in v mroski ulici !cr v Train, via Ca-serinn, 3. Dopi&i naj s« blagovoljno poSiljajo urcdiiiSty u „Soce;' v Gorici na Travniku 16, L, naiocuiua pa opravniStvu „So5o' Via della Croce St. 4. H. Rokopisi se ne vrafiajo; dopfsi na so blagovoljno frankujcjo, ~- Dclalcem In drugitn nep"remoLnim bc imroCnina zniia, ako m oglase pri opravni&tvu. Volitve v defcelne zbore na Slovenskem. V goriiski grotiji ne bomo imcli letos volitev v dezehii zbor, ker kar se je govorilo o nezaupnicnh, odstopu, odpovedih itd,, pripada veCinom pretiklrmu casu in ne stavlja v ncvarnost onega mint, ki so ga volilci dohili po dovtsenih lauakih volitvau. Nasi bra-tje v Istrt poklicani so bili Ictus zopet na voliscV, kjer so odlucno in soglasno izrc-kii, da ho oni utozje ko lansko leto in da se niso v nice.sem premenili men v teui, da m Se bolj Irdni v narodnem prepri-cauji nego so bill prej. TrzaSka okoliea y pot-lovila svojega zastopnika g. Burgittallrrja, ter ti izvolt koi posdanea nioJUt, katercinu hi »rc« tit je/ik populnonu ujentata. Na Kranjskem buiio volitve v vehkem po-K /a dva bora n'Avia v zboru, ki ima ttaro-.iiif) v«-Citn»; pi;»t4iu-i-. kaiu'ckih ob« em na N'otraiijiktm bo l*l'»v<':»ef, a on pri/.-.idene nnj-vcC brupa in boja, ker taui he bodo Hlovciiti tned «a-bo preptrali. Nekateri pra^ijo: vse dobro pride od zgtnej, tudi poidami, in Cakajo kdo bo mu'itovan oH koga bodo «melt imettovati; drugi bi hoJib r.t 1: ijvoje pott in bt radi volih po stoji volji, ne o/.iraje w na nt'ke kroge, pa ne vejo, all se jjjij pO;?r»i'3. Na v^ak na6n napravi notranjska vohtev ranprtijo in razpor. Ko je to dowfeno, si kdo iaftko pat obuSe z obra/a, kajti gospoatvo ma bo utrjeno, narod penizan (vefii-uom po lutiu krivdi). nameu dose^eu. Uboga ivranj* ska, ki uinuS voditeSja, odkar tj je Hleweis nmrl Zdaj se pulijo za gohpottvo tvz Ic tuoij*', »f niso kos naJogi. katero bi mot ah kot voditel;i tzpohiovati. Bt>lje se vedejo v Darcduo-poiitf&it'ffl oziru .Slovenci na Korosktm ia »Stajerskem. l*rvi so popolno zapus^eut iu nintajo nikake ponm^i od zunry aii od agore v svojih narodnih teinjab, vendar med seboj imajo narodnih mo2. ki vejo, kolsko ve.ja mofi mater-ne besede in po*tew>ga zavezutka, ler so se pogovo-riti z nem»kin»i kotisc-rvattvci, da bodo itug dru^emu pomagali. Med SiOU'!;<:i in N'eruci ni boja, kakor ga ui uied Slovenci in Itahjani, naroJni boj jo ie proti vdikonemcem to ttaiijanibbmtocu, kt nucejo pruuati narodom naravnega prava, ampak zahttvajo vse ie za se. Prvotne voittve so izpaie i>a Koroikem tutno za USTEK. Grad (Grado, Grrau). Brad je ptipadal v starih fiasih k akvilejakt ob-Cini, dasi je morda Ie starjelega izvora nego Akvi-leja sauia. Hekateri true, da je dobtl kraj svoje ime od .aquae gradatae*, t. j. od umetnega prtstsnitf*, kjer so na obali stopniee napiavljene, da m kle ua kopno atopt. Aii slianost imeoa brm zgodovinskih podatkof ue dokanye ireliko. Po vaeh starib porocilih soditi, ,squae gradatae* niso bile pti sedanjem Gradu, nego raalo belj proti zahodu na konci prekopa Aufo-re, ? danainjej luki Bnso. Sli6ne stopnice pa so se gotovo uabajale tudi na innogih drugih mentih ob obali (CzOrnig str. 192 iSCe jih n. pr. pri dana^njem sv. Kaucijanu), tako da ni niL kaj podkrepljena izpeljava imena iz tega koreria. Gotovo je ?e toliko, da je bila mala naselbioa na Gradu ie takrat, ko je bila zatSela cvesti bliioja Akvileja. Proti temu mesta narejen je bil trden nasip, po kateretn je drzala kupCijska cesta. Tudi se da sklepati, da je bil v starih casih ta lagunski otok mnogo vecji, ker voda v bliinjih lagunah §e zdaj ni 1 meter globoka in ker se pod to vodo nahajejo sta-rinski ostanki. Morebiti, da je gradski otok oekdaj legal ua zahod gelo do luke Busq iq da jo bil I ogiui bloveuski nurod in nadejati se je, da bodo Slovenci v de^elnem z^oru koroSkem vbaj deloina zastopani. Stajerski Slovenci se borijo pogumno in krepko proti nemsktitarskcmu sovragu. Siovenski nasprotniki mislijo, da jim je vse dovoljcno, in poCenjajo proti Slovencem ri'ci, ki jim ne slu^ijo v tmt, Aii Stajerski Slovenci imajo dobrib delavccv, ki no hlepijo po pr-va^ki custi, atnpak so zadovoljni, da delajo uarodu v prid. S pomocjo takih voditeljcv delavcev m si §ta« jerski