ISSN 0040-7712

770040 771208

JANUAR 2003
LETNIK XXXX1
CENA 400 SIT

Rf

( 5 fi


c o

E E

c.

■o

.0 G

O

"O g

° g-

Ul 3

.Q ^
Q_

©

*w

C -*

' č o

C- — ”

S JS ©

—i >o ©

— 2  ©"‘c

■? 2 « 5 .

■A 5 ~ ®

^ E 8*1

1 O S" N

S '>o* >

2 P - E

^ £ c co
tj a.-zm

9  • IS

” C0 »-

Z jq  (8 a

n« © N ..

S S E -§.i
C 3  St s

č § 2  3
O 8 0-2;

“-S .2  1

'Z © <0
+i »- t!

£ aj

Ego
75 | S
K ©<

>

js* 5 ".

flfl

I «A 5 jff

4 ? C**g?

-g 2

P «g| f

AJlflf'

r 3 i

-E 0,

.

1 :

B / "S o |
£“■

2 *>

i se

Jm? /

e  2 S)

t tf
§■&
S 2 3

o) ¥

0 !

◄ 2

j,<t

§ Ifl */

“ * X

m

f|S

~ I 1  B 5

2. £ £

2 » 5 c g

I 1*1

« o i* ,2

.. a t -  . tj /

"**. 10 10/

- ‘o -V

o c O

OES

o3 © c

if §"

JD  O ©

£ $ cn
CD  x  >

rr- ^ >

CC CM >

DQ t:

S Vi

Vfc

*• J i

CD  !

$\\

i

sc ■*

o 2

«M

JE N
o «

n “

^ ^ C h

*■„$ | £

> t O
^ -*-i <S

00 ^ 5(0  ^ o

co “*

Si| s

tS n -o

c -a o A

* o x: «

D -i

Z D.

s

« Sr 3

1

</)

C _C
<fc O
N



a3 E

'ŠE 3

»■P ^ -5

._, D

C <0 -Q

5 3

«>22 =

3 S 3

S« i o

M ^ N >


"R -c

c

■te 4 ^

2 'c

o c
4= ®
.c a> 2
2 E -2

*r- /n

co

rj ra ~ jd =
jc  -a 03  °- 113  x: B

® O O (0 T3 C O

>.-!- — :=pO »O 2
13  2 j a3 ^ =5 g

.2, o o ns z  (fl c

§ 11 f g  5 ■'

a o o > a>

O® o!

s r a  i i

E >w  >g -

sj as -2 _§
D ^ J2 <

. °5

CM C0 .N 1

I F

CM ^

t

• • O >£/5

cm  ^ a)
d £ C 5 )
^ o c
< ^ cd

II 1 86671

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

JANUAR 2003, LETNIK XXXXI, CENA 400 SIT,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Za založbo:
mag. Ladislav Jalševac

Glavna urednica:

Maja Jug - Hartman
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@tehniska-zalozba.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:
telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: mezan@tehniska-zalozba.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslovu uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 400 SIT,
naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT.
Transakcijski račun:

07000-0000641 745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943 (NLB,
Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša
8000 SIT (40 EUR).

Devizni račun pri Novi ljubljanski banki,
Ljubljana d. d., Trg Republike 1,

1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6
Odgovorni urednik revije:  Jože Čuden
Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Trženje oglasnega prostora:

Vesna Aljančič

Računalniški prelom in izdelava filmov:
Luxuria, d. o. o.

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,
Miha Zorec, Roman Zupančič.

Tisk:  Tiskarna Ljubljana, d. d.

Revijo sofinancira:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport -
Urad za znanost ter Urad za šolstvo.

Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na
dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega
dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Maketa vojne ladje Bismarck, za katero je
Franci Urh potreboval več kot 3000 ur
dela, je v celoti izdelana iz pločevine.
Dolga je 126p.mm.in težka nekaj nad
9 kilogrerfnov’ Poganjajo jo trije
elektromot®r|i. Za svojnčKtop na koseški

olimpiadijj? avtor fMlžel »učen aplavz.

\ # ■?. JI

^Voto: Jože Košak

mr

januar 2003

KAZALO

KAZALO

2

4

6

8

TRETJA KOSEŠKA OLIMPIADA.

MARKLINOV SISTEM VODENJA
(3- DEL)

LETEČE KRILO - PARKFLYER.

RAKETNI MODEL ŽIROKOPTER

11

12

14

16

27

28

30

31

34

36

39

PULT ZA RV-NAPRAVO MC-12

POSTOPKI IZDELAVE MODELOV
ELSV - IZDELAVA ORODJA
(1. DEL).

IZDELAVA PODVOZIJ ELSV

OBNOVIMO SI STARI MOPED
(4. DEL)

MINIATURNI BRUSILNIK.

ZAŠČITA ZVOČNIKOV

SPLETNI PRIPOMOČKI
ZA INTERNET EXPLORER 5

MODEL TOVORNE LADJE

(3. DEL).

DOMA IZDELANO MILO

TEKSTILNI OKVIRJI ZA SLIKE .. .

NENAVADNA GUGALNICA

1


REPORTAŽA

Tretja Koseška olimpiada

JOŽE KOŠAK

Že tretje leto zapored so Mestna zveza
društev za tehnično kulturo - Ljubljana,
Društvo modelarjev Ljubljane in Astronavt¬
sko raketarski klub V. M. Komarov organizi¬
rali in izvedli Koseško modelarsko olimpia-
do. Zadnji teden v avgustu se je na gladini
Koseškega bajerja in v njegovi bližini odvija¬
la prireditev, ki je imela namen obiskoval¬
cem in mimoidočim prikazati različna po¬
dročja in panoge modelarstva. Vsak dan po¬
poldne so se tam odvijala tekmovanja in de¬
monstracije ladijskih modelarjev, v nepo¬
sredni bližini bajerja pa so svojo dejavnost
prikazali tudi letalski in raketni modelarji.

