PREDLOG NA 2ASEDANJU SKUPŠČINE OBČINE CENTER
Novosti v davčnih obveznostih občanov
Z letošnjim letom bo začela veljati vrsta novih določil, ki urejajo davščine delovnih ljudi in občanov. Podlago za spre-membe, o katerih ta čas odločajo občinske skupščine « skupščin-ski zbori občine Center so že izo-blikovali predlog novega odloka o davkih občanov - predstavlja republiški zakon o davkih obča-nov, ki je bil sprejet decembra lani. Le-ta namreč v svojem 5. členu določa pristojnost občin, da s svojim odlokom uvajajo davke, ki so njihov dohodek, in samostojno določajo njihovo vi-šino.
Sprejemanje kompletnega no-vega odloka kaže na to, da gre za uveljavitev večjega števila novo-sti, izmed katerih se jih največ napoveduje pri obdavčenju do-hodka iz gospodarskih dejavno-sti. Drugačne davčne pogoje predstavlja že drugačna določitev davčne osnove. Po novem je to ostanek čistega dohodka, ki na-stane po izločitvi vseh material-nih stroškov, amortizacije, zakon-skih, pogodbenih in drugih ob-veznosti iz dohodka, osebnih do-hodkov in nadomestil, osebnega dohodka davčnega zavezanca in sredstev skupne porabe delavcev iz celotnega prihodka. Pred tem se nekatere zakonske, pogodbene in druge obveznosti niso odšteva-le od davčne osnove.
Vsekakor takšna formulacija ši-ri krog tistih, ki bodo oproščeni davka, ker pač ne bodo imeli ostanka čistega dohodka. Po se-danjem načinu ugotavljanja davč-ne osnove niso odmerili davka 64 odstotkom davčnih zavezancev, uvedba nove osnove pa bo odsto-tek teh »oproščenih« zavezancev še povečala. Vendar pa gre razbremenitev nekaterih na rovaš drugih, dohodkovno uspešnejših. Tako naj bi za vse tiste zavezance, ki bodo ustvarili ostanek čistega
dohodka, veljale nove, višje ob-davčitvene stopnje. IVtedtem ko je bila doslej začetna stopnja 28 od-stotkov in končna 53 odstotkov, pa novi predlog ta razpon postav-Ija med 33 in 58 odstotkov. Na podlagi tako določenih stopenj je mogoče pričakovati, da bo dotok davčnih sredstev iz obrtnih dejav-nosti ostal na isti ravni kot doslej.
Olajšave za tiste, ki investirajo
V predlogu odloka so znatno razširjene dosedanje olajšave pri opravljanju obrtnih oziroma sto-ritvenih dejavnosti; v primerjavi s preteklo prakso pa ta skrb zadeva tudi naložbe 2a razširitev dejav-nosti. Tako na primer so upravi-čeni do davčne olajšave že tisti zavezanci, ki vlože v poslovne prostore najmanj znesek, ki je enak poprečnemu letnemu čiste-inu osebnemu dohodku zaposle-nih delavcev v gospodarstvu v na-ši republiki, doseženem v predho-dnem letu. Olajšava se prizna v vrednosti 40 odstotkov vloženih sredstev, vendar pa ne sme prese-gati štirikratne višine davka tiste-ga leta, v katerem so bila sredstva vložena. Davčna olajšava za na-ložbe za izboljšanje ali razširitev materialne podlage dela je omeje-na na milijon dinarjev. Razdelje-na je na pet let, in sicer tako, da prvo leto znaša 35 odstotkov, nato pa se vsako leto zmanjša za 7 ali 8 odstotkov.
Novost je olajšava za. vzpodbu-janje izvoza. Za ponazoritev ome-nitno samo en podatek iz celotne-ga določila. Tako naj bi zavezanci, ki bodo polovico celotnega pri-hodka ustvarili s prodajo svojih izdelkov ali svojih storitev na konvertibilnem trgu, priznali 35-odstotni odpis davčnih obvezno-sti.
Za obdavčitev dohodka iz av-torskih pravic je povzeta doseda-nja obdavCitev. Nova je le določi-tev stopnje za obdavčitev dohod-ka, ki ga dosežejo delovni Ijudje, ki v samostojnem poklicu oprav-ljajo umetniško ali drugo kultur-no dejavnost. Le-ta je nižja kot poprej in znaša 6 odstotkov.
Kar zadeva davke od premože-nja, je potrebno omeniti, da de-cembrski zakon odpravlja dva davka te vrste. Gre za davek za posest cestnih motornih vozdl, priklopnih in kombi vozil ter da-vek za posest gozdnih zemljišč, katerih površina presega pol hek-tarja in so v lasti občanov, ki se po zakonu ne štejejo za kmete. Sa naprej pa je davek predpisan za posest stavb ali delov stavb, sta-novanj, garaž in počitniških hišic. Tu je potrebno omeniti pomemb-no novost, ki določa, da je osnova za davek od stavb vrednost stav-be. Glede na pravilnik o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiS ter sistem točkovanja, ki ga je že iz-dal republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, se ka-že nuja po ponovni ocenitvi stavb in stanovanj v lasti občanov. Ven-dar pa je na dlani, da bo zaradi obsežnosti naloge vsaj še nekaj časa ostalo tako, kot je.
A. Z.