3%haja liakrdi na texUn: v lorek# ceMelt, soboto. MsfsuetL tkreeiimes a week. 5odixrday. Silv. kat°lišktca v ameriki in ura^glasilo slovenske pod porne družbe sv. mohorta v chicago. CHICAGO, ILL.,. TOREK, 3. JULIJA - TUESDAY, JULY, 3, 1923. leto (vol.) k. 4. julij 1776. 4. julij 1923. Zgodovinski dan, ki zasluži spomina t* V sredo bomo slavili 147-to obletnico ameriške neodvisnosti To je najpomenbnejši dan v zgodovini Zedinjenih držav. Pred 147 leti je dne 4. julija zasijalo tedanjim prebivalcem angleških kolonij v Severni Ameriki na sinjem nebu zlato svobodno soln-ce. Pretrgale in odpadle so verige angleškega tiranstva in za kolonijske naseljence in prebivalce je nastopila nova doba — doba svobodnega in neodvisnega življenja. S 4. julijem 1776. se začenja zgodovina svobodnih in prostih Zedinjenih držav, zato tudi ta dan slavi vsa ameriška javnost s tolikimi slavnostmi vsako leto. Vsaki pravi Amerikanec ga slovesno in spoštljivo praznuje! Zgodovina Zedinjenih držav, je zgodovina junaštva in plemenitosti. Narod, ki si-pribori sam svojo zlato neodvisnost, je narod junakov, narod pravih mož! Plemenit kot vedno je bil tudi tedanji kolonijski rod. Rad je dajal v kolikor se je čutil dolžnega in zmožnega tedanji ošabni Angliji. A tedanji angleški plutokrati niso bili zadovoljni samo s tem, kar je kolonijski državljan v Severni Ameriki zmogel. Nakladali so neznosne davke, a v povračilo niso dali ljudstvu niti najpotrebnejših stvari. Kolonijsko prebivalstvo je videlo, da ta plutokratski Anglež samo jemlje in odvaža na Angleško, a za blagobit ljudstva se ne zmeni. Zato je ljudstvo pričelo protestirati, a v Londonu so se jim smejali, češ, kaj boste vi naši sužnji, vi morate plesati, kakor mi hočemo. To je prebivalstvo razkačilo. Potrpljenja je bilo konec, kolonijski državljani so zavihali rokave — prijeli za orožje in začele je v njih imenu govoriti puška proti ošabni Angliji. Pokale so puške in grom topov je oznanjal čez tedanje a-meriške pustinje dan rojstva, prave ameriške svobode in neodvisnosti . . . Padali so kolonijski sinovi in iz src jim je kapala srčna kri . . , A kri, ki je koprnela po svobodi in neodvisnosti, je padla na ameriško zemljo kot žlahtno seme, ki je pognalo iz sebe mladiko nepremagljive samozavesti, ki je vodila ameriške junake do konečne zmage. In prelita kri je rodila zmago in neodvisnost! Na slavni 4. julij 1776. je zadonel v Filadelfiji v stolpu nad dvorano "neodvisnosti" — "Liberty Bell — zvon prostosti!" Zadonel je zamolkli glas zvona — naznanil je morju in zemlji — svobodni smo — prijateljem prijatelji smo — a sovražnikom sovražniki smo! * * Umaknil se je sovrag premagan! — A zmagovalci so hvalili Boga za srečo in dano zmago! Trinajst takratnih prvotnih ameriških držav se je združilo in proglasilo skupno za svobodne in neodvisne Zedinjene države. Za svojega prvega predsednika so si izvolili svojega skrbnega voditelja, Georga Washing-tona, kateri je vodil uporno vojsko proti Angliji tako junaško, da je slednja kot premagana morala priznati, da Amerika sliši samo Amerikancem! Usedli so se tedaj pred 147. leti tam Filadelfiji prvi junaški ameriški svobodoljubni državniki sestavili ustavo in jo svečano podpisali. Razposlali so jo med svet in z njo naznanili svetu, da od tedaj naprej so Zedinjene države proste, svobodne in popolnoma samoupravna neodvisna država. To je kratek opis rojstva Zedinjenih držav. Svoboda, katero ščiti naša zvezdnata ameriška zastava, je še vedno vzor naj-vzornejše demokracije in svobode med vsemi državami na svetu. Ta svoboda je kupljena s srčno krvjo ameriških sinov, zato je tako dragocena in sveta vsakemu svobodoljubnemu pravemu Amerikancu. Jutri, ko bomo obhajali slovesno ta velepomemb-ni ameriški zgodovinski praznik, bo prisegalo plapojoči zvezdnati zastavi na milijone in milijone src svojo zvestobo. Med temi bodo tudi Ameriški Slovenci dvignili svoje des-,—pice s hvaležnostjo v srcu do njih dobre nove domovine, ki jih je sprejela v svoje naročje in jim dala boljšega kruha, kot jim ga je zamogla dati lastna domovina. Naj živi in raste naša velika in slavna nova domovina, naša ljubljena nevesta Amerika! KRATKE AMERIŠKE YESTI — Iz Washingtona se je uradno prepovedalo vsem armadnim častnikom, ki so zadnje čase širili propagando po deželi za višji armadni proračun, da naj s tako agitacijo prenehajo. Tudi ne-smejo kot vojaki, radi discipline kritizirati kongresne ne senat-ske zbornice. — Na podlagi zadnjih poročil iz državnega departmenta, bo v kratkem prišlo - do uradnega priznanja sedanje Mehikanske vlade od strani Zedinjenih držav. Pri pogajanju se je doseglo že skoro popolni sporazum. — V Downs, Tli. so šerifi zalotili tri zlikovce, ki so ravno hotel i vlomiti v oklopno blagajno tamkajšne Farmers State Bank. Vnelo se je hudo revolversko streljanje. Enega so širifi ranili, a je vseeno z ostalimi pobegnil, ne tja bi pustili za seboj kak sled. — Iz Joplin, Missouri se poroča, da je tamkaj sna cinkovna družba zaprla svoje tovarne za nedoločen čas. Okoli 15 tisoč delavcev je vsled tega brez dela. — Znani Whitefield, ki je u-moril policaja «Griffina v Collin-woodu, Ohio, je baje na lačni stavki, kot poročajo zadnja poročila. Npbene jedi in ne pijače noče sprejeti. Mogoče misli, da mu bo to kaj pomagalo! — V Beaumont, Tex. je izbruhnil zadnjo soboto požar na oljnem polju, kjer je postavljenih na stotine sesalk. Oljne družbe so v silnih skrbeh, da se zna ogenj razpasti po vsej krajini in prizadjati ogromno škodo. — V Bostonu, Mass. so zaprli 6 deklet telefonistinj, katere so oblasti obdolžile, da so nahuj-skale vse ostale telefonistinje, da so odšle na stavko v petih vzhodnih državah. Stavka telefonistinj še še vedno nadaljuje. — V Centralia, 111. je v soboto ponoči povozil vlak nekega nepoznanega • človeka. Oblasti preiskujejo, a ne morejo dobiti pri mrtvecu ne drugje nikakih indentifikacij, kdo bi bil. — V Sterlingu, 111. je požar vpepelil predsinočnjim tamkajšnjo orožarno, kjer so izdelovali lovske puške. Materialna škoda se ceni nad $42,000.00. — Thomas Montague znani chicaški bogataš in