Prireditev je pritegnila veliko pozornost
ne samo mlajših obiskovalcev, temveč tudi
odraslih, ki jih ni zanimal samo ogled mode¬
lov, ampak tudi možnosti za izdelavo in tek¬
movanja z njimi. Organizatorji so s termi¬
nom pred začetkom šolskega leta vsekakor
dosegli svoj namen, seznaniti čim širši krog
ljudi z različnimi panogami te tehnične de¬
javnosti. Mladi so se tako laže odločali za iz-
venšolske aktivnosti, ki jih bodo obiskovali v
novem šolskem letu. MZDTK - Ljubljana je
prav v ta namen izdala tudi zloženko s pro¬
gramom prireditve, kratkim opisom tekmo¬
valnih področij in njihovimi tekmovalnimi

pravili. V njej je bil tudi razpis modelarskih
tečajev v Mladinskem tehničnem centru.
Obiskovalci so tako dobili možnost celovite
seznanitve z dogajanji na prireditvi in po¬
nudbo izobraževanja v ljubljanskem MTC.

Tekmovalni del prireditve je potekal kot
vsako leto doslej v panogah RV-modelov mo¬
tornih čolnov na električni pogon in na po¬
gon z motorji z notranjim zgorevanjem v hi¬
trostni in spretnostni vožnji ter z RV-modeli
jadrnic kategorije F5G. Rezultati tekmovanj
so odraz celoletnega dela, zato večjih prese¬
nečenj ni bilo. Pri modelih jadrnic je, kot je
na Koseškem bajerju že kar tradicija, na re¬
zultate vplival tudi veter, ki je, predvsem v
tekmovanju match race favoritom nekajkrat
tudi ponagajal. Pohvalno pa je, da se med
zmagovalci pojavljajo tudi nova imena mlaj¬
ših modelarjev, ki kažejo, da se za razvoj
vrhunskega modelarstva ni bati.

Prireditev je spet dokazala, da je bil cilj
organizatorjev, ki so si ga zadali pred tremi
leti, to je prikaz in popularizacija modelars¬
tva, nedvomno dosežen. V Ljubljani se mo¬
delarstvo kljub težavam, ki se pojavljajo,
lepo razvija. Zrasel je nov rod mladih mode¬
larjev, ki dosegajo odlične rezultate ne samo
na domačih, temveč posegajo po najvišjih

mestih tudi na največjih mednarodnih tek¬
movanjih. Vsekakor bo k še večji prizadev¬
nosti in delovnemu poletu prispevalo tudi
to, da sta Društvo modelarjev Ljubljane in
Astronavtsko-raketarski klub Komarov po
nekaj letih »brezdomstva« končno le prišla
do prepotrebnih prostorov za izvajanje svo¬
jih dejavnosti.

Andrej Vrbec in Tomaž Kogej z modelom
rakete iz znanega TV-oglasa

Start regate modelov radijsko vodenih jadrnic F5G

Pred izstrelitvijo modelarskih raket ob Koseškem bajerju

Tekmovanje modelov jadrnic F5G v panogi maraton poteka po
celotni površini Koseškega bajerja.

januar 2003 TIKI 5

2

Start modelov s pogonom na motor z notranjim zgorevanjem,
kategorija PSR-V

Modela kategorije FSR-V v boju za čim boljši rezultat

Pri spretnostni vožnji modelov motornih čolnov je treba zahtev¬
no progo prevoziti čim hitreje in v čim krajšem času.

Letos nobenemu od modelarjev ni uspelo prebosti vseh desetih
balonov.

Anton Šijanec z modelom rakete S3-nacio-
nal na vzletni rampi

Start modelov jadrnic v panogi match race

Rezultati:

Modeli motornih čolnov na pogon
z motorji z notranjim izgorevanjem
kategorij FSR-V

FSR-V junior

Modeli radijsko vodenih jadrnic F5G

5. regala za državno prvenstvo - mladinci

mr 5  januar 2003

3

JL&

JZ

MAKETARSTVO

Marklinov sistem vodenja o.dei)

IGOR KURALT

Vse Marklinove lokomotive otl serije
30 do 33, ki se napajajo z izmenično na¬
petostjo, imajo vgrajen elektromagnetni
preklopnik, ki služi menjavi električnega
pola v motorju. Ta sistem se uporablja pri
velikosti HO in 1. Lokomotive velikosti Z
(najmanjša velikost malih železnic) upo¬
rabljajo enosmerni tok, saj pri teh ni do¬
volj prostora za elektromagnetni preklop¬
nik. Od serije 34 dalje je elektromagnetni
preklopnik zamenjal delta dekoder s to¬
varniško nastavljivimi štirimi kodami. Iz¬
popolnjeni delta dekoderji imajo vgraje¬
no štiripolno mikrostikalo za nastavitev
petnajstih kod. Ta dekoder imajo vgraje¬
ne vse novejše lokomotive iz programa
hobby. Modele lokomotiv z vgrajenimi
delta dekoderji lahko upravljamo tudi s
pomočjo digitalne centrale control unit.
Vsi delta dekoderji so brez dodatnih funk¬
cij, zato luči v modelih lokomotiv svetijo
tako močno, kakor hitro se te gibljejo.
Ker lokomotive z vgrajenim elektromag¬
netnim preklopnikom ne morejo voziti v
digitalnem sistemu, je Marklin ponudil

dekoder C80 za Marklinove tripolne iz¬
menične motorje, ter C81 za enosmerne
motorje. Te motorje v svoje lokomotive
vgrajujejo predvsem drugi proizvajalci
modelnih železnic, ki so izdelane za sre¬
dinski Marklinov sistem odvzema napeto¬
sti. Omenjena dekoderja se razlikujeta od
delta dekoderjev po tem, da imata osem¬
deset kod, nastavljivih z osempolnim mi-
krostikalom, ter funkcijo prižiganja in
ugašanja luči. V digitalnem sistemu luči v
modelih svetijo konstantno. Marklinovi
modeli lokomotiv serije 37 imajo vgraje¬
ne petpolne motorje in digitalne deko-
derje z možnostjo dodatnih funkcij. Ena
teh funkcij je tudi, da lahko prek prevod¬
nega priklopa iz dekoderja, vgrajenega v
lokomotivi, v vagonih prižigamo in ugaša¬
mo luči. Prevodne priklope uporabljamo
namesto spenjač, zato nam v vagonu za to
funkcijo ni treba imeti vgrajenega deko¬
derja.