Slovenci zagotovili svoje seddle v graSkem do-ztdneni zboru. Narod je po de2eli zbujen tor se zave-da svujih narodno-politiinih dol2nosti in pravic. V boji proti itatodnim nasprotnikom so koroSki in »ta-jeraki Slovenci ktepijo in urijo; v pcni2nt»in slu^bo-vanji in spisovanji pobotnic se drugi sraeSijo in neu-nirljivc delajo. Vsak po svoji uaravi; vsakdo je poSten, kdor ontane zvest svoji kozi, Slowuske ra/.mere so take, da ne dajejo upanja na uspcsito delovanje na zunaj aii na vidue uspohu } » I deniel niovenske tfsrodne pcani prepevajo in ne ve6 I onega laSkega joldajfimja. Saj imamo dofolj svojih I narodnih pesni in ne potrebnjemo tujih. DotiCnik o- | I menjene vasi naj polozi zbirfeo narodnih pesni pred J one mladenice in gotovo sprevidi, da mladeaiCem bo I I veliko ljubSe prepevati v svojea matern era joziku, ne- I I go y tttjem, tako da niti ne razumejo, kaj kricijo. I I Predraraitw Vaio mladino v cast Yam in celemu slo- I I venskcwi awtn. I I Kakor setn iz gctovega vira pofztedel, namera- I I vajo spet v kratkem napravtti nasi vrti GradiScani 1 I domaco zabavo, obsegajoco petje, govor, deklamacijo I I in godbo. Zivili vrli Grudi»Sani, kajti Vi se ne pu- I I stite vec pred svelom frniti, kajti z napravijanjem j j narbduih veselic dokazujetc, da na grici, kjer ste Vi, I I zivi ljudstvo, katero je vueto za dobro in lepo. Varna I I pa, glavna pospesitelja k temu, kltScm: /ivila! Bog I I Varna plati Vajin trudl f IZ YrpatSke llOKRe, 6. avg. — Popo1d«ma se I strinjamo s tern, kar si nam pri paved oval:;, draga I I ;So6att, da vedenje nckaferih Gori^anov o priliki Slav- I I ndsti podpornega druStva. ki Be je morftla (Mrtesti, je I j sramotilno za narod slovenski. Nekateri Goritani so | ( trdili, da prihod Slovcncev v mesto bi bila provokacija I I inptivod ncredom; ali to bi nikakorne bil, akobi kg I j bifli tudi Gorieani poSteno vedli. Jaz sem prepricaln, I I da uoben Siovenec bi ne bil dai povoda k prepira; I I kako znnjo pa nekateri GoriLant delati, naj pove na- I | Blednja dogodba. I I Dne ai. jufija t. 1. sva sedela z mojim prijate- I I Ijera gospoilom Avgustom GicSicem iz Gorice v ka- I I varni Nezionale; tarn sva pila kavo in sva se razgo- | I vnrjala hot lovca o divjaCini v slovehskem jeziku. I I Poztfeje pridejo t isto kavafno itirje gospodje | I in se vaedejo blizu tarn v ka varni k drugi mizi; oni I I gbvdrfjo «kut»aj v furtanskem jeziku. I I Nu enkrat se obrue en gospod od teh Stirih I I druibenikdv, to je Miba Furlani, trgovee z vinom in I I iganjem ua Kornji, proti mojemu druibeniku, gospo- I I du Avg. Gl. in ga zatae dapadati v itatijansketa I I jeziku, zakaj dn z maiio govori v slovenskem je- | I ziku, in da s teto zasramctje goriSko mesto. [ I Gospod Avg. GI. niu odgovarja tudi v italijan- I J skem jezrkn, da on z raano slovcnsko govori, ker ve, I I da jaz italijaasko ne znam, da pa on s tern sloven- | J skim jezikefm ne dela nobene sramote goriskemu t I mestu itd. I j Ko pa oni gospod Furlani se §e vedno pri^ka, j I di s slovenskim jezikom se sramoti goriSko mesto, I J popriruem jaz besedo in popraSam gospoda Y,, v kak- I j §nem sraislu prizdava do, da bi naji slovenski pogo- | j vori sramotili Gorico ali' kaksno druStvo, in ga lepo I I njej shranjene svete moti (relikvije). Pobo^no sporo-I Ciio tnli, da je patrijarh P r i m i g e n i j po bozjem I navdihnjenji naSel 1. 630 trupli s?. Mohora in For-I tuuata dva kilometra daleC od Grada. Njune svete | ostanke cuvali so potcm skrbno Grajcani in skusali | [ I se novih pridobiti od vseh stranij. Tako so imeli tu- I ; I di prestol sv. Mohora in sv. Marka. Poalednji je iz ! • 1 niannora, ima napis: ,Marco evangelista in Alessau-\ I dria" in se vidi sedaj v cerkvi sv. Marka v Benetkah. . f Grnjeani so ga bili kapili od cesarja Heraklija. Ako • I premislimo to veliko spoftovanje svetih mofii, cudtti j se moramo, kako so pustiti Grajcani prenestt tiuplo i I bv. G ri s ogo-n a (Ersevana) v Zader. Ta svetnik je ; { bil rimski vitez it\ ufiitetj sv. Anastazije. Cesar D i-Iljoklecijan dal ga je I. 209 obglaviti na otoku • I Gradu. V Zadru so sezidali temu nvetaiku lepo cerkev, r j pri kateri je bila postala v srednjem veku imenitaa -1 benediktinska opatija. ) I