načelnik največje zavarovalninske družbe Marquette je bil včeraj najden mrtev v svojem avtomobilu. Zjutraj je odšel iz stanovanja in se je usedel v avto, kjer ga je morala zadeti kap in je na mestu umrl. — Statistika petrolejskega proizvajanja pokazuje, da se je v državi Kalifornija proizvalo tekom "lanskega leta ^922. celih 23,730*632 sodov vec petroleja, kot pa leta 1921. — Železniška družba Atchison, Tope"ka, & Santa Fe je povišala delavcem po kurilnicah in železniških delavnicah plačo po 2 centa na uro. Nove plače pridejo v veljavo s t. julijem. — Iz Pittsburgha, Pa. poročajo, da je na otoku v reki Ohio pričel neki tank, ki je vseboval smrtno nevarni strupeni plin puščati. V kratkem je bilo ozračje zastrupljeno od plina, in nekako dve sto oseb je prizadetih več ali manj. Več jih bo podleglo smrti pravi poročilo. — V gozdovju blizu Tacoma, Wash, ^e napadel velik črni medved tamkajšnega delavca Walter B#iggs-a. Iznenadeni Briggs ni imel nikakega drugega orožja pri sebi kot žepni nož„ s kater rim je premagal medveda. Briggs je silno obgrizen in opraskan. SV. OČE ZA MreVROPEJSKI 'JUGOSLOVANSKE NOVICE Rim. — Sv. Oče Pij XI. je poslal posebno spomenico vsem ev-li^jskim velesilam, s katero jih prosi, na sodelovanje za splošni mir. Med drugim tudi povdarja sv. Oče v svoji spomenici, naj Francija odneha od svojih trdih zahtev in naj izprazni zasedeni teritorij v Ruru. Le na ta način bo mogoč sporazum med obema narodoma, povdarja sv. Oče. NEMŠKA IZNAJDBA KI POTEGNE ZRAKOPLOV IZ ZRAKA. Pet francoskih letal je bilo prisiljenih po misterioznem radio valu k tlom. — Francozi razburjeni. Berolin. — Nemški radio strokovnjaki, nadaljujejo na vso moč s preizkušanjem dosedaj še vsemu svetu neznanem misterioznem radio valu, s katerim, ako je dovolj močan ustavijo v zrakoplovu kot v avtomobilu vrteči se motor. JPred tremi tedni so V okolici Vinkovcev v Slavoniji je toča pobila dne 4. junija zvečer vse poljske pridelke. Pšenica in celo koruza sta popolnoma uničeni. Toča je padala četrt ure suha debela kot orehi. Strela je udarila 7. t. m. ob 2. popoldne v hlev gospe Terezije Cerar v Sp. Domžalah št. 4. Poslopje je bilo takoj v ognju, ker je bila slamnata streha. Tukaj se je pokazalo, kako dobra je motorna brizgalna v taki tesnobi. Vse drugo se je obvarovalo samo strešje na hlevu in šupi je pogorelo. Sneg na Gorenjskem. Po večdnevnem mrzlem in deževnem mrzlem in deževnem vremenu je pokril sneg — dokaj nizko — vse vrhove naših gorenjskih planin. V dolinah vlada zato zelo| hladno vreme, a planinski vrhovi blišče v najlepši beloti, kakor meseca januarja. Gorenjec pravi : ko sneg zapade, nastanejo lepi dnevi. Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Na podlagi izkaza Narodne banke z dne 22. maja Nemci poizkusili s tem valom smo imeli za 5,446,963.990 dinar- in so na cesti med Hamburgom in Berolinom ustavili celo vrsto avtomobilov, ki so na mestu obstali vsled močnega električnega radio vala, kateri je takorekoč panal motor na vsakem avtoju. £ Odkar bo Francozi zasedli Po-ruske krajine, so dnevno francoski zrakoplovi nad nemškim teritorijem. Zadnjo soboto so pa ti nemški radio znanstveniki za poskušnjo oddali močan radio val, ko je priletelo pet francoskih letal nad nemški teritorij. Posledica je bila, da je moralo vseh pet letal sesti na tla, kjer so jih Nemci konfiscirali. jev papirnatega denarja v prometu. Okraden. Mesar M. Ambro-žič z Jesenic je bil pretečeni teden, ko se je vozil na Hrvatske po živino med potjo okraden. Neznan tizmovič mu je'odnesel 40.000 kron. „ Odlikovanje škofov. Kralj je z redom Sv. Save II. razreda odlikoval djakovskega škofa dr. Anfe Akšamoviča, nadalje dr. Josipa Marušiča, škofa na £e-nju, škofa v Križevcih dr. Dio-niza Nyaradyja, pomožnega škofa dr. Dominika Premuša v Zagrebu in škofa-koadjutorja dr. Nova iznajdba je povzročila Josipa Langa iz Zagreba velikansko začudenje po celem svetu. Francozi so pa v silnih skrbeh, radi te iznajdbe, ker proti temu misterioznemu radio valu, bo zrakoplov v bodoči vojni brez vsakega pomena. -o- FRANCOSKA ZBORNICA DOVOLI 300 MILIJONOV FRANKOV ZA STRO-SKE V RURU. Pariz. — Francoska zbornica je zadnjo soboto odglasovala, da naj se dovoli za okupacijske stroške nadaljnih 300 milijonov frankov. To jasno pokazuje, da Francija je odločna še nadalje ostati v Ruru. —=—o- angleži za mednarodno pravo glede zrakoplovstva. London. — Angleški justični strokovnjaki, agitirajo na vso moč, da se mora v najkrajšem času sklicati skupaj zastopnike vseh držav glede mednarodnega prava za zrakoplovstvo. Angleži zahtevajo, da se mora uvrstiti v mednarodno pravo gotove točke, na kak način smejo voditi vojno sovražniki proti sovražniku v zraku. -o-* avstrijski škof okrcal ameriko radi kontrole porodov. Dunaj. — Dunajski katoliški škof Sigismund Waitz, bivši cesarski učitelj in duhovni direktor jej v svojem govoru te dni izjavil, da so povzročile ameriške ženske tekom lanskega leta. pred Bogom strašni zločin, ker so zabranile luč sveta do 2 milijonoma duš. V Franciji j"e rekel škof se umori na'stičen način do 500 tisoč duš na leto. Tp zlo ^je najnevarnejše za našo moralo, kolikor jo še imamo na svetu je dejal dunajski £ko£ Walt2. Nov domai parnik. V Bok o Kotorsko je prispel pretekli teden parnik "Vojvodina" last parobrodne družbe "Boka", ki je bil zgrajen v Gdanskem. Novi parnik obsega 550 registerskih ton. Japonska odposlanca v Jugoslaviji. V Beograd sta prispela japonska odposlanca baron Ja-rubi in vseučiliščni profesor Ju-mano iz Tokia. Nahajata se na študijskem potovanju po Jugoslaviji. Znati je treba. Odkar so začeli uradniki zahtevati zvišanje svojih plač, so gospodje v Belgradu dolgo premišljevali, kako bi nevarnost povišanja davkov od Srbije odvrnila. Končno so uganili tako: Ce hočejo uradniki dobiti več, je nam prav. Toda za to je treba novih davkov. Ta davek pa ne sme zadeti Srbije, ampak samo Hrvatsko in Slovenijo. In so šli in naredili davčni zakon, s katerim se bodo zvišali davki za nekaj sto procentov, ampak He povsod naenkrat, ampak najprej v Sloveniji, potem čez nekaj let na Hrvatskem, v ^Srbiji pa o svetem Nikoli. Tako bodo slovenski m hrvatski kmetje plačevali nove davke ne samo za svoje uradnike, ampak tudi za srbske. Kar se med *'brati" tudi spodobi. Kakšno reč "bratovsko" deliti se pravi namreč razdeliti je tako, da dobim jaz večji kos! Strokovni izpit za gluhoneme. Gospod Mirko Dermelj je napravil te dni pred izpraševalno komisijo v Ljubljani z odličnim uspehom sm>kovni izpit za gluhoneme. Osebna vest. Dosedanji tajnik sarajevskega nadškofa, naš rojak monsinjor Karel Cankar, je imenovan za kanonika - v Sarajevu. volkovi napadli 10. letnega fanta. Fort Worth, Tex. — Na pašnikih, na katere pazi rančman Donald Matheson so volkovi napadli 10-letnega sina Matheso-novega in ga strašno obgrizli. Njegov oče rančman Matheson ga je rešil malo živega. Ko bi ne bil zaslišal krika pravočasno, bi bili volkovi njegovega sina gotovo raztrgali. DESET BELGIJ- _ SKIH VOJAKOV UBITIH ¥ RURU, Zavezniki bodo proglasili preki sod« v vsem zasedenem ozemlju. — Eksplozija je zahtevala 10 življenj in nad 40 je ranjenih. Bruselj. — Železniška proga med Duisburgom in GrefeLd je bila v soboto podminirana in pognana v zrak od neznanih nemških zarotnikov, ki še vedno vodijo pasivni odpor proti Francozom in Belgijcem. Eksplozija se je dogodila ravno, ko je čez pozorišče vozil belgijski vojaški vlak, ki je peljal v Rur zamenjevalne čete. Deset vojakov je na mestu obležalo mrtvih in nekaj nad 40 vojakov je ranjenih pravi prvo poročilo. Ko je dospelo v Bruselj prvo poročilo, je ljudstvo silno razburjeno vprizorilo demonstracije pred nemškim poslaništvom v mestu, Vojaštvo je moralo obkoliti poslaniško hišo, sicer bi se bili dogodili krvavi izgredi. V celem zasedenem ozemlju se pripravljajo Belgijci in Francozi na stroge reprisalije proti Nemcem. Najbrže bo proglašen takoj preki sod in z vsakim krivcem bo obračunalo na kratko vojaško sodišče. Vojaško poveljstvo* je izdalo vsem carinarjem in vojaškim obmejnim stražam strog ukaz, da se mora prekiniti ves promet med nemškim in zasedenim teritorijem za dobo 14 dni. V Parizu- se hujska vojaške kroge, naj se okupira za kazetfi še nadaljni nemški teritorij. Novi politični konflikt z Nemčijo znajo slediti vsled te nezgode. -o- podpredsednik države / venezuela v južni ameriki umorjen. Caracas, Venezuela. — V soboto večer je bil od neznane roke umorjen general Juan C. Gomez* prvi podpredsednik države Venezuela v Južni Ameriki. u-morjenega so n^šli v postelji. Kdo bi bil umor izvršil je popolnoma neznano. DENARNE POSILJATYE. ■II... ju. bile joffoalovaB« 100 ■aim udi trjens ..... $ X.5* 500 ..... $6,75 iooo ..... $13 00 2500 — Din. .. 5000 Za italijanske Bre: 50 — Lir. .. 100 500 — Lir. ... 1000 — Lir. .. Pri večjih svotah, ki presegajo 29 tisoč Din. ali a tisoč lir, damo Se posebni popust. Predno pošljete d ena* črez druge tvrdke se spomnite na naje podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in hitreja* kakor kje drugje. Naše cene so va4* no najnižje! Vse poSiljatre naslavljajte na! BANČNI ODDELEK EDINO* ZI49 W. aand. St. Chicago, t t 'EDINOST* EDINOST (UNITY.) Uhaja vsak torek, Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company X849 West sand Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098._ Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države'za celo leto............................$3 <» " Za Združene Države za pol leta.....-....................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1-75 2UBSCRIBTION: For United States per year ............................$300 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA&I DO KDAJ JE _PLAČAN LIST. _j Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Na smrt obsojeni?! (Dalje.) Mr. Klepec! Naša srca, ki so se ob teh kresovih ogrevala za najožjo in ožjo slovensko domovino, bodo vedno imela vsaj en kotiček zanjo, če že niste s to novo, domovino fifty fifty naredile. Dokler bodo ta srca bila, bo tudi slovenstvo v Ameriki živelo. Otrok, ki se je v maternem naročju grel, se v mačehi-nem ne bo nikoli popolnoma ogrel, če mu tudi večje iti lepše k'ose kruha reže. kakor mu jih je rezala mati. Toda ti otroci domovine matere v naročju domovine mačehe, hitreje izmirajo, kot se rode. Imajo mnogo več rakev, kot zibelk, zlasti odkar jim je naša širša ameriška domovina priprla vrata. Morda jim jih v doglednem času zopet na stežaj odpre in tako malo poživi starokrajski slovenski živelj ter njega narodne vzore, ki zdaj z njim izmirajo. Na kak večji preporod v smislu starokrajskih domovinskih vzorov pa tudi v tem slučaju ni misliti. Na kaj ta-cega bi mogli misliti le, ako bi mogli seme domoljubja zavleči v mlade gredice naše tu rojene mladine. In ne samo zavleči bi ga bilo treba vanje, ampak ga tudi negovati, da bi vsklilo, se razraslo in vscvelo. Ali moremo to? Jaz s prepričanjem trdim, da ne. Srčne gredice ameriške mladine so bore slaba tla za seme naše ožje domovinske ljubezni. Pripovedujte Vi Mr. Klepec svojim otrokom o lepoti Vaše najožje in ožje domovine. Vam se bo srce topilo ob sladkih spominih nanjo, domotožje Vam bo morda celo izvabilo kako solzo. Otroci bodo pa komaj čakali, da končate in jih pustite ven na ulico, kjer bodo v jeziku te nove domovine dajali duškft. vzorom njenih otrok. Lahko rabite šibo, a s šibo se nobena ljubezen ne vtepe, tudi domovinska ne. Kjer pa že tla niso pripravna za seme slovenske domovinske ljubezni, tam bi se tudi ostali činitelji te ljubezni zastonj trudili, kaj prida narodne zavesti vzbuditi, če bi bili* tudi vsi pridno na delu. V resnici jih pa nikjer ni. Slovenske pridige v cerkvi, katerih namen pa ni narodno probujenje, nekaj slovenskih predstav v zimski sezoni, ki so pa večinoma beraško revne na narodnih motivih, par slovenskih narodnih pesmi na ljubo starim, to je približno vse, s čemer moremo netiti ogenj naše domovinske ljubezni. Domače literature se nitf ne splača omeniti, kajti ameriško mladino, ki bi kaj slovenskega brala, se skoraj lahko na prste sešteje. Ali more ob tej bori suhljadi zagoreti starokrajski kres narodnega navdušenja? Ni mogoče! Mr. Klepec! Prosim Vas, poglejte