Originalno vgrajeni dekoderji, ki so
zato, da se ne pregrevajo, nekoliko večji
od tistih, namenjenih za naknadno vgrad¬

njo, zapolnijo ves prazni prostor v loko¬
motivi. Ker so ohišja modelov lokomotiv
v večini primerov kovinska, tudi to pripo¬
more k boljšemu hlajenju sistema za vo¬
denje. Vsi modeli lokomotiv iz programa
hobby in delta imajo vgrajen izmenični
motor s tripolnim rotorjem. Digitalno vo¬
deni modeli pa imajo običajno vgrajene
enosmerne petpolne motorje s stalnim
magnetom, napajanje pa še zmeraj ostaja
izmenično. Za vse starejše konvencional¬
ne modele lokomotiv, ki ne morejo voziti
v delta ali digitalni tehnologiji, Marklin
ponuja za njihovo posodobitev digitalni
komplet s petpolnim motorjem in deko-
derjem, ki nadomesti elektromagnetni
preklopnik. Vsi sestavni deli v lokomoti¬
vah so med seboj kompatibilni, tako da
lahko starejše lokomotive predelamo za
digitalni sistem brez večjih posegov na
modelu. Marklin pri seriji 37 in v nekate¬
re modele parnih lokomotiv vgrajuje
Faulhaberjeve motorje, ki so brez ščetk
ter zato tišji in tudi obstojnejši. Ker imajo
vse Marklinove parne lokomotive pogon
na pogonskih kolesih, je motor vgrajen v
kotlu, dekoder pa v kabini ali tenderju.
Pri novejši seriji 39 so vgrajeni samo mo¬
torji C-sinus in še sodobnejši digitalni de¬
koderji, ki sami zaznajo, v katerem siste¬
mu so vodeni in imajo še več dodatnih
funkcij kot njihovi predhodniki. Motor
C-sinus je revolucionarna Marklinova ino¬
vacija, ki je postavila na glavo dosedanji
način delovanja motorjev pri modelnih

Elektromagnetni preklopnik pri klasično vodenih lokomotivah
skrbi za smer vožnje.

Delta dekoder z vgrajenim štiridelnim mikrostikalom in mož¬
nostjo nastavitve petnajstih kod

Nastavitev enega izmed osemdesetih naslovov lokomotive s po¬
močjo osempolnega mikrostikala vgrajenega na digitalnem de-
koderju

Zvočni dekoder, vgrajen v Marklinovi digitalni lokomotivi,
omogoča lokomotivi zvok, ki se spreminja glede na hitrost, ter
značilen glas sirene, kar da modelu še poseben čar.

januar 2003 TEE.1 0

4

MAKETARSTVO

Za nastavitev končne hitrosti na digitalnem
dekoderju služi levi potenciometer, za nasta¬
vitev dolžine zavorne poti pa desni.

Prerez motorja C-sinus


Razsvetljava v potniškem vagonu je lahko povezana s tiri in sredinskim vodom neposred¬
no ali prek dekoderja, lahko pa tudi z lokomotivo prek prevodne spenjače.


Glavne prednosti motorja C-sinus:

- ne potrebuje vzdrževanja, ker deluje
brez ščetk,

- regulacija delovanja pri povečani
obremenitvi,

- odlična počasna vožnja,

- izvrstna upočasnitev vožnje ob us¬
tavljanju,

- možnost uporabe tako v konvencio¬
nalnem kot digitalnem načinu
upravljanja,

- digitalno priklopljiva ranžirna pre¬
stava.

Serija 39 ima vgrajene najnovejše elek¬
tronske in digitalno vodene motorje
C-sinus.

Digitalni komplet, namenjen za posodobitev starejših Mdrklino-
vih lokomotiv

železnicah. Navitja niso več vrteči se rotor, ampak mirujoči sta-
tor. Rotor vsebuje dvanajstpolni trajni magnet, ki obdaja stator
zvončaste oblike. Njegovih devet polov po načelu trifaznega toka
ustvarja vrteče se magnetno polje, ki za seboj potegne (zavrti)
12-polni rotor. Motor C-sinus ne potrebuje ščetk in za delovanje
ne terja skoraj nobenega vzdrževanja. Poleg tcg;Cje moč upravljal¬
nega signala odmevnih senzorjev vedno enako velika. Zanj je
tako kot pri klasičnih Marklinovih motorjih dovolj prostora za
vgradnjo nad voznim podstavnim vozičkom lokomotive in lahko
poganja pogonsko gred prek čelnih zobnikov, ki nudijo zelo
malo upora. Že pri nizki napetosti se začne zelo mehko premika¬
ti in v celotnem območju vrtljajev zagotavlja visok navor. Prime¬
ren je za vse načine upravljanja, tako za analogno, delta kot digi¬
talno. Že pri nizkih vrtljajih doseže visok navor in s tem veliko
vlečno moč. V primerjavi z običajnimi ima motor C-sinus tudi ob¬
čutno manjšo električno porabo. Veliko večja učinkovitost tega
motorja stopnjuje tudi jakostne rezerve transformatorja.

(se nadaljuje)

Slika 28. Ena izmed novejših Marklinovih lokomotiv z vgraje¬
nim motorjem C-sinus, dvema dekoderjema in zvočnikom

TTK.1 5  januar 2003

5

PRILOGA

Leteče krilo - parkflyer

TOMAŽ CESAR

Veliko se piše in govori o hitrih, prodornih in atraktivnih mo¬
delih, ki pa so zelo zahtevni za letenje. To premami marsikaterega
začetnika, da se odloči za nakup oziroma izdelavo takega modela,
ki pa zanj nikakor ni primeren. Zato sem v teh zimskih mesecih
spet sedel pred računalnik ter skonstruiral dokaj počasen in izred¬
no lahko vodljiv model parkflyerja, ki je za povrh še preproste
gradnje. Vseeno pa se nisem odločil za klasično zasnovo modela,
temveč za leteče krilo. Za vse tiste, ki ne vedo kaj je parkflyer, naj
pojasnim, da je to počasen letalski model, krmiljen po višini in
smeri, ki ga običajno poganja elektromotor. V našem primeru je
krmiljen po nagibu ter višini, in kar je najbolj pomembno - izred¬
no lahko je vodljiv. Model je preprost za izdelavo in zato primeren
za vsakega začetnika (slika 10). Najlaže ga spuščamo kar iz roke,
kot pristajalno stezo pa lahko uporabimo najbližji travnik.