Zaradi tolikih ostankov postal je bil Grad ime- i I niton bozja pot, h kateri so romarji v srednjem veku i J kar truraoma vreli iz vseh Mrzmih krajev in se celo - j iz Lombardije. S tem pa so si rrtkopali Grajlasi - I mnttgo zavidnikov, ki so jim celo siloma boteii nzeti o-1 svete »oii. Ziasti sosedoja Akvileja skwSafa je vee-a 1 krat Grajfianom oteti njih najdrazje zaklade, kakor a 1 bodemo pozoeje videli. Da bi bili ti prav varno shra- - I njeni, uzidali so Grajcani ostanke sv. Mohora, Forts- - | nata in prvib akvilejskih devic mucenic v sreberni, el emaljirsni Skrinjici pod altarjem presv. sakramenta. ii I Povrhu Skrinjice poloiili so marmasto ploS€o, na ka-d 1 teri se spominja ta dogodek in ki nasi imena tistih I svetnikov, katerih ostanki so bili onde zakopaoi. Ko i- I so 1. 1871 kopali temelj za glavni altar, nasU so 5. '- j avgusta skrinjico, v kateri so lezale razliitie skatlice r-1 iz zlata in srebra, s podobami ozaljsar.e, obaegajoC ), j svete moci razlicoih svetnikov. (Cf. Mittheilangen der J Centwl-Coiamissiou 1883. str. XXIIL) V } (Koaec pride.) ill TV "" popraSam z besedacii: „6astiti gospod Furlani, ali poznate Vi, kaj je liberalizem ali konstitucija ? tisti veli prostost vsakemu; vi menda pa ne poznate ni ene ni druge". „Vi ste pa menda mestni odbornik in bi morali kot tak se bolj redao vesti se in nas kot mirne Ijndi pri miru pustiti. Ob^alujem pa Vas, da ;uovzemate iz nasih slovenskih pogovoiov ialjenje go- ; ri§kcga mesta, Cesar po pravici ne morete storiti. Mesto gorisko ni mi z naSimi pogovori ialjeno, ara- j pak Vi ste obialovanja vredni. Vi ste bili pred leti v Lokavci, in tarn ste obCevali vedno z Gorjani v slo- | veoskem jeziku, tudi se niste nic* sramovali od Vo- glarjev iz umazanih rok solde prijemati in tarn ste si nekaj soldov uapravili, in zdaj, ko ste se od tain pre- selili tukaj k Itatijanom ali k Furlauoni, Vam Cesti* tarn, naj Vas denejo za kakega predsednika, uas Slo- veace in na§ narod, Vas prosim, pa v miru pustitc; in sram Vas mora biti, da nas tukaj tako surovo na- padate. Vi bodite in govorite pri vasi mizi, kakor bo- cete, in nas pustiti tudi v miru". Na te besedc jc g. Furlani prejel svoj klobuk | in je pete odnesel. Slovenci, zapoiuuite si to povest, da bote vedeli, kje ni treba kupovati vina, piva, tgSL* I oja, oceta in emikih rtCij. Kar sem pisal, je go'a I resuica, in vsakdo naj sodi, ali ni bilo /aljivo vedenje rgospoda F. proti meni in mojemu tovarisu in proti I slovenskemu narod u. I Franc L. IZ Cirkna, 4. avg. (Shod.) Vcemj ob 10. uri I prtpeljah so se iz Tohnina in od sv. Lucije na Mostu [ dr^avui in dezeini poslanec dr. Jc^ip vitez Tonkli in I desSciua poslauca J. lvauciC, c. kr. notar v Tolminu, I pa g. Kovach-, veh'ponestnik pri sv. Luciji na Mostu, I v na$ prijazni kmj, kjer je ob treh urah popoludne I dajal rafiun g. vitez Tonkli o svojem delovanji v dr* I 2avnem in o delovanji iu postopanjr pos'.inccv v go-I riSkem dozelnem zboru. D.i si je bilo Se le tisti dan I javljeno, da numerava dr. Tonkli polagati raCon o I svojem delovanji, seSlo se je bilo vendar ob nauna* I feni uri lepo Stevilo voliicev v prostorih gospoda Pe-I temela; skupaj je bilo gotovo nad GO oscb. NavzoCl I so bili skoro vsi obfrnski staraSine, na Celu jim g. I zupati, pricujofa je bila duhov5cma, daljo skoro vsi I dostojunstveciki iz Cirkna in drngi. I nI»o dant obljubi priSel sem", — bVim tako je I zacel g. dr. Tonkli svoj govor — „da Vam polOJSitu I rafiun o svojem delovanji v drzavuem in de2clnem I zborn*. * I Glede prvega delo^anja opazd jc g. govornik, I da je vzajemno z drugimi slovenskimi poslanc* oio-I bito deial na to, da bi se npeijaia slovengftaa, oziro-I ma hrvasclna na srednjih* Solah na Primorskein, v Ma-I riboru in v Pazinu. V tem oziru je bila sprejeta po-I sebtra resolueija in nadejati ae je, da se vlada ne bo f mogla dalje Casa obotavljati, da tem opravicenim ia-I Ijam slovenskega naroda ustreze, in to tem manj, ker j so iiiCevi izgovori, da himaitio slovenskih profeaorjev I iu dovolj sredstev, da bi se oineujena rcsolncija de-I jansko ixvcdla. Ker je kmecki stan temelj drzivi, je I z veseljem g. pdslauec sodeloval pri takozvani pri-I stojbinski no veli, katera oprostujc kmeta in po&estni-I k» priatojbin pri proilaji in kupovanji possstev, Ce J prodiini svet ne prestopa vrednoati 1500 gld. A nic I manj vuien Citiitelj za drgavo je naSa duhovSCina; ka-I tera neumorno dela za gmotni in duSevni napredek I Ijndstva in je vslcd svojega vzviSenega poklica in ne* I ovrgljivih re^nictiih naukov pravi steber driavi in uaj-I boljSa podpir.itfljica javnega miru in reda. Naravno I je, — nadaljevai je govoraik —, da je drfavi doli-I nost skrbeti za to, da se uredi oziroma zboljSa gmot.