no po Ameriki, koliko takih narodnih kresov boste pa zapazili. Poljaki jih nekaj kurijo in plešejo okrog njih. Kako dolgo bo to trajalo ne vem. Vem pa, da bo njih pepel enkrat ameriški gnoj. Pa oni so močni in bogati, si lahko omislijo -vsa ognjišča domovinske ljubezni in jih tudi imajo. Kljub temu jih bo obkrožajoča ogromna ameriška masa prej ali slej absorbirala. Kdo je strastnejši narodnjak, kakor je Nemec? Za vsako ceno je hotel tudi v tej novi domovini ostati pred vsem Nemec. Tudi on je razpolagal z vsemi sredstvi,^ ki vzdržujejo in vžigajo narodno zavest. In danes, ko gleda že na tretji in četrti ameriški rod, kje je njegovo hrastovo germansko navdušenje? Znane so mi nemške cerkve v katerih je bilo nekdaj vse nemško, danes imajo samo še eno nemško pridigo na mesec. Poznam posamezne, ki sicer še tolčejo nem-škof ker so imeli tja do predvojnega časa v nemške šole, a jo tolčejo le kadar je sila, drugače se smatrajo za popolne Ame-rikance in sedanje ruhrske bolečine zelo malo čutijo. Spričo te neizprosne logike, ki se kaže v zgodovini drugih večjih narodov te naše nove domovine, spričo dejstva, da vedno bolj izginja v ameriških vodah nemška oklopnica velikanka in ji bo kmalu sledila poljska, naj se mi Slovenci ustimo, da bo naš čolniček trajno kljuboval valovom amerikanizma, ki ga obdaja in se igra z njim? O, da ustimo se lahko, kolikor hočemo, saj v tem smo veliki; rešilo nas pa to ne bo. Kdor kaj tacega resno trdi, se mi zdi naiven, kakor tisti, ki so v srednjem veku mobilizirali križarsko vojsko otrok proti Saracencim. Da; še bolj naiven je. Ker ti niso stavili svojih upov na fizično moč in duševni pogum otrok, ampak na božjo pomoč, ki je nedolžnemu otroku bližja, kot odraščenemu grešniku, mejtem ko se taki uto-pistični narodni idealisti trkajo samo na svoja domoljubna prsa. T0 ni več samo naivno, ampak naravnost komično. Nekaj čisto sličnega je oni komični epizodi, ki so jo baje nekoč zagrebški berači vprizorili. Vsi so se spravili skupaj" v popolni beraški uniformi, marsirali po Jelačičevem trgu, ter peli: "Još- Hrvatska ni propala, dok mi živimo." Za pust je taka šala dobra. Da, da, Mr. Klepec, kakor se Vašemu in mojemu in mnogim srcem tudi vpira misel, da smo brez upa pomiloščenja obsojeni na narodno smrt, moramo, če hočemo razglabljajoči razum poslušati, nasi dragi domovini tja čez morje zaklicati: "Ave patria monturi te salutant! Bodi zdrava domovina, tvoji ameriški o-troci, ki so na tem, da vtonejo, te pozdravljajo!" Ne mislite da je to samo moja pesimistična sodba. Prepričan sem, d*ko bi bil nas Gregorčič, katerega srce je bil do vrha založeno skladišče domovinske ljubezni, na nas ameriške Slovence naslovil svojo V pepelnicni noči," bi je tudi ne bil zaključil: Tvoj je vstajenja dan, ampak: Tvoj je pogina dan. Iz srca pa bi mu bila kapala (Konec sledi.)' I IZ SLOVENSKIH NASELBIN. | * * + —r--* + * SO. CHICAGO, SLOVENSKA NASELBINA SV. JURIJA. Cerkveni odbor s svojim župnikom se prav prisrčno zahvali za prijazni obisk ob priliki slavljenja 20-letnice župnije sv. Jurija v So. Chicago: 1. Rev. John Plevnik, župniku iz Jolieta, ki je daroval slovesno sv. mašo. 2. Častiti drugi duhovščini, ki je došla na slavnost še posebno Very Rev. Dr. Hugonu Bren, za njegov i zboren govor. 3. Cenjenim društvom iz Chicago in iz Jolieta., ki so nas v obilnem številu za slavnost počastili. 4. Dragim sosedom bratom Hrvatom, ki so nas s svojim častiti m župnikom Rev. Bonv. An-dacič posetili. 5. Domačim faranom, ki so se v vsakem oziru zavedajoče odzvali, kakor je primerno ob priliki takega slavja. Še enkrat vsem dobrodošlim izrekamo prav prisrčno zahvalo. Cerkveni odbor. -o- Little, Falls, N. Y. — Cenjeno uredništvo: — Vidim, da list E-dinost postaja čezdalje bolj priljubljen med našimi rojaki v A-meriki. In to iz vzroka, ker zastopa najlepše ideje naših slovenskih delavcev v tej novi domovini. Edinost prinaša najbolj točna poročila, taka kot so in jih ne zavija po svojem kopitu, kot jih to radi zavijajo na primer na Lawndale. Pri nas je nas 6 pa vsi komaj čakamo, da dobimo vaš list v roke. Pavletu, kadar ga zagledamo na njegovem kor-nerju se mu moramo vedno smejati, le škandal, da so mu prijatelji tako malo darovali, da si še ni avtomobila nabavil. Jaz mu prilagam tu v pismu $1. pa še kdo drugi mu naj kaj pošlje, da si revež kupi potrebnega Henri-ja, potem bo pa gotovo večkrat prišel na svoj korner. Imeli smo te dni silno vročino in še vedno pritiska. Kaj bo, če bo tako držalo celo poletje. Pa menda ne bo vedno tako, ko dobimo kak dež se bo gotovo o-zračje shladilo, da ne b0 tako vroče. Delamo še precej dobro in tudi zaslužek še ni tako slab, ako pride delavec na kak stalni, prostor. To poletje so tudi pri nas takozvani "Builderji" ali po naše stavbeniki precej zaposljeni. Veliko novih stavb se gradi v mestu, kar pomeni, da mesto napreduje. ^ • Suhači so z vso silo na delu, odkar jim je naš guverner Smith obrnil hrbet. Groze na vse načine, a Smith se menda toliko zmeni za njih ropotanje kot za lanski sneg. Zvezni agent je prihajajo sedaj v vse lokale, da bodo nadomestili nadzorstvo, ki ga je preje vodila država. Sicer groze, da bodo naložili silno težke kazni vsakomur, ki bi skušal se pečati s prepovedano robo. Pijačo prepovedujejo, enkrat se bodo zmislili pa bodo nam prepovedali še jesti, in kaj bodo nam dali na mesto tega? Vas najlepše pozdravljam, kakor tudi vse čitatelje širom A-merike. Littlefalski naročnik. renjska več vredna kot pa Kalifornija. Tukaj ako ne prilivajo vedno vode rastlinam, bi gotovo nič ne rastlo, vse je nekako umetno prisiljeno vzgojevanje, kar pa v naši lepi Gorenjski ni potreba, ker vse to zalaga narava sama. Zato se mi je v starem kraju veliko bolj dopadlo. Pozdrav vsemu uredniškemu osobju in prihodnjič poročam zopet kaj več! (Op. ured: — Samo glejte, da ne boste pozabi-li!) Katie Triller. -o Willard, Wis. — Sprejmite žalostno" novico, katera se je pripetila v nedeljo dne 24. junija tega leta. Na omenjeni dan so se zbrali tukajšni fantalini in so se šli kopat v reko Eau Claire. Pri plavanju je zadela petnajst-letnega