Gradnja

Kot lahko vidimo na slikah, je model sestavljen iz dveh delov,
trupa in krila. Priporočam, da se najprej lotimo gradnje trupa (sli¬
ka 1). Na spodnjo, ukrivljeno vezano ploščo, pravokotno nastavi¬
mo rebra trupa, dodamo še dve nosilni rebri krila, ter sprednji in
zadnji konec trupa, ki jih prej izrežemo iz topolove vezane plošče.
Ko se deli skeleta lepo prilegajo med seboj, jih lahko zlepimo.
Nato na zgornji strani trupa vlepimo še letvice s prerezom
6x5 mm in kos balze, skozi katero kasneje potegnemo žice za po¬
vezavo motorja s krmilnikom vrtljajev motorja (slika 6). Na spod¬
njem delu trupa pritrdimo še ploščico iz topolove vezane plošče
(slika 7), ki nam bo v veliko pomoč pri štartu modela iz roke.

Zdaj se že lahko lotimo sestave kril. Pri tem pazimo, da prvo
rebro iz topolove vezane plošče s pomočjo šablone vlepimo pod
pravilnim kotom, tako kot je to narisano na načrtu. Preostala re-

Slika 1. Sestavljen trup in zaključka kril

Slika 10. Parkflyer leteče krilo je primeren tudi za začetnike.

bra izrežemo iz balze debeline 3 mm in jih obrusimo. Tako pri¬
pravljena zlepimo z vsemi štirimi vzdolžnimi smrekovimi letvica¬
mi prereza 5x2 mm (slika 2). Prilepimo še prednjo in zadnjo
balzovo letvico (slika 3) ter ju obrusimo, da dobimo ustrezen
profil. Krilci izrežemo iz 6-mm balze in ju obrusimo v pravo obli¬
ko. Preostane nam še izdelava zaključkov krila, ki obenem tudi
povečata stabilnost krila v zraku. Ko na modelarski deski sestavi-

Slika 2. Rebra kril so spojena s smrekovimi
letvicami 3 x 2 mm.

Slika 3. Dodamo balzo debeline 4 mm in jo
obrusimo v pravilne izteke.

Slika 4. Tako pripravljen model lahko do¬
končno zlepimo.

januar 2003 TIKI 5

6

Slika 5. Vgradnja pogonskih in krmilnih komponent

Slika 7. Ploščica iz topolove vezane plošče nam služi za start modela.

Slika 6. Na sliki je lepo vidna pritrditev motorja in povezava s krmil¬
nikom vrtljajev.

Slika 8. Model letečega krila je pripravljen za prvi polet.

mo vse elemetne, nam preostane le še izdelava nosilcev za servo-
mehanizma ter lepljenje sklopov med seboj (slika 4).

Sledi prekrivanje modela s folijo. Začnemo s trupom in nada¬
ljujemo s krili, tako da folija s trupa sega vsaj 4 mm na krili. Do¬
bro je, da pri prekrivanju krila upoštevamo tudi negativno zvitje
koncev kril. To najlaže napravimo tako, da pred končnim nape¬
njanjem folije podložimo zadnjo letvico krilca, toliko da je na
koncu krila dvignjena za 15 mm, kot je tudi razvidno na risbi
v prilogi (pogled C).

LETEČE KRILO

VRSTA MODELA: ZAČETNIŠKI PARK-FL YMODEL

Z ELEKTRIČNIM POGONOM

RAZPETINA KRILA: 1200 mm

MASA MODELA: 380 g

KRILNA OBREMENITEV: 18 g/dm 2

KONSTRUKCIJA: KLASIČNA KONSTRUKCIJA

RV-NAPRAVA: 3-KANALNA, MINIKOMPONENTE,

MEŠALNIK

Pogon

Za pogon sem
uporabil Graupner-
jev motor speed
280 FG 3 s preno¬
som 1 : 3, ki ga na¬
paja 7 celic Ni-Cd,

270 mA, ter eliso 11
x 4,7. S takim pogo¬
nom lahko z mode¬
lom brez večjih te¬
žav štartamo iz roke
(slika 9) in letimo z
njim od šest do
osem minut. V mo¬
del bi brez težav
vgradili tudi 500-m-
Ah celice, kar bi
znatno podaljšalo
čas letenja.

Letenje in krmiljenje

Težišče modela prilagodimo položaju, ki je označen na načr¬
tu. Za krmiljenje uporabimo dva servomehanizma velikosti
11 mm, ki ju s krilci povežemo z jekleno žico 0 0,8 mm. Za zače¬
tek priporočam malce manjše hode krilc (+/- 5 mm, merjeno ob
trupu). Nevtralni položaj višinskega krmila ni v ravnini profila,
ampak je dvignjen za približno 3 do 5 mm.

UPRAVLJANJE: VIŠINA, NAGIB, KRMILNIK

VRTLJAJEV

MODEL JE PRIMEREN: ZA ZAČETNIKE IN REKREATIVNO

LETENJE

Zaključek

Leteče krilo je primerno tako za rekreativno letenje kot za
prve modelarske korake. Gradnja poteka hitro, dodatno pa si jo
lahko še olajšate z izdelanimi (CNC) rebri, ki jih lahko dobite pri
avtorju članka (e-pošta: tomaz.cesar@telemach.net).