-| no stanje tega stanu. To je sprcvidela tudi vedina j drzavnega zbora iu gotovo jet da bo sprejeta postava, [ ki se peca s tu zadevo. I Obfie je znana vazuost cest, ki so deielj to, kar j zite CloveSkemu telesu. Gospod poslanec pravi, da I mu je bila vdled tega jedua glavnih akrbi, dasezbolj-I sajo in tudi na novo zidajo cesle. Podpirala ga je V I tej zadevi posebno okoinoat, da je nasa deZelica v j vojaSkera ozirn preimenittie va2no dobi nicesa po prizade-vauji poslaocev, tenivec le putom trzaSke viade ltd. Ko se je stvar vsestransko pojasni'a, ustano gospod delton iz Cirkua ter se g. paslancu zahvali v imeau navzocih za ujegov trud, odobrovaje njegovo postopa-Dje. S tem je bll shod konCau. Pod SOlllCdm, dne 2G.julija 1884. (Krcaarji, zupani, uboStvof) Sauiogoltuost, dobiCkazeijnont piivede krL-mftrfe vcasih do tega, da si vote tudi nedbbre pripo-nmcke v doscgo svojih namenov. K takim priStevam plfoe z godci iu tocenje cez uro. Da se tem slabitn navadam v okom pride, dolz-nost je hkrbeti — zupanu. On je postavljen za to, da v svoji obfiini zavira uenravnost (alabo vedenje) ter pospeSuje nravuost (lepo obnasaoje). „Ker so na pie-sih z godci ljudje cesto kolikor toliko z uuia zmak-B«ni, da se raej njimi tarn razno kaj godi, kar ui Fepo iu dostojuo, ter se tudi novci uepotrebno tratijo, hfepci pretepajo itd.: zaturej ue bodi tacega plesu ofcoii brez dopustiia, katero se od zupaua dobiva za otkaj pristojbine, placane v ubozno blagajnieo.* (1841 y zbirki dezelnib zakonov 112) — „Na krcme jo tre-\% vedno trdo paziti (1810 v zbirki dez*clnih postav 169). Zapirajo naj se po zimi ob 10., a po leti ob 11. uri zvt&v; le kadar je kakSeu poseben vtrok, more 2upau za uekoliko pristojbine dati kamarju dopustila, da cez uro toci. Ako hi krcintr ue dc-ial kakur uiu je uku&uo, globo (ksuen) pUca v ubo-Sno blagajnico." (1835 I, v dez. zak. 50, v dri. zuk. 402). — „Zupaii se ne boj nikogar; dolznost ga vcic, da je praviCen, i.elaven ter ujutruden ra vse strati, ali ob jednctn razumeu uioiS iu pretehtanega posto|>auja.tf VLa»ih pri zupanih uogrefiatno teh lastuostij. Valed tega imajo pronto roko krcroarji, mladina se smeje in raja: a beda, siromaStvo uastaja. Deuar je uze U ua avCtu, je dtfjal tiBti, pa je le lam, kjer je: t rokiih posameznikov. Krcmar ne nirt/.i si rok z nepo^'oiw dobickom! — ^opau: tvoj strah ali pa U na btrau 1 libo^tva re5i uas, o Gospod! Mwr i bor. de na njih narodnost, kar je njegov edini in prayi narnen. Vsled povodnje v Galiciji poskodovanira je cesar dovolil brezobrestno posojiio 1300.000 gl. S krvaskega' vseufiilisfia so izkljuSili devet dijakov, in proti drugim je sepreiskava. Dobro in tudi koristno je, da se vsem dijakom naj si bodo ze katerekoli narodnosti poka^e, da oni so za ucenje poklicani, ne pa da bi celo nganjali poulifino politiko. _______ _____ V liel'-u se§la sta se 6. t. ra. na§ in nem-ski cesar, ki je prifiel iz Gasteinskih toplic, ka-mor redoina vsako leto zabaja. Ta shod kaze, da so razmera mod avstrijsko in nemsko drzavo se vedno prijateljske. Meseca septembra namerava sv. Qc*e papcz imcti konzistorii; iu v njem imenovati nekaj no-vih kardinalov, med temi bode tudi duuajski knezonadfikof. Po Francoskem kolera pojema; pokazala pa se jc ze po ve5 mcstfh v Itailji, kamor so jo begunci s Franeoskega zanesli. Francoskl kon-gres, t. j. sonat in zbornica poslaneev, selel se je, da preastroji osnovne zakone, ter je med drugimi predlogi sprejei ta, da nobeden poto-mec nekdaj na Francoskem viadajoclh dinastij ue more postati prcdsednik republiki. Jiondonska konferenca, ki je imela porav-siati pred vsem Mosfcne finanfine zadeve v E-giptu, odlozila je svoje seje na nedolo&en 6as; ker se veleviasti, posabio