fanta Joe Bukovca nesreča. Prijel ga je krč in je utoni!.' Mladi Joe zapušča tukaj na WiWardu očeta in mater, šest sester in tri brate. Joe je bil najstarejši sin. Pogreb se je vršil v torek iz hiše žalosti v cerkev in od tam na pokopališče sv. Družine. Pogrebne obrede so opravili tukajšni župnik Rev. Father Novak. Pri pogrebu je bila velika udeležba ljudi in marsikatero oko je bilo rosno, ker mladi Joe je bil dober mladenič vzgojen v katoliškem duhu, ki je rad zahajal h službam božjim in sv. zakramentom. Zato tudi upamo, da je gori pri Bogu, katerega je v življenju tako iskreno ljubil. Počivaj v miru in večna luč ti naj sveti. Starišem in vsem domačim pa naše globoko sožalje! ' J. P- In predno so ga dobili si je zad^ njo krogljo sam pognal v glavo, in si z njo vzel.lastno življenje. Ta rojak je bil ako se ne motim, ker tako nekako se je pisal tisti dopisnik, ki je v G. S. pred časom pisal nekaj od tukajšnega g. župnika. Ni moj namen mu sedaj to predbacivati, a dobro je da se ve, kakega prepričanja je bil, ker pregovor pravi: "kakor se živi tako se umrje" še vedno drži. Pozdravljam vse naročnike in čitatelje tega lista širom Amerike. Naročnik. -o- Long Beach, Calif. — Prosim pošljite mi liste na novi naslov, ker mi je jako dolgčas po njih. Kar se tiče Kalifornije, o lepoti, katero tako visoko opevajo nekateri ljudje, jaz vidim samo to, da ni tako vroče poleti in ne tako mraz po zimi, kot n. pr. v Chicago. Kakor se čuje i-mate v Chicago hudo vročino, katere pa tukaj dosedaj še nisem občutila. Gorko postane tako od enih desetih dopoldne pa do enih štirih popoldne. Vendar pa ni preveč. Če se gre ven, se vzame še vedno seboj sweater — jopič — drugače bi bilo človeku hladno. Zvečer pa sploh mora biti človek dobro oblečen, ako gre na izprehod. \ Za mojo osebo je naša lepa Go- Chicago, 111. — Naznanjeno je že bilo javnosti, da priredi Slov. Mlad. dr. "Danfca" veliki izlet na dan 4. julija 1923. v Cicero 111. na Maksovem vrtu na 22. cesti in na 6r. cesti. Vstopnina bo za osebo 25 centov. Sliši se veliko zanimanja in popraševanja za ta izlet. Posebno pa turška poroka, kaj more J biti to za ena zver? Ali je to kakšna igra? Ali snubitev? Ali kaj mora to neki biti? Vsem tistim, ki še niso videli in ne vedo nič o Turški poroki, bi svetoval in toplo priporočal, naj nikar ne zamude te lepe prilike, ki se nam prvič nudi v Chicago. Toraj še enkrat povdarjam: Vsi na plan dne 4. julija, ker Danica je še vedno zadovoljila svoje goste, zraven pa, da se še prepričamo o tej skrivnosti, kojo ima veselični odbor prikrito. Nasvidenje! John Štayer, član "Danice." -o- Waukegan, 111. — Ni ga in ni glasu od nas med svet. Zato sem se >zopet jaz spravil, da napišern nekoliko o razmerah med nami. Pred kratkim smo imeli tukaj sv. birmo v slovenski cerkvi Matere Božje. Veliko otrok je prejelo sv. birmo. Pri birmovanju je vladal jako lep red in vsi botri in botre so morali prejeti sv. zakramente pred sv. birmo, kar je jako lepo m vredno pohvale. Glede delavskih razmer se ne da povedati kaj posebnega. V žičarni se dela s polno paro, a notri so silno težka dela. Na nekaterih prostorih se dobro zasluži, a plače se ne prejme zastonj, krvavo je zaslužen vsak cent. Na društvenem polju se dela vedno energično za napredek: Zadnje mesece se je zlasti agi-tiralo za nove člane za društva K. S. K. J. Naredilo se je v tem oziru kolikor pač največ se je dalo. V North Chicago, od katere nas deli 10. ulica se je ustrelil rojak John Lah. Cela stvar je nastala iz ljubosumnosti. Na pikniku je zalotil ženo plesati z nekom drugim, nakar je doma zbesnel in pričel iz lope streljati na ženo in svoje otroke. Prišla je policija, ki pa razjarjenega Laha .ni mogla takoj dobiti v roke. NOYICA] Kakšna? — — Chicaška! — Seveda! In še čisto gorka je! — Kje ste jo pa dobili? — Nič ne vprašujte, kje smo jo dobili — ampak kakšna je, to vprašajte!- — Na piknik — ali na izlet — bomo šli! — Kam pa? — V Willow Spring v prosto naravo — v zeleni log — kjer črni kos svojo drobi — in slavček svojo žvr-goli! — Kdo bo pa priredil piknik?.— Taki, ki ga znajo in to so člani "Slovenske Podporne družbe sv. Mohorja!" — Kdaj ga pa prirede? — V nedeljo dne 8. julija t. 1.! — — Kako se bo pa na piknik prišlo? — Z avto-truckom in vožnja bo stala samo 50c. tja in nazaj! Za otroke bo vožnja stala pa samo 25c.! * — Kdaj bo pa odhod na piknik? — Točno ob 8:30 v nedeljo zjutraj g. julija! — Kje se bodo pa zbirali, o-ziroma kje bo pa trnek čakal? — Na 22nd Place in Lincoln ulici! — Ali veš, kaj ti je najprvo za napraviti? — Kaj? — Pojdi takoj h tajniku S. P. družbe sv. Mohorja in oddaj tajniku Mr. Ant. Stonichu na 1834 W. 22nd Pl. svoje ime, da bo vedel koliko jih na piknik pride, da bo vedel veselični odbor koliko pripraviti vseh stvari! — Za zabavo bo na pikniku vsestransko preskrbljeno. Izbor-na okrepčila za pod zob in suho grlo bodo na razpolago. Za natančnejšo poročilo o pikniku glejte v prihodnjo Številko Edinosti. Ne pozabite pa oddati takoj svojega imena tajniku, da bo vedel preskrbeti voznike. Odbor. -o ZA ČASOPISE. Z ozirom na pismo Vladimira Petroviča, znanega agitatorja za odcepitev Črne Gore od Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, objavljeno v listu "The New York Times" z dne 3. maja t. 1., v katerem trdi Vladimir Petrovič, da je dobil za svojo akcijo v Zedinjenih £>ržavah A-merike odobritev od Department of State, je poslanstvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Washingtonu vprašalo Department of State, če so te trditve Vladimirja Petroviča resnične. Department of State je odgovoril Kraljevskem Poslanstvu, da ni poslal Vladimiru Petroviču nikakršnega pisma, š^ manje pa da ga je pooblastil, da more podajati kakršnekoli izjave. Kakor se vidi, so izjave Vladimira Petroviča lažnjive in dajejo najboljšo sliko o odkritosrčnosti in pravilnosti vsega njegovega dela. Presbiro Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. v Washingtonu. --o- Kje umirajo sloni? To je vsekako zanimivo vprašanje in se zadnji čas bavi z njim časopis "Scientific American." Trdi se namreč, da ni