TTK.C 5  januar 2003

7

MODELARSTVO

Raketni model žirokopter

JOŽE ČUDEN

Način pristajanja raketnih modelov
po načelu avtorotacije je v raketnem mo¬
delarstvu že dolgo znan, vendar je šele v
zadnjem času pridobil na veljavi, ko je
kategorija žirokopterjev S9 postala tudi
disciplina svetovnih in evropskih prven¬
stev. V preteklosti so se že mnogi mode¬
larji preizkusili s tem zanimivim nači¬
nom pristajanja (slika 1), vendar so žiro-
kopterji šele nedavno postali vroča tema
ter področje eksperimentiranja in iska¬
nja optimalnih sistemov, ko so tekmo¬
valna pravila FAI natančno opredelila ka¬
rakteristike modelov in jasno definirala
rotor kot sredstvo za spuščanje modela
na zemljo. Ta mora biti iz trdnega mate¬
riala; različne folije se smejo uporabljati
le kot sredstvo za prekrivanje trdnega
skeleta krakov rotorja. Nekatere nejasno¬
sti v tolmačenju pravil so bile vzrok, da
so se tovrstni modeli razvijali v dveh
smereh. Prvi so modeli toge konstrukci¬
je, pri katerih po odpiranju modela deli
trupa oblikujejo pristajalni rotor (sli¬
ka 2), drugi pa so v štartni konfiguraciji
na videz povsem običajni modeli, kakr¬
šni se uporabljajo v kategorijah raket s
padalom ali trakom (slika 3). Pristajalni
rotor je zložen v modelu in se po vžigu
odbojnega polnjenja izvrže iz modela,
odpre in med pristajanjem ostane prek
navezave spojen z nosilno raketo. Naši
raketni modelarji so hitro osvojili obe za¬
snovi in kmalu ugotovili, da imajo pred¬
nost slednji, saj so preprostejši za izdela¬
vo in nezahtevni za pripravo na terenu.
Poleg tega so lažji in dosegajo večje viši¬
ne, rezultat česar so seveda daljši poleti.

Model, ki ga predstavljamo, sodi med
modele druge zvrsti, ki že prevladujejo na
vseh večjih tekmovanjih. Zasnovan jo po¬
dobno kot drugi tovrstni modeli, kljub
temu pa se kar precej razlikuje od njih, saj
ima glavo in krake rotorja v pretežni meri
iz stiropora oziroma tršega ekstrudirane-
ga penastega polistirena - deprona, ki ga
modelarji vse pogosteje uporabljajo za
gradnjo najrazličnejših modelov.

Izdelava modela

Trup

Ker je trup (št. 1) izdelan povsem kla¬
sično, pri opisu izdelave ne bomo zahajali
v podrobnosti. Edino težavo utegnemo
imeti s kalupom, ki mora biti nekoliko
daljši kot za modele kategorij S3 in S6;
razlog je v večji dolžini krakov rotorja.
Najcenejša rešitev je, da trup običajnega
modela preprosto podaljšamo za tistih
nekaj manjkajočih centimetrov, druga,
precej dražja pa je nabava povsem novega
kalupa. Pričujoči model je namenjen za
tekmovanje v članski podkategoriji S9B
(motorji totalnega impulza od 2,51-5,00
Ns) in mora imeti premer trupa najmanj

40 mm na razdalji 50 %  celotne dolžine
modela, ki ne sme biti manjša od 500 mm.
Mladinci tekmujejo z manjšimi modeli
(trup premera 30 mm in dolžine 350
mm) ter s t. i. A-motorji totalnega impulza
do 2,5 Ns.

Na dobro očiščen in z ločilnim sred¬
stvom (vosek Formula five) premazan ka¬
lup navijemo tri sloje steklene tkanine s
površinsko maso od 23 do 30 g/m, prepo¬
jene z epoksidno smolo za laminiranje
vrste LF. Če želimo obarvan trup, v smolo
dodamo nekaj epoksidnega pigmenta (do
10 %).  Skrbno iztisnemo vse zračne me¬
hurčke in ga pustimo na kalupu 24 ur, da
se smola strdi.
Trup na grobo
obrusimo z brusil¬
nim papirjem zrna-
tosti 180 ter ga
snamemo s kalupa.
S prehajanjem na
vse finejši vodno-
brusilni papir do
zrnatosti 600 skrb¬
no zgladimo povr¬
šino in ga nato
odrežemo na me¬
ro. Omenim naj, da
v primeru, ko ni¬
mamo ustreznega
kalupa, lahko trup
izdelamo tudi kla¬
sično z navijanjem
rjavega lepilnega
traku, adapter pa
zvijemo iz lista

©

100-g pisarniškega
papirja, ki ga im¬
pregniramo z epo¬
ksidno smolo.

Model je sicer
predviden za štart
z batnega lanserja,
vendar ga lahko iz¬
streljujemo tudi z
rampe na dotik ali
običajne paličaste
rampe. Tedaj po¬
trebuje dve vodili
(št. 2), papirnati ali
plastični cevčici ustreznega premera, ki
ju trdno prilepimo na trup; spodnjo nad
prehodom adapterja v valjasti del trupa in
zgornjo kakih 10 cm od zgornjega roba
trupa.

Stabilizatorji

Klasični način izdelave stabilizatorjev
(št. 3) iz balze debeline 0,8 do 1 mm je
vsem dobro znan, zato tokrat predlagam
nekoliko sodobnejšega - z laminiranjem
izjemno tanke, 0,3 mm debele balze. Ker
take balze ni mogoče kupiti skoraj nikjer,
jo pripravimo sami. V ta namen potrebuje¬
mo pripomoček za natančno brušenje. Na
kos debelejšega stekla z obojestranskim le¬
pilnim trakom prilepimo v razmiku 45 do
50 mm dva trakova 0,3 do 0,5 mm debele¬
ga pertinaksa, ki nam bosta služila za opo¬
ro pri brušenju (slika 4). Vmes vstavimo
trak izbrane balze debeline do 1 mm, ki jo
z brušenjem izmenično na eni ter na drugi

januar 2003 TT3II 5

8

MODELARSTVO

strani postopno tanjšamo na želeno debe¬
lino. Med obdelavo s finim brusilnim pa¬
pirjem, napetim na deščico, se opiramo na
nalepljena trakova pertinaksa. Končno
mero dosežemo s podlaganjem trakov pa¬
pirja pod obdelovanec.