angleika in franeoska, niso mogle porazuraeti. Fgipt je bil in bo pp-vod veduira prepirom. Domade in razne vesti Politieni pregled. Prvotne voiitve v dezelne zbore na Koros-kem, Stajerskem, Oornjem Avstrijskem in Sol-nograskem so deloma koncaue, Ueloma se se vrSu. Na Stajerskem so Slovene! postavili osem kandidatov; in kakor se glase porocila o izida volitev voltinih moz v posameznih kuieckih ob-dinah, nadejati se je, da vseh osem prodere, ce bode tudi v nekaterih okrajih borba huda. Da bode na Gornjem Avstrijskem in Soi-nograhkeai vefiiaa poslaneev iz kmeckih obcin pripadala kouservativai straiiki, s.koraj ni dvo-tniti. Ne samo zaupni mozje &o izdali oklic do kcmservutiviuh volilcev, ampak celo Linski skof sam je razposlal pastirski list, v katerem pri-poroca svojim veniim volitev se udeleziti in ver-ne poslance voliti, zaukazai je celo po vsej §ko-fiji opravljati javne molitve za srefien izid volitev. Na Predarlskem je dezelni glavar imenovan iz liberalne manjsine; tega bi od grofa Taaffeja ne bili pricakovali; naravno in obicajno je, da se v vsakem draStvu predsednik izvoli iz veSine. Aii aadvladati, ali kujati se, to je geslo nasih ustavovercev. Za kupfiijsko zborcico v ftigi je izdmi minister Pino nor volilni red; ustavoverci, ki so imeli tedaj v zbornici se ve-dino, so ministru to pravico odrekali ,in res so se pritozili do npravnega sodi§ca na Dunaji; ali tojenjin pritozbo kot neopravi6eno zavrnilo. Po novem volilnem redu so se vrsile tudi nove vo-liCv'« in pri teh zadobe Cehi vefiino. Te dni se je zbornica pri nenavzoSnosti nemskik udov kon-stituirala ter si predsedaika izvolila iz 6e§ke vecine in podpredsednika iz nemike manj§ine, ali ta voiitve nocc sprejeti. Enako je tudi ve6 nemskih poslaucev izstopilo iz zemljedeljskega * ¦¦ * -.«... • vefi Slovonska hranUnica v Gorici i»a nekaj dunara na razpolago. Kdor leli si ga fzpoaodiU, naj ko oglasi v ulici Aseoli, pri sv. Ivanu, ta, St. 1. Pir6ov spomenik bo knmln dogotovljeu. Me-kutcri deli so ze na pokopaliifii. Preoblozetiost z de-lom in bolehavost v zadnjem dasu sta mojstra (g. Bi-teJiuika) zadrievala, da ui mogel dela iisvrSiti, kakor je bil olljiibil. BratovSaina vednega eefiaen|a sv. E. fe imela je od lanske razstave do kooca preteklega meseca junija te le dohodke: trenesek iz leta lb83. 7 gl. 21 kr. — Posamezne duhovnije so plaeale: Tri-busa 6 gl. — Kozbana 17 gl. 21 kr. — Bilje 1 gl. 45 kr. — Grado 15 gl. — Kftnai 15 g;l. — Osek 24 gl. 75. kr. — Sv. Martin 3 gl. 45 kr. — Scodovacca 22 gl. — Sempas 1& gl. 40 kr. — Smatje 15 gl.~ Kronbcrg 23 gld. — Pevma 10 gl. — Dornberg 9 gl. 40 kr. — Batuje 4 gl. — Medana 11 gl. 40 kr. — St. Tomaz 2 gl. — Kuda 15 gl. — Peciue 5 gl. — Gabrije (platilo za velum) 25 gl. — Sv. Peter ob Sofii 9 gl. 20 kr. — lUvnica 17 gl. 50 kr. — Bo-cinj 11 gl. — Flumiccl 30 gl. — Idrija na Baci 6 gl. 20 kr. — Grgai 18 gl. 25 kr. — NemSkirut 6 gl. — Vertojba 1G gl. 15 kr. iu (doplaca za bel plasS) 10 gl. — liifemberg 18 gl. in (doplaca) 10 gl. — «t. Tomaz (odskodnina) 20 gl. — Gabrije 5 gl. 70 kr. — Bilje 0 gl. 20 kr. — Sv. Kriz 10 gl. 85 kr. — Vogersko GO kr. — Voice 40 gl. — Temuica 6 gl. 60 kr. — Staujei 6 gl. 70 kr. — Kamno 8 gl. — AjdovSCina 33 gl. in (odskodnine) 5 gl. — Po-nikve 8 gl. 20 kr. — Podsabtio 7 gl. - Ravna 4gl. — Drezuica 29 gl. 30 kr. — Lokovec 3 gl. 70 kr. — Pervacina 1G gl. — ALvileja 4 gl. — Dalje so plaCah: baronica Am. Codelli 1 gl. — vdova Eru. Claricini-Appel 1 gl. — Mazorana Tereza in Baldassi Tereza 1 gl. — za prodano perilo 13 gl. 92 kr. — otroci iz Mariana 1 gl. — nabiralka gospodicaa Petz 27 gl. 70 kr. — PuM5 Ana, Ursa in Oiimar luxroh- i oa 1 gl. 30 kr. — baronica Fr. Spaun 1 gl. — nabiralka gospodiCua Zei 105 gl. — za rudec plaSC 42 gl — Yseh dohodkov 812 gl. 34 kr. StroSki zuafiajo 810 gl. 05 kr. Ostaja torcj goto vine za prihodnje leto 1885. 