doslej še nihče našel mrtvega slona ne v Indiji, ne v Afriki. Med mnogimi afriškimi rodovi prevladuje domneva, da te živali sluteče bližajoči konec, poiščejo skrit kotiček v gozdni goščavi, kjer poginejo, potniki in razni raziskovalci so se trudili, da bi našli taka mesta, njih napor je bil zaman. Vsa ta reč ima pa tudi praktično ozadje, zakaj kdor bi bil tako srečen, da bi odkril to tajnost, bi našel upoštevanja vredno množino slonovine, ki je dragocen material, čig-ar vred; nost stalno raste. ^ MIMOGREDE Napredek našega lista silno peče Prosvetarje na Lawndale, A ravno to pokazuje, da smo na pravi poti in to pot bomo šli naprej, neglede kolikokrat bomo stopili Prosvetarjem na rep t * * * * Ai"' Molek in Zavertnik prav go* tovo dobro ne spita tisto noč, ka« dar najmanj dvanajstkrat ne za, pišeta v rdečo fliko Kazimirjeve-ga imena. Tako špasna sta t* dva lawndalska rdeča apostol^ ka, da bitata še one, ki se s "hob- byhorskom" igrajo! * * * V Prosveti čitam: "Pri S. N, P. J. ne ukazuje kafc starokopitni autokrat in ne gospodari le par diktatorjev, kakor se to godi marsikje drugje . . /1 Cajte no, oča Zavertnik! Ar-deguč, kako se pa tistemu pravi, ki zmeče najmanj pol ducata protestov vsaki dan v koš? Kako se že imenuje? Pomagajte no oča Zavertnik! * * * ■ — Kaj je bil že pomen in namen miljonskega fonda? — Dobiti dosti bedakov — 3 od njih pa dosti cepakov! — To vemo! A v kak namen so nabirali te cepake? — Za božjo voljo ne mučite nas! Naslovite svoje vprašanje če hočete na očanca Zavertnifea ali pa na naseljeniškega komisarja ! ESPERANTO KOT TRGOV. SKI JEZIK. Trgovskim tvrdkam bo služil zz korespondenco s tujimi tvrdkami. Rabili ga bo-r do tudi za brzo- j a vi jen je. . Bilo je dosedaj že mnogo raznih poizkusov, uvesti esperanto v trgovino, kar so sprejele trgovske zbornice v Parizu, Londonu, Newyorku in drugih velemestih za dopisovanje z raznojezičnim inozemstvom ter ga uvedle celo v podrejene trgovske šole in društva. Tudi na mednarodni konferenci v Benetkah ki se je vršila letos v Veliki noči je bil sprejet sklep, da se uporablja esperanto v trgovskem življenju. Dr. Privat, vseučiliški profesor iz Ženeve je primerjal esperanto brezžičnemu brzojavu. Omenil je, da so narodni jeziki prekrasni, vendar pa' je za mednarodni promet zelo potreben jezik, ki bi služil ko i direktno sredstvo za sporazumevanje med vsemi narodi, ne da bi bili pri tem zapostavljeni v svoji prirodni lepoti narodni jeziki. Na mednarodni konferenci v Benetkah so bile zastopane vse kulturne države, celo Kitajska, Perzija in Japonska. Od slovanskih držav je bila najštevilnejše zastopana Češkoslovaška (Ministrstvo trgovine, Praški vele-sejem, Zveza turistovskih društev, razne trgovske zbornice.)1 Naše finančno ministrstvo je bilo zastopano po inšpektorju Kla-iču, g. Dudkovič' pa je zastopal Zagrebški in Ljubljanski vele-sejem. Enoglasno se je sklenilo, da se uvede esperanto v vse trgovske in industrijske šole po celem svetu, da pomagajo trgovske zbornice in turistovska društva razširjenju esperanta, da se priporoča turistovskim društvom izdaja "Vodnikov" v esperantu, da se uvede esperanto priradio-telegrafskih postajah in da se po-zovejo gostilničarske zveze, da uvedejo esperanto v svojih šolah. Ne dvomimo, da bo-imela ta konferenca kakor tudi lanska v Ženevi za uvederije esperanta v šole dobrih uspehov in da se esperanto kakor že na drugih poljih udomači tudi v trgovini, ker nimamo absolutno lepšega, lažjega in enostavnejšega sredstva za sporazumevanje s celim svetom'kot je esperanto. f Vjel se je. Sodnik: "Ali priznate, da ste temu gospodu ukradli uro?" Toženec: "Nikakor ne!" Sodnik: "Tožitelj pa trdi, da ste mu vi ukradli 30 dolarjev vredno uro?" Toženec: "Laže! Pa se sami prepričajte gospod sodnik, če je ta čebula vredna trideset dolarjev!" "EDINOST* V NEDELJO POPOLDNE. Pi*e Rev. J. C. Smoley. TEDENSKI KOLEDAR 7 po bink. O lažnjivih prerokih. Mat. 7. 8 Nedelja 1— Elizabeta, kraljica i 9 Pondeljek — Gorkumski tnuč,. Veronika. 10 Torek — Sedem Bratov, m. Felicita. 11 Sreda — Pij I., papež in muc. 12 Četrtek — Ivtin Gualbert, opat. 13 Petek —- Anaklet, papež. 14 Sobota — Bonaventura, škof. -o-- ČETRTA BOŽJA ZAJPOVED — PREDSTOJNIKI. Spoštuj očeta in mater! — Ta zapoved nam zapoveduje, da spoštujmo naše stariše, pa tudi naše predstojnike, in sicer svetne in duhovne. K svetnim spadajo gospodarji, delodajalci, ki imajo služabnike. delavce. Kakošne so njihove medsebojne dolžnosti? Gospodarji, delodajalci morajo paziti in gledati na to, da njihovi podložni spolnjujejo božje zapovedi, da jib poučujejo sami ali skrbe za njihov pouk, dati jim morajo priliko in čas, da izpolnjujejo svoje verske dolžnosti; svariti, opominjati jih morajo, če store kaj hudega, pa vedno z ljubeznijo in milobo, dajati morajo svojim podložnim dober zgled, in končno: plačevati jim morajo točno in vestno njihov zaslužek. Dober gospodar, dober delodajalec bo vedno vprašal samega sebe: Ko bi bil po božji previdnosti jaz služabnik, jaz delavec, kako bi si želel, da bi se ravnalo z menoj? Če je posel, služabnik, delavec bolan, zahteva od nas krščanska ljubezen, da mu poskrbimo vso potrebno zdravniško pomoč, in če je bolezen nevarna, da pokličemo duhovna. Hišni gospodar bi težko grešil, če bi dajal svojim podložnim slab zgled, če bi s svojim življenjem dajal pohujšanje, če bi ravnal in delal, kar bi bilo proti nravnosti in veri. Se veliko bolj bi grešil, če bi od svojega podložnega zahteval kaj krivičnega, kar bi bilo zoper božje ali cerkvene zapovedi. Posli, služabniki, delavci so pa dolžni svojim gospodarjem spoštovanje, pokorščino, zvestobo. Zvestoba obstoji v tem, da skrbe in pazijo na imetje gospodarjevo, na njegove koristi, da ne store ničesar, kar bi bilo v škodo gospodarju, da nikogar v to ne napeljujejo. Pokorni jim morajo biti v vseh pravičnih in pametnih stvareh, posebno kar se tiče dela, za katero so najeti. Pokorščina mora biti hitra, brez vsakega: obotavljanja in premišljevanja. Veliko zasluženje bodo imeli, če bodo predstojnikom pokorni, kakor Bogu, kakor Jezusu Kristusu samemu. (Ef. 