Pripravljeno balzo laminiramo z obeh
strani z največ 30-gramsko stekleno tkani¬
no in jo prešamo med dvema kosoma de¬
belejšega stekla, ki ju premažemo z ločil¬
nim sredstvom. Stekli previdno stisnemo
s svorami (slika 5), le toliko, da iztisnemo
zrak, ter pazimo, da steklo ne poči. Boljši
način je seveda z vakuumiranjem.

gostim modelar¬
skim kitom na vod¬
ni osnovi (Belinkin
brezbarvni lak Am-
bient z dodanim
smukcem za oseb¬
no nego). Površino
sem nato nekajkrat
prelakiral z brez¬
barvnim lakom
Ambient.

Približno 5 mm
pod vrhom na glavi
napravimo utor, v

Ko se epoksidna smola strdi, razdvoji¬
mo stekli in previdno ločimo laminat. Če
smo bili pri delu natančni, smo dobili po¬
polnoma gladko površino. Stabilizatorje z
ostrim skalpelom izrežemo ob šabloni ter
s finim brusilnim papirjem poravnamo
robove in jih prilagodimo krivulji trupa
(slika 6). Kljub veliki trdnosti laminata
pazimo na smer letnic v lesu, saj bodo sta¬
bilizatorji tako še bolj čvrsti. Zaradi majh¬
ne debeline običajno profiliranje ni po¬
trebno. Na prvi pogled malce zapleten
postopek daje odlične rezultate, in ko ga
osvojimo, z njim bistveno skrajšamo čas
izdelave stabilizatorjev.

Stabilizatorje s sekundnim (CA) lepi¬
lom pritrdimo natančno na vsakih 120° ter
spoj okrepimo z nanosom petminutnega
epoksidnega lepila. Hkrati ob rob enega
od stabilizatorjev prilepimo še spodnji
konec tanjše (9 kg) povezovalne vrvice
(št. 4) iz aramidnih vlaken (kevlarja).

Glava

Kot pri drugih podobnih modelih lah¬
ko glave (št. 5) stružimo iz balze, laminira¬
mo na kalupu, ulijemo iz poliuretanske
pene ali oblikujemo iz stirodura. Za ta
model sem uporabil kar stiroporni jajček,
ki je ostal od krašenja ob velikonočnih
praznikih. Nekoliko sem ga preoblikoval
na ustrezen premer, dodal vsadilo iz ploš¬
čic deprona (slika 7) in spoje prekital z

katerega vstavimo in prilepimo tanka ba¬
kreno žico (št. 6), na katero bomo s kljuki¬
cami (št. 7) iz jeklene žice 0,3 mm pritrdili
napenjalne elastike (št. 8) za odpiranje kra¬
kov rotorja (slika 8).

Sestavne dele iz stiropora oz. deprona
lahko lepimo le z belim lepilom za les
(npr. UHU coli), kontaktnim lepilom za
stiropor (UHU por), posebnim sekund¬
nim lepilom za stiropor in seveda z epok-
sidnimi lepili (slika 9). Lepila z jedkimi to¬
pili stiropor namreč raztapljajo.

Rotor

Naš model pristaja s štirikrakim rotor¬
jem. Krake (št. 9) dolžine 300 mm izrežemo
iz deprona debeline 5 mm. Narezane trako¬
ve na zgornji strani obrusimo v profil (slika

10), kot je prikazano na načrtu. Nosilne ro¬
čice (št. 10) dolžine 50 mm izrežemo iz
trde balze ali lipovine 5x5 mm, jih vstavi¬
mo v izreze v krakih in trdno prilepimo. Na
spodnji konec vsake zabodemo in prilepi¬
mo kljukico (št. 11), ki jo oblikujemo iz je¬
klene žice 0,3 mm (slika 11). Nanje bodo
napete elastike za pomik krakov. Če želimo
doseči vrtenje rotorja, ki bo zaviralo spušča¬
nje modela, moramo na koncih krakov na¬
praviti zvitje, in sicer negativno (za približ¬

no 3 mm). To lahko dosežemo z ustreznim
brušenjem, krivljenjem ali preprostim raz¬
rezom krakov na tri (ali več) segmente, ki
jih postopoma zlepimo, spredaj zamaknje¬
ne navzdol (slika 12). Spoje okrepimo s tan¬
kim trakom steklene tkanine, za večjo trd¬
nost pa krake na obeh straneh in po vsej
dolžini prelepimo s samolepilnim trakom.

Ročice krakov se sučejo v nosilcih oz.
tečajih (št. 12), ki jih najlaže izdelamo in

TISI 5  januar 2003

9

zlepimo
iz 1-mm vitroplasta ali
pertinaksa. Sam sem uporabil ravno
pravšnji maketarski U-profil iz polistire-
na, ki sem ga razrezal na 10 mm dolge
koščke in prevrtal v osi vrtenja (slika 13)-
Za osi uporabimo kar skrajšane bucike
(št. 13), lahko tudi take s plastičnimi gla¬
vicami.

Nosilce zaradi naprej pomaknjenega
položaja nosilne ročice prilepimo z
epoksidnim lepilom na dno vsadila ne¬
koliko zamaknjeno (slika 14 ), prostor v
sredini pa zapolnimo s kvadratnim košč¬
kom trde balze. Tega kasneje prevrtamo
s svedrom 0 8 mm in izvrtino še nekoli¬
ko poglobimo. Vanjo prilepimo osred¬
njo palico (št. 14) rotorja iz lahke, okro¬
gle balzove letvice dolžine okoli 330

<U

■*—>

Cl

O

O

>N

aS

-o

o

c

a)

-o

d

O

CD
03

Od

<n

c

o

□


mm in premera 8 mm, ki jo v metrski
dolžini lahko kupimo v modelarskih tr¬
govinah ali pa jo oblikujemo sami (slika
15). Na njen spodnji konec prilepimo
bat (št. 15) iz deprona debeline 6 mm,
ki služi za zaščito pred vročimi plini od¬
bojnega polnjenja. Bat na spodnji strani
zaščitimo s slojem belega lepila, na
zgornjo stran pa še pred vlepljenjem pa-

10

januar 2003 TEJLE 5

PRILOGA

lice nalepimo distančno ploščico (št.
16) iz 3-mm deprona, na katero naležejo
zloženi konci krakov rotorja.