2 gl. 29 kr. Vsi stroski so se izlali le za cerkveno opravo in za 12 sv. mag, ki so se darovale za Sivc in mrtve drufitvenikc. Naj bi gg. poverjemki tudi dalje delali za lepi in blagi nameu. Nesrefia nikoli ne spi. Zadnjic sem Yam poroCal, g. ureduik, kako je priSla v tukajinji kme-tiiski fioli ob tr2aski cesti nesreca Cez ^ivino in vmo, a dancs Vam moram porofiati, da glede vma se tega za prihodnje ni bati, kajti viua letos — ne bo. btan nocrad kraetijske Sole je v zalostnem stanji, najbolje trte so brez sadu, branje bo lahko in tudi sodi ne , - , • x i bodo tezki, ako ne bodo imeli 2eleznih obroCey. Kaj Ideielflfija kuiturnega) sveta fieskega, kermvee . uzwk temu tU2Qemu pi;iZoru, ue vem. Ako bi ml vstrezal r^i*ovi velikoiem§ki ^olitiki, rmpak I nografl privatnaga poseatuika, celnal t>i, da vinog^ad-hoce le po'spelevati blagor zemJjideijcev negle- (nlk moraa ni pravUao iveplal m ,0a zvenio m oup dobro, all o nog'radu kmetijske Sole se niti neddmi-sliti, da bi se v njem ne vrSilo vse po pravilih rao-derne trtoreje. Ne ostaja tovej drugo, ko da :ecem, da ucenost uCer.ih uScnjakov malo izda, ako Bog ne da o pravem 6isu solnca in deza, viofiiae in mrzlote, in da vsled tega v rcsnici nesreCa nikoli ne spi. Svitoslav. Pray jim je. Ker so nekateri GoriJiani poka-zali, da se bojijo ljudi, Id jim donaSajo v mesto de-,nar, je veteransko piedstojniStyo v Gorici prav raodro sklenilo, da se bo vrSila velika slavuost, katero na-pravi veteransko druStvo 24. avgusta t. 1. o priiiki rojstnega due presvitlega cesarja in cesarjevica, v M i r a u. K tej slavnosti so vabljene vse veteraaske poddrugnice in tudi triagko veteransko druStvo. Ni nam treba priporoCati, da naj se veterani sveSanosti inuogoStevilno udele2e, kar to Bami znajo. Predpolu-due bo cerkveua slavuost, popoludne pa prosta vcsg-lica, Slovenski napisi bodejo v oci nokatcrn naSo goriSke Boprebivalce, ki ne morejo jenjati, da bi jib ne mazall z razno nesnaZno tvarino ter tako svetu kazali, kake omikauce imamo v Gorici. Koliko pridobi Gorica s takim poSenjanjem nekaterih poiiliCnjakov, ne vemo; vetno pa, da postenim GoriCanom so studi to vecno nagajanje nekaterih poolikaucov. Slovonski napisi so kljubu temu mnozijo in tudi Bajb ima ra-zcu italijanskega tudi slovenBki napis, dasi je fmel mc2 sitnosti zarad tega. Pocasi prldemo dalje, sloven-ski mo?,jo naj ne onesajo, B\aia Spacapanu v Raba-tiSci, ki je svoje krstuo ime pisal slovenski, niso Se onmzali table. Umii je 7. avguita zajutra I. Filippi, pro-fesor na c. k. viSji realki v Gorici, po dolgem bole-hanji. Pogreb je bil dunes popoludne. Tttkajlnji pespolk, ki je bil odpotoval 10. jiilija k vajam na Eras okolo Sempetra, vrnil so je z godbo v ponedeljek, 4. t. m. Pravijo, da po/nejo bo imcl ge nekaj vej na Krasu okolo Komna, Bralno drufitvo na GradiSSi impimi 15. avgusta ob 4 popoludne ua dvoriidi gosp. Perca do-nmto znbavo » potjem, godbo, govorom im tombolo (kmetijsko oradje za dobitke.) Ako bi bilo ta dan blabo vreme, bode zabava v uedoljo 17. avgusta. K o-bilni udele^itvi vljuduo vabi druitveni odbor. Drug! razkae radodarnih doneskov za zastavo „K&tolMto — bralaega drultva v Steverjanu." Stefan Klede g. 1. — BratuS Mef g. 1 kr. 20. — 0. g. Anton Grego^iS vikar g. L —Knefe BoStJan g. 1. — Planiieek Janez g. 1. — Dornik SoM kr. 50. — gkorjattec Kardl g. 1. — Komjanec Anton g. 1. — Kncz Rudolf g. 1. — Knez Alojz g. 1. — Pintar Stefan g. 1. — MUzina 'Anton g. 1. — Knez Pavliu g. 1. — Komjanec Luka g. 1. — Muzlfi Vinc^nc g. 1. — Tefpin Franc g. 1. — Bratn§ Janez g. 1. kr. 50. — Knez Jo2cf cerkovnik g. 1. — Bizaj Mina g. 1. — Knez Janez g. 1. — Drufovka Martin g. 1. — Stergar Anton g. 1. — Stergar JoM g. 1. — Koren Julijan g. 1. — Valentin TeriiL g. 1. -— VogrK Ka-rol g. 1. — Coravner Florijan g. 1. —• Skorjanec Miha g. 1. — Krasovcc Ludvik g. 1. - Skup g. 29 kr. 20. S prejSiijim g. 39 kr. 90. Gisti dohodek pri igri 1G gl. 20 kr. Vsega skupej 56 gl. 10 kr. V Vipoliiah nastopi nova godba prvic* prihod-njo nedeljo, 10. t. m. Izvolila si je javni pies kot priliko, pri kateri hoce pokazati bvojo izurjenost. V Skabrijelu nad Solkanom ukradeua sta bila dva vola, katera je gospodar zarad vrocine pus til ctsz no6 na pafti. Do zdaj niso (Jobili Se tatov, a iSCejo jih pridno iu nadejati se je, da jih dobijo v pest. GledaliSSni vlak hrvatski bil je povsed kaj lepo vsprejet. Na Dunaji priredilo je slovansko pev-sko druStvo na cast doSlim Hrvatom komers, kije bil prav obilo obiskan. Predsednik dr. Len och pozdra-vil je goste v daljgem jedrnatem govoru. ^Kolo" pelo je zbora BU boj" in „Zrinjski-FrankopanskoB