6, 5). Podložni, posel naj nikoli ne izpolnjuje povelj in ukazov svojca gospodarja, če se ti ukazi protivijo božjim ali cerkvenim zapovedim, kar bi nasprotovalo pravičnosti. * poštenosti* nravnosti. Pokorščina v takih slučajih bi bila pregrešna/Ravno tako bi grešil, ko br iz strahu, da bo zgubil službo, da bo prišel ob delo in dober zaslužek, se vklonil ukazom gospodarjevim, ki bi nasprotovali božjim ali cerkvenim zapovedim. Deležen bi bil greha skupno z gospodarjem. Posli, služabniki greše težko, če objavljajo in razkrivajo domače skrivnosti, ki škodujejo gospodarju na njegovi časti in na njegovem ugledu in ga pripravijo v sramoto. Obrekovanje, natolcevanje od strani služabnikov in poslov nasproti svojim gospodarjem je veliko'večji greh kakor obrekovanje, natolcevanje l«oga drugega. Ravno to velja, če kdo ni pošten, zvest svojemu gospodarju in mu morda celo krade. Lastniki tovaren itd. morajo ravnati s svojimi delavci kot s sobrati, v krščanski ljubezni. plačati jim pravično plačo in gledati na to, da spolnjujejo verske in nravne zapovedi. Delavec nasprotno mora kiti svojemu delodajalcu zvest, vestno 07 pravljati svoje delo, paziti na njegove koristi, kakor da bi bile njegove lastne. Predstojniki in podložni morajo imeti vedno pred očmi besede sv. Pavla (Ef. 6, 5): "Sužnji, u-bogajte gospodarje po telesu s strahom in trepetom, v pripros-tosti svojega srca, kakor Kristusa, ne navidezno, da bi bili ljudem všeč, marveč kot Kristusovi sužnji zvršujoč božjo voljo iz srca, dobro vol j no, služeč Gospodu, ne ljudem; vsaj veste, da bo vsak prejel to od Gospoda, kar je dobrega storil, bodi si suženj ali svoboden. — Gospodarji, obnašajte se ravno tako z njimi. Pustite grožnje in se zavedajte, da je ravno tako njihov kakor vaš Gospod v nebesih, in da on ne gleda na osebo." -o- APOLOGETIKA. Racijonalistično razlaganje čudežev. Racijonalisti, posebno v prvi polovici 19. stoletja, so hoteli razlagati čudeže sv. Pisma naravnim potom. Vse je bilo samo navaden slučaj; bogati ribji lov, da je nastala tišina na morju itd. je bilo vse "slučaj". Vihar se je slučajno polegel, ko je Jezus za-povedal morju in viharju tišino. Pri čudežni razmnožitvi hlebov so bili ti hlebi dovolj veliki (!), da so zadoščali za 5000 ljudij ... Rad bi videl peč, v kateri so se pekli hlebi, da bi eden zadoščal za 1000 ljudij! Kakšen je moral biti še le deček, ki je po evan^-geljskih besedah nosil te hlebe! Trume nebeščanov pri Jezusovem rojstvu so razlagali z "veščami," ki se po noči svetijo itd. Te sp seveda angelom jako podobne ! Racijonalistom takratnega časa je prišla seveda ravno elektrika, ki so jo kratko prej iznajd-li. Čudež pri Jezusovem krstu so razlagali z nevihto s hudimi bliski, kakor slučajno je letel golob memo. Vihar in ognjene jezike nad apostoli na binkoštni praznik s0 razlagali na sličen način. Faraon in Egipčani so utonili vsled viharja, ker so se spla-šili konji. Nevihta in blisk sta spreobrnila tudi Savla na poti v Damask. Slučajen blisk je razvezal Petrove vezi v ječi in peljal Petra proti vratam ječe, katere je tudi nevihta odprla . . . Takšne "bliskove" razlage; so smatrali takrat za "vedo in znanost," dandanes se svet pomilovalno smeje nad njimi. Ravno tako so hoteli razlagati čudežna ozdravljenja. Bili so baje to le bolniki, ki so si bolezni domišljali, bolnike je bilo treba samo malo potolažiti, pa so se čutili zdrave. Gobavci, o katerih nam pripoveduje evangelij, sploh niso bili gobavi, tudi niso bili ozdravljeni, ti so si samo domišljali, da so ozdravljeni. Slepoto so. razlagali kot razvnetje oči, treba je bilo samo razvnetje nekoliko ohladiti. Vse se je godilo čisto naravnim potom. Ob Kristusovem času so smatrali vsako slepoto za vnetje oči. Preglavice delal je tem razlagalcem čudežem samo sle-porojeni, toda o tem so previdno molčali. Kake druge razlage seveda ni bilo pri tejh ljudeh pričakovati glede obujanja mrtvih, vse sd razlagali z navidezno smrtjo. Odkod je prihajal mrtvaški duh, v Lazarjevem grobu, to so pri svoji razlagi pozabili povedati, vendar pa so ga duhali prijatelji in sovražniki, ko je bil Jezus pri Lazarjevem grobu; se bolj čudno pa je, da je bila navidezna smrt Kristusu tako pokorna ! Kakor hitro je Jezus spregovoril, je po trditvi teh ljudij takoj prenehala navidezna smrt, in to pri treh obuj en jih od mrtvih! Na Kristusovo besedo se je vse še slučajno zgodilo, seveda se zdi to nekoliko "ču- dno" . „ . Pri enih vratih gonijo čudež ven, pri drugih prihaja pa zopet notri. Navidezna smrt naj bi po njihovem mnenju razlagala tudi Kristusovo vstajenje od mrtvih. (Glej prihodnje članke). Angelji v grobu niso bili ničesar drugega ko belo, blesteče platno . . . Pri vnebohodu je šel Kristus samo na drugi strani doli, apostoli so pa trdili, da ga je oblak odpeljal v nebesa. Dandanes človek, ne more misliti, da so racijonalisti kedaj na tak način razlagali čudeže, in da so jim ljudje verjeli. Toda kjer začne človek modrovati .PROTI Bogu, tam postane sam neumen. Kaj pa pravi zgodovina? Po Jezusovi smrti so judovski rabini z vso silo napadali mlado krščanstvo. Nasprotovali so "povsod krščanskemu nauku in sumničili kristjane kot "odpadnike." Še po razdejanju Jeruzalema so ustanavljali v Jamniji, Lydiji, Cezareji itd. šole, v katerih so oznanjali sovraštvo do krščanstva. Večina rabincev je bila sovrstnikov Jezusa Kristusa. Se-^ daj pa pomislite, pred očmi teh sovražnikov naj bi si bili apostoli, evangelisti vse te čudeže; že izmislili! Čudežno razmnožen je kruhov, mrtvih, obujenje, obuje-nje Lazarja! "Lažejo!" bi vpili rabini. "Lazarja poznamo, ta ni bil nikoli mrtev. Sleporojenega poznamo; ta ni bil nikoli slep. V puščavi nismo bili nikoli nasičeni 1" Za rabine je bil to boj na življenje in smrt. Bil je tak boj po celem svetu, kjer so Judje raz-trešeni živeli. Povsod so naspro-vali kristjanom. Kdo bo vrjel, da bi bile mogle take pravljice v tako hudih časih nastati! Če bi Kristus ne bi bil Bog, ko bi e-vangelisti ne bili imeli čudežev pred očmi, bi ne bili nikoli sami naredili iz Jezusa Boga. Da slikajo justico z zavezanimi očmi je