V spodnji konec
palice zvrtamo po¬
ševno izvrtino, v ka¬
tero do polovice dol¬
žine vlepimo ribiški
vrtilec (št. 17), ki bo
preprečil sukanje
povezovalne vrvice,
ki spaja rotor z nosil¬
no raketo (slika 16). Na strani vrtilca, ki bo
vlepljena, navežemo košček vrvice, jo po¬
tegnemo skozi poševno izvrtino in prilepi¬
mo ob palico (slika 17). Tako bomo spoj
na vrtilcu zavarovali pred sunkom, ki se
pojavi pri izmetavanju rotorja.

Drugi konec
kevlarske navezave
trdno zavežemo v
vozel na prosti ko¬
nec vrtilca in vozel
premažemo z belim
lepilom, da se ne bo
odvezal.

Zdaj je čas, da na¬
stavimo še naklon
krakov. Stabilnost padanja med avtorotaci-
jo uravnavamo deloma s prilagajanjem te¬
žišča pristajalne kompozicije, predvsem
pa z naklonom krakov rotorja. V odprtem
položaju morajo biti kraki nagnjeni navz¬
gor za približno 10-12°. Natančen položaj
dosežemo z oblikovanjem in okrepitvijo
roba vsadila glave, kamor naležejo nosilne
ročice krakov, ali z omejilnimi vrvicami
točno določene dolžine, s katerimi prepro¬
sto povežemo spodnje strani krakov z
osrednjo okroglo palico rotorja. Dolžino
napenjalnih elastik določimo s preizkuša¬
njem.

Zaželeno je, da se model med pristaja¬
njem spušča stabilno, brez pretiranega
guganja in opletanja, saj med nagibanjem
hitreje izgublja višino. Zato model spušča¬
mo v položaju, kot je prikazan na risbi.
S tem podaljšamo kompozicijo in zmanj¬
šamo možnost nihanja.

Priprave na let

Za vsak štart si pripravimo še dodatni
zaščitni čep (št. 18) iz deprona (slika
18), ki ga vstavimo v trup neposredno
nad motor, nanj spustimo zunanjo nave¬
zavo, zapremo krake, da natančno nale¬
žejo na distančno ploščico nad batom, in
vložimo še rotor. Med vstavljanjem rotor¬
ja preverjamo trenje. Če je premočno, se
lahko zgodi, da bo
rotor ostal v mode¬
lu. Pazimo tudi na
spoj trupa z vsadi-
lom, kjer so napete
elastike, in vhod na¬
vezave.

Za pogon mode¬
la uporabimo 5-Ns
mini motor premera 10,3 mm s srednjo
potisno silo najmanj 2 N (ali 3 N pri štar-
tu s klasičnih lansirnih naprav) in traser-
jem 4 do 5 sekund.

Pripomnim naj, da je na tekmovanju
let neveljaven, če se med pristajanjem ro¬
tor ne vrti, sicer pa znaša v tej podkatego-
riji (S9B) maksimalni čas posameznega
leta 240 sekund ter 180 sekund v mladin¬
ski podkategoriji (S9A).

Pult za RV-napravo mc-12

JANKO RANT

Uvod

Najbrž ni treba posebej razlagati, kaj
je to pult, v katerega vložimo oddajnik.
Pač še ena domislica za večje udobje. Eni
prisegajo nanj, drugi pa ga ne marajo za
noben denar.

Načrt, ki ga objavljamo v prilogi, je na¬
menjen predvsem tistim modelarjem, ki
modele in opremo v glavnem izdelujejo
sami. Morda komu kupljeni pult ni všeč in
bi hotel malce drugačnega z osebnim
poudarkom, ali pa je učenec oziroma di¬
jak z nizkim modelarskim proračunom, ki
mu pride prav vsak prihranjen tolar.

Izdelava

Najprej si priskrbimo ves potrebni
material. Vezano ploščo, ki ni treba, da je
letalske kakovosti, dobimo v modelarskih
trgovinah. Okrasno samolepilno folijo na¬
bavimo v Bauhausu ali Baumaxu. To je de¬
korativna samolepilna plastična plošča
debeline 1 mm. Največ se uporablja za de¬
koracijo pohištva ali kopalnic, uporabna
pa bo tudi za nas. Jekleno žico, aluminija¬
sti profil, vijake in podložke pa dobimo v
železninah.

Najprej izdelamo osnovno ploščo
(št. 2.), ki jo izrežemo iz 3 mm debele
Vezane plošče. Prav tako izrežemo še
dno (št. 5), stransko (št. 4), sprednjo
(št. 1) in zadnjo ploščo (št. 11). Na dno
(št. 5) prilepimo zadnjo ploščo (št. 11),
dodamo stranski plošči (št. 4) in nazad¬
nje še sprednjo ploščo (št. 1). Delo po¬
teka najhitreje, če za lepljenje uporabi¬
mo cianoakrilatno lepilo srednje gosto¬
te. Seveda je dobro tudi vsako drugo le¬
pilo za les. Zlepljene dele obrusimo in
rahlo zaoblimo robove.

Iz samolepilne folije izrežemo deko¬
racijo (št. 3). Tloris je povsem enak os¬
novni plošči. Najbolje je, če za razrez

uporabimo rezbarsko žagico. Dekoraci¬
ja se mora lepo prilegati osnovni plošči,
zato izrežemo nekoliko večjo in jo obru¬
simo potem, ko je nalepljena na osnov¬
no ploščo.

Zdaj je čas, da osnovno ploščo zlepi¬
mo s spodnjo škatlo, v katero vstavimo
oddajnik. Ko smo vse dele zlepili, preiz¬
kusimo prileganje oddajnika v pult. Po
potrebi obrusimo in prilagodimo odpr¬
tino.