ter je gelo navduseno priznanje. Poljak Meisuer in Hrvata Prebeg in Harambasifi naglasali so v izvrstnih govo-rih slovanako vzajemuost. — V Brnu iakala je na ko-lodvoru ogromna mnoftca. Brnski ^Sokul" in pevsko druStvo »Sval;oplukB pr'SIa sta ia corpora na peron. Gromoviti B*ivio I* in „na zdar l"-klici zaorili so, ko je dospel vlak in dezelni poslanec dr. Tucek Jpozdra-vil je goste v izbornem govoru. Popravak. V zadnjem porodilu o tukajSnji c. k. vadnici je bilo reiSeab, da lL2 uaencev bo ponav-ljalo skugnjo. To ni tako, ampak toliko (142) uCen-cev je dobilo 8pri5evalb, da so obiskovali vadnico in da se smejo qglasiti za sprejem v kako srednjo Solo. Taka spriCevala so uvedena po ministerskem ukazu iz leta 1878, St." 5416. Matide^jem v opomin in pojasnilo. Pod-pisani odbor „Matice Slovenske- je doloCil v svojej 62. seji kot kdnecni obrcik za vplafievanje letosuje udnine dan 1. junija. Ker je tedaj omeojeni obrok ze davno (mtekel in ker je Stevilo onih letnikov, ki so udnino Matfci.letos h poslali, vlOjub team nenri^ memo nizko, opozorja odbor vse dosedanjc letnike, W letognje odnine §e niso placali, naj blagovole to v kratbem storiti, oziroma naj javijo avoj izstop, ce jih m veL volja, drnStveniki biti. Posebno pa pozivlja poverjeoike, naj bi blagovolili zaostsle letnike avojega poverjeniSkega okraja opomoiti, da udnino skoro vpla-&jot ter ob jednem delovati na to, da pristopijo dro-Styti novi udje. Cim rednejie je vplacevanje letuine, tern lozje je tudi odboro zadovoljiti drpitvenike, tern preje lahko dobe drustvene knjige. Ce droitveniki tolikrat povdarjajo, da je; kar odbor sam tndi rad pripoznava, Le skrajni cas, da se jamejo drustvene knjige redno in pravocasno razpoSiljati, naj tadi oni cdboro, ki se resno tradi, po svojej raocl ustrezati njihovim zahtevam, ne delajo teiav in ovir z nered-nim vptacevanjem. Vec MatiCarjev je zelel© pojasnila zarad letosnje ndnine. Bodi jim povedano, da ztiasa letoSoja udnina, kot za druge leta, 2 gld. Vprasaoje povi&anja z 2 na 3 gld. se je pac obsirno pretresalo v zadnjem casu v obenih zborih, odborovih in odse-kovih sejah, vendar se je konetno sklenilo, da ostane stvar Se pri starein. Sicer bi bilo pa povi§anje, Le bi bil oasvet tudi obveljal, itak iinelo veJjayo Se lo za prihodnje leto. Odbor. 5 gl. 34 kr.; proso 6 gl. 18 kr.; koruza 5 gl. 60 kr., lee a 8 gl.;—grab 8 gl. — fizol 8 gl. 50 kr. Krorapir kv. 2 gl. 32kr. — Maslo kilo 94 kr.; mast 80 kr.; gpeh frKen 60 kr.; §peh povojeo 12 kr.; snrovo maslo 84 kr.; goveje meso 64 kr.; telefije m. 56 kr.; svinj-sko m. 68 kr.; koStranovo m. 38 kr. — Seno k v i n-tal 1 gl. 69 kr.; siama i gl 60 kr. — Drva trdtia 4 §tirjaikime*ri 7 gi. 50 kr.; dr?a mehka, 4 gl. 50 kr. ___________ TrLno porocilo V Gorki, 6. avguata 1884. Kava: Moka kviatal 156 do 160 gl. — St. Jap 142 do 150 gl. — Cejloo, plante 144 do 156 gl. — Cejlon perla (biser) 155 do 162 gl. — Porto Rico, srediije in fioo 130 do 144 gl. — Malabar 112 do 118 gl. — St. Domingo 106 do 110 gl. — Java 112 do 118 gld. — Rio Eno 106 do 109 gl. — Rio, srednje in pol fino 100 do 106 gl. — Santos, navadnoinfino 104 do 110 gld. — Sladkor, oLi§Cen domaCi 42 do 44 gl.— Melis 36 gl. 50 kr.do 37 gl. Peato 35 gl.—kr. do 35 gl. 50 kr. 01 j e na k vi n ta 1: iz oljk najfineje 94 do 98 gl. — fino 18 do 84 g. — pol fino 61 do 64 gl. — s Karfa (Gorfa otok) 48 do 52 gl. — iz Dubrovnika (Ragasa) 46—47 gl. — izlsttije 46 gl. — iz pavolc an-gle§ko 38 do 42 gl. — Petrolij v sodih 23 gl. 50 kr. kr. do23gl. 75 kr. ? zabojih 24 gl. do 24 gl. HO kr. M a s t i, na k v i n t a I. Kuhano maslo 80 do 96 gl. — Mast (salo) doma^a — do — gl. ogerska 62 do 64 gl. — Speh domac inogrskiGO do 64 gl. — amerikanski —.— Sir placentinski star 140 do 130 gl. — prestar 170 gl. — oveji (pekorin) 125 do 150 gl. — domagi bolski star 86 do 90 gl. — no?. 58 do 64 gl. — Grojerjev 78 do 84 gl. Zita, nahektoliter. P&nica7gl. 05 kr.do —7 gl. 75 kr. — TurSica 5 gl. 50 kr. do 5 gl. 80 kr.