INOZEMSKI TURIZEM Za socialistično Jugoslavijo ima inozemski turizem nesporno znaten političnj pomen, ker prispeva k sJi-kom, zbliževanju in rarumevanju med narodi. Razen tega ima za nas tudi gospodarski pomen, ker pridemo z inozemskim turizmcm do dotoka deviz, ki postaja iz lela v lcto vse boij pomemben za našo plačilno bi-lanco. Dotok deviz iz turizma je znašal v letu 1954 1 milijardo 581 milijonov, lani pa 2 milijardi 167 mili-jonov dinarjev. Število inozemskfli air^tov ce Je v povojnih letih giba/Io taikole: leto Stevilo obskovalcev 1948 61.500 1950 41.221 1951 70.379 1953 245.211 1954 321.485 1955 485.254 — Opatnji 21 % — Dubrovniku 11 % — Rabu 7,4% — Lovranu 6,t*'» — Crikvenici 5 % — Splitu 4 % — Portorožu 3,7% — Rcfci 3 Vt Iz tega pregleda se jasno vidi, ida je prisla po določenem zastaju v letih 1949 in 1950 v giban,)u euph tunstov do močnejšega po-rasfa tafco, da smo bi!i lani po žtevilu abiskovadcev visje kaikar pred v-ojoo. Pripomnti je lireba, da lur.reie raste število obiskovaicev kakor iStevilo no'nin, ker hočejo cuii tu-rist: čedaJje bolj obiskovati čim več krajev in se v posameznih kx*fi.h čim man; za-držati. K remu je treba dadati še co, da tuj: tu-rbti čodaJij« bo!j radi prihajaio z mo-ornimi vozBi, kar je raizvidno iz prehoda tiijih motornih rozil preko meje. V letu 1953 je pn-llo pnko moje v driavo 17.815 niotornh vozii, y letu 1954 sc je to število dvijniJo na 33.727, !ani pa ie znašailo 59.791. Gib,Mi;e -uristov po vrstah tu-risrčnih kraijev je oivdržalo veči-ncma predvojho značilnost tako, da so titdi sedaj obmor&ki kraji daleč pred dTugimi. Leta 1955 je na p>r moirske kraje odpadlo 50 odstotkov skm^nega Stevila obi-BkovaJcev iz inozemslva. Ko go-vorimo o razvrstitvi tuj'h turis-ov po krrt/ih, moiramo priipomniti tu-isk u;o;o več-je »n zn«'me turistične kraje v Pri-morju. T.jfeo ie billo v Ietu 1955 v 8amo osmih znajiih turističnih kranh naže^a Primorja naid 60 od-Btotkov nočnin, in to v: Število tujih turistov Država Stevilo obiskovalcev Avstrijrt 73.91't Belgija 15.3^S Donska 9.39S AHKlija 49.166 Franeiia 33 242 tVizcicm-ks 30.351 ItalUa 24.413 M*diaiska 2.168 Nemčiia 154.387 PJerveška 2.460 Svica 18.028 Svedska 13.061 Cešikoslovaifea 1.895 Orfija ««22 drtige evropske države 11.47% H«nada 1-421 ZDA 22-248 Tttri^ja - 4.435 tfmge države 9.417 — Kcfcl J vt Po Stevlla obiskoT je od tujiiii držav na prvera mestu Nemčiia z 31,9 odsrotka, sledi Avscrija s '5,2 odstocka, Anglija z 10,2 odstotka, Francija s 6,8 odstotka tudi iz drugih vzhadjioevropskih držav.