popolnoma prav, ker če bi imela odvezane oči, bi marsikaterega brcnila, ki v njenem imenu sodi. IŠČEM DOBREGA BRIVCA Slovenca ali Hrvata. Delo stalno in primeren zaslužek. -—- Pišite na: FRANK D RAZU M ERICH, 5122 Buttler Street, PITTSBURGH, PA. BABICA Mrs. CHAS STEVENS, 283 ^ W. 10th St. Indianapolis, Ind. se priporoča Slovenkam. Imam postavno dovoljenje, jamčim točno postrežbo in sem vam pripravljena za vsako pomoč, vsaki čas. Kličite — Phone: Belmont 4072. Milovan Milinovič: ___ KONEC REPINCUEYE LJUBEZNI. (Konec.) Odslej je čakala dan na dan na Jakca, oziroma vsaj na odgovor, toda ni bilo ne prvega ne drugega. Tako sta minila dva tedna. Marjana je jsdaj vedela pri cem da je. Vrhu tega so še bolj pogfosto čule vesti, ki so spravljale v zvezo Jakca in imovito Stobarjevo Reziko. Bilo ji je torej dovolj. Izginila ji je vsa ljubezen, le misel na osveto ji je ostala. V dolgih nočeh brez spanja je kovala načrt in ga tudi skovala. In zopet je romalo v Klanec pismo na Jakca, a sedaj s sledečo vsebino: Dragi Jakec! Najrej Te prisrčno pozdravljam in Te v sredino svojega srca postavljam. Kot veš, sem i-grala v državni loteriji in sedaj Ti naznanjam veselo novico, da sem zadela 120 tisočakov. Dragi Jakec, nisi lepo ravnal z mano, nisi me obiskal, ko sem Ti pisala, da sem bolna. Koz, hvala Bogu ,nisem imela in sem zdaj popolnoma zdrava. Ljubi Jaka, če si še teh misli, da bi se midva vzela, Ti vse odpuščam, samo pridi v nedeljo popoldne zopet v vas, da se končno pomenimo radi svatbe. Lepo Te pozdravlja in ljubezen obnavlja Tvoja Marjana. Tudi Nanči je poslala poročilo o velikem dobitku, kajti vedela je za njeno slabost, da ne bo znala molčati. In res, ni se motila. Drugo jutro celi Klanec ni govoril drugega kot o Marjanini sreči i « , Bilo je v nedeljo popoldne. Po cesti iz Klanca proti Žabjeku je stopal mladi Repincelj; srce mu je utripalo veselega pričakovanja. "120 tisoč! Ha, to ni mala reč!" je modroval sam pri sebi. *'Sicer vem, da je sedaj pri Štobarjevih zame končano in da *A 'N *»S W »ll-H>l "OD V H3J.HDHI CTV ■eqpejvaod osa O^TOJA«Z oaais -ureaZ V3[gTTLIOA? n^ofOA -vz «a oq «p 'eqlajf} •001 ni "s>9£ -©I raeCoAS ud ooraopi satrap e§ e*tq

!, *YKiQaaoa cC[maxds o* oba 'vaigtu »uafjdrjo 'emu ofdjo^o joujDaioq S IkVV^V^VVV^V^X.V^^^VXAA.jjl Preskrbite si zabavno in koristno čtivo za počitnice. Ni se vam treba dolgočasiti, kajti pri nas lahko1 dobite S i 8 knjig za dolar 1. Na negotovih potih, povest ..............$ .35 2. Kako si ohranimo ljubo zdravje .......25 3. Koledar Dr. sv. Mohorja 1921 ...........20 4. Iz življenja za življenje, pov^Jfc,.........20 5. Državljanski katekizem ...............*o 6—7. Več luči, dva zvezka a ioc...............< .20 8. Koledar Ave Maria 1920. .................25 Skupa .$1.55 Vse te knjige, naročene skupaj, stanejo en dolar. — Poštnina je že všteta. Naročila pošljite na: sem se Reziki hudo zameril. Pa kaj zato! Da mi je le še Marjana dobra. Njenih 120 tisoč odvaga vse. Res, rada me ima,-rada. Kakopak, sem pa tudi fant, da malo takih !** S ponosno kretnjo si je pomaknil zeleni klobuček na desno uho in prekinil svoj sa-mogovor z veselim ukanjem, da je odmevalo od Klanca sem. (< "Sicer pa," je nadaljeval, "sem ji pisal v odgovon tako prisrčno pismo, da ga mora biti vesela. Gotovo me pričakuje z razprostrtimi rokami. Juhuhu!" Dospel je v Žabjek. Ko se je bližal Lopjekovi koči, je videl na oknih sosednjih hiš vse pol-*io radovednih' obrazov. '"Ha," si je mislil, "seveda so radovedni na srečnega snubača. Pa mi tudi zavidajo. Naj le!" In še krepkeje je zaukal. "Poglej! Ali se ne premika zastorček na oknu Marijanine sobice? Gotovo je ona, ki me že komaj čaka." Pospešil je korake in že je stal pred durmi Lopkejeve koče. Moško je odprl vrata, da bi vstopil, toda nenadoma ga je prasnila metla, ki jo je vihtela previdna roka iz temne veže, po glavi, da mu je v velikem kolobarju odfrcnil lepi klobuček. Za prvim udarcem je priletel drugi, tretji in predno se je ubogi Jakec iz prve osuplosti zdramil, je že stala pred njim Marjana, vihteč zmagoslavno svoje bojno orožje — umazano metlo — in kar bruhala vanj: "Kanalja grda, duša hinavska, ali ti sedaj dišijo moji - tisočaki? Seveda, skopuh, slepar, tu jih imaš!" In začela je zopet neusmiljeno bun-kati po Repincljevih plečih. Okna sosednjih hiš so se začela odpirati in iz vseh se je razlegal gromovit krohot in bojni krik. Jaka je začel v svoji zmedenosti najprej prositi: No, no, Marjana, za božjo voljo, ne bodi tako huda! Spomni se najine ljubezni in misli na najino srečo!" A ko je Marjana nato začela še huje udrihati in vpiti: "Tu imaš svojo ljubezen in srečo, vse sku% paj!" je pobral Jaka na tleh ležeči klobuk in urnih krač izginil, A Marjana, kateri še sedaj ni bi* lo dovolj maščevanja, jo je udrl% za njim. Tu pa tam se je iz O« kenj zaslišal krik: "Daj ga, Mar* jana, le po njem!" Povsod pa sc je razlegal smeh in krohot za« bavajočih se vaščanov. In ko j$ Jaka že davno izginil med njiva* mi^ je še vedno donel krohot rae<$, vaškimi stenami, a iz Lopjekov$ koče se je tu pa tam začul srdit Marjanin glas: "Slepar . . , ka* nalja . . . hinavec . . ." * * * Še dolgo potem so se v Klati« cu in Žabjeku smejali Repinclje* vi smoli. Ce ga je kdo srečal, ga je gotovo podražil: "No, Ja* ka, ali ti-je nevesta dala tisoča"« ke? Kdaj pa bo spet svatba?" A' Jaka je zamomljal tisti svoj. "Ardeguč . . in se obrnil. Nanča Piskernikova, pa je kaj ra« da skrbela za to, da se ni poza«* bilo tako kmalu, kako je Marja* na s svojimi izmišljenimi tisoča« ki spravila Jakca — pod metlo* -o- Dekleta imajo rade bogate Ženine, prav tako vdove, pa tu je sedaj skoro najmodernejša »lov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in toča«. Vsem slovenskim če. gg. duhovnikom, cenjenim dr ust ram, trgovcem in posameznikom, se najtoplej* priporočamo, da se spomnijo, na nas, kadar potrebujejo, lralrff| tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor .vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi - . % TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago, 111. Phone: Canal 009S. _