— Rz 5 gl. 50 kr. do 6 gl. — kr. Jefmen eel 4 gl. 79 kr. do 4gl. 80 kr. —peban 9 gl. —kr. do 9 gl. 50. kr. Oves 3 gl. 20 kr. do 3 gl. 60 kr. Fazol 8 gl. do 10 gl. — Ajdaagl.60kr. do5gl. 80 kr. — Raj2, na kvintal: fini 23 do 25 gl. — novarski naravni 20 do 22 gl. — mutisk 20 do 21 gl. — indijski 14 gl. 50 kr. do 16 gl. 50 kr. — Vina in § piri ti, na hek toliter. Lga-nje domace— do—; Spirit preclSceni 33 gl. 50 kr. do 34 gl. 50 kr. Vino crao 18 do 25 gl. — kr. — belo 17 do 21 gl. Moka na kvintal. St. I. 18 gl. 60 kr. — St II. 16 gl. 60 kr. — St. HI. 15 gl. 20 kr. — §t. IV. 14 gl. — kr. — St V. 12 gl. 40 kr. — St. VI. 9 gl. 10 kr. — 01 ro b i drobni z zakljem 5 gl. 30 kr. — debeli z zakljem 5 gl. 80 kr. — Krompir 2 gl. — kr. do 2 gl. 75 kr. kvintal. V Trstu, 3. avgusta 1884. Kava, na kvintal. Moka 97 do 106 gl. — Cejlon, plante 74 do 120 gl. — perla 98 do 120 gl. — Portcrico 86 do 105 gl. — Malabar — do — gl. — St. Domingo 60 do 66 gl. — Rio 94 do 66 gl. — Santos 54 do 63 gl, — Sladkor 21 gl — kr. do 30 gl. — kr. 01 je, na kvi otal. Lasko pol fino in fino v sodib 70 do 88 gl. — jutrovsko in albansko v sodih 42 do 48 gl. — s Karfa (Corfu) v sodih — do — gl.—dalmatinsko ? sodih 43 gl. do 48 gl. v posodah 46 do 46 gl. — Olje iz pavole, anglesko 34 gl. 50 kr. do 39 gl.—Petrolje v sodih 11 gld. 25 kr. do 4 gld. 50 kr. — v zabojih 9 gl. 50 kr. do 9 gl. 75 kr. —• Mast, na kvintal. Mast (salo) angleska 54 do 55 gl.—ogerska 62 do — gl. — speh 56 do — gl. I Zita, na kvintal. PSenica 6 gl. 50 kr. do * 11 gl. — kr. TurSica 6 gl. 50 kr. do 8 gl. — kr. M 7 gl do 7 gl. 50 kr. —Jecmeo Oves 7 gl. 50 kr. do 8 gl. 50 Fizoi 11 gl. — kr. do 12 gl. — Grab 13 do 15 gl. — Rajz" la§ki 18 gl. 75 kr. do 22 gl. — kr. — indijski 11 gl. 50 kr. do 18 gl. — kr. — Koze. Podplati kvintal 125 do 160 gl. — Te-lecje koze kvintal 357 do 616 gl. — 100 jaricjih koL 60 do 110 gl. — Volna kvintal 105 do 130 gl. V Ljubljani, 6. avgusta 1884. PSenica hektoltter 7 gl. 15 kr.; re2 5 gl; 34 kr.; jecmen 4 gl. 39 kr.: oves 3 gl. 25 kr.; ajda St. VIII. prinasa te spise: 1 G o r a z d: Svetinja. Pe-sen. — 2. Dr. Ivan Tav€ar: Mrtw srea. Potest (Dalje). — 2. Janez Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih, 21. Peter in Pavel — 4. Jos. Stare: Vinko II — III. — 5. Sim. Rutar: Aktileja IV. V. — 6. L. P e s j a k o v a; Popotni spomini (Dalje). 7. — 8. I. K: Vetrecu. — Vroitev. Pesni. — 9—10 Svojmir: Illadiia ni. — Ljubezni Ldja. Pesni. — 11. JankoKersttivk: Gospod Jaoez Hrtvela. (Dalje). — 12. Dr. K. Strekelj: Novejit pisatelji rnski:2. Tnrg^nev (Dalje). — 13. K^arl Stre-k e 1 j : Jan Ernst Smoler t — 14. F r. Sumi: „Ar-cbiv fur Heimatkunde* in slovensko zgodovinoznan-stvo. —15 Slovenski glasnik. — „Ljnb!j. Zvona izhaja v mes»'Snih po § t i r i pole v61ikc osmerke obse2nih zvezkih ter sloji vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gtd 30 kr. Gotov pomodek. Vsadko dobi plucilo hitro nftz»jT ako bt ostsl moj gOtOTl ROBORANTIUH (pomocek, da brada raate,) brcz uspeha. lma tudi goto? wspoh pro-tiploli, izp adan ju la», 1 u s Ic i-naatiglftri inosivljooju iatt. Uspeh jo goto? po nekatftrem drgnunjj. IDelujehitro. Izvirne »tt logo:? Owriet: €rii*tofolottif lokar; v Trstu: Povol Kocco, loknr t mtsMni palnSi; v Ljubljani: Ed. Mnito; * _______ ,'adru: N. Androvich. Hoiioruutinm rabi so pogo»to z uspettom tudi proti slabosti aporoina in bolosti v gluvi, kar se labko dokaze ae spricevati in zabvalami. NB. Y imetiorantb zalogah dobi se tudi uatna karpaSka roda Orolichova, gotova pom&d zoper vsakori-mo bolonjo zob^ noobhodno potrebna, da hc obrani njib lepota, izvrutno sredatvo, da so obranijo in ci-stijo zobje,'data in lesna, sestavljcna iz zdravilnib koronik moravskih Karpat; pravo ateklenico po GO kr. Gudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno /dra^ilo je prava dobrodcjna pomoc in ni treba mno-gih besedi, da se dokaZe njihova Ludovtta mo(3. C'c se !o rabijo nekoliko dni, oiajimjo in prezencjo prav kmaiu najtrdovratniie Je-lodcne bolcsti. Prav izvrstno vatrezajo zo-pcr hemorojdt*, proti boleznim na jetrlh in na vranici, proti crovesaim boleznim in proti glistara, pri zenskih meseLnih nadleinoDtih, zoper beli tok, bojast, zoper bitje greater cUtijo pokrarjeno kri. One no pregznjajo aamo omonjenib bolozni, ampak nm obvarujejo tudi prud vsako boioznijo. Prodajejo m r ?seh glavnib. lokarnicab na avetu; za naroebe in po§il"atve pa edino ˇ Iokaroici Cristofoletti V Gorici, v Trstu r lokarni C. Zanettl in