Za izdelavo nosilca (št. 9) uporabimo
aluminijast profil s prerezom 10 x 40 mm.
Risba je videti precej zahtevna, vendar je
izdelava povsem
enostavna, če se
stvari pravilno loti¬
mo. Iz profila odre¬
žemo kos dolžine
13 mm z rahlo nad-
mero, ki jo potem
spilimo. Zarišemo
luknje in jih izvrta¬
mo. Tudi luknjo
(žleb), označeno z
R 2,6 mm, izvrta¬
mo, in sicer s sve¬
drom 0 5,2 mm.
Ko del skrajšamo
na dolžino 31 mm,
ga čez luknjo pre¬
žagamo na pol in
tako dobimo žleb,
označen z R 2,6
mm. Zarišemo ob¬
liko, del izžagamo
z žago za kovino in
nato spilimo na končne mere. S pilo po¬
snamemo tudi vse robove. Končno vreže¬
mo še navoje M 4. Nasvet: aluminij se naj¬
bolje obdeluje, če orodje naoljimo s pe¬
trolejem, da se ne zapolni z opilki.

Držalo (št. 10) izdelamo iz jeklene ži¬
ce 0 5 mm, ki jo s kladivom ukrivimo v
primežu. Po potrebi s pilo posnamemo
rob, da se lepo prilega v nosilec (št. 9).
Napravimo izvrtine in jih raziglimo ter
vrežemo navoje.

Vzmet (št. 8) iz vzmetne žice premera
0,5 mm navijemo na jedro premera 4 mm.

Lesene dele prebarvamo s prozornim
nitrolakom in med posameznimi nanosi
brusimo s finim brusilnim papirjem. Za
zadnji nanos uporabimo barvni lak. Sam
sem uporabil črn nitrolak iz pršilke. Ko¬
vinske dele lahko prav tako pobarvamo
ali jih damo galvanizirati.

Mehanske dele sestavimo in jih privi-
jačimo na osnovno ploščo. Na spodnjo
stran lahko nalepimo tudi gumijaste ali
kovinske nožiče. Oddajnik vstavimo v
pult, ki si ga z jermenom obesimo okoli
vratu. Med krmiljenjem modelov bomo
lahko imeli odslej roke udobno naslonje¬
ne.

TTKi 5  januar 2003

11

MODELARSTVO

Postopki izdelave modelov ELSV

Izdelava orodja (l.dei)

MLADEN MIOČINOVIČ
Risbe: SAŠO BABIČ

Na kratko si osvežimo spomin. Na¬
zadnje smo v delilno ravnino položili
pramodel, ki smo ga namazali z ločil¬
nim sredstvom, prav tako smo z ločil-
cem zaščitili celotno površino in ro¬
bove delilne ravnine.

Na delilno ravnino šele zdaj pritrdi¬
mo navojne matice in puše za centrirne
čepe. Namestimo samo toliko puš, koli¬
kor bo centrirnih čepov (slika 1). V
manjših orodjih zadostujeta dve, v več¬
jih pa štiri ali več. Teh ne premažemo z
ločilcem, ker želimo, da so trdno pri¬
lepljene v nastajajoče orodje. V puše in
navojne matice vtisnemo manjšo količi¬
no plastelina, da jih zaščitimo pred
epoksidno smolo, ki jo bomo nanašali
na stekleno tkanino. Za izdelavo orodja
bomo potrebovali: posnemalno maso,
epoksidno smolo, steklene sekance,
bombažni prah in stekleno tkanino. Pri
delu si bomo pomagali z naslednjimi
pripomočki: rokavice iz lateksa, čopiči
širine 15 in 35 mm, škarje za stekleno
tkanino, okrogli modelarski nož, več
200-300-gramskih posodic, aceton za
pranje, gramska tehtnica in lopatice za
mešanje.

Gelcoat je dvokomponenti premaz, ki
ga s pomočjo mehkega čopiča nanesemo
na pramodel in delilno ravnino. Na voljo
so različni gelcoati, vsak pa ima nekoliko
drugačne lastnosti in svoje prednosti. Ku¬
pimo jih lahko v podjetju Mirnik, d. o. o.

CW 404 je araldit temnomodre
barve in je temperaturno obstojen do
120 °C. Kot polnilo ima dodan ko-
rund. Po strjevanju je trd, vendar kr¬
hek, a odporen proti obrabi. V prime¬
ru poškodbe orodja ga ne moremo do¬
volj dobro popraviti, ker s poliranjem
ni mogoče doseči gladke sijajne povr¬
šine. Vsako popravilo orodja bo pusti¬
lo opazne sledi na ulitku. Temnomo¬
dra barva nam omogoča enakomeren
nanos poliestrskega vorgelata.

G 56 je araldit rumene barve, ki je
temperaturno obstojen do 100 °C.
Ima drugačna polnila, ki omogočajo
enostavno obdelavo z vodnobrusil-
nim papirjem fine zrnatosti (1500 ali
2000) in odlično poliranje z voski ali
polirnimi pastami. G 56 je trd, toda ži¬
lav. Zaradi njegove rumene barve je za
enakomerno nabrizganje poliestrske¬
ga vorgelata treba nekaj vaje.

CW 5155 je siv, do 150 °C tempe¬
raturno obstojen araldit. Aluminijska
polnila omogočajo brušenje z vodno-
brusilnim papirjem fine zrnatosti
(1500 ali 2000) in odlično poliranje z
voski ali polirnimi pastami. Je trd in
žilav ter odporen proti obrabi.

Vsi našteti premazi so dvokompo-
nentni in jih moramo pred uporabo
zmešati v pravilnem razmerju. Pri tem
moramo paziti na čas uporabe, ki je
pri gelcoatih različen in zelo odvisen

od temperature v delovnem prostoru.
Pred uporabo natančno preberimo
navodila za uporabo!

Za izdelavo orodja priporočam
epoksidno smolo s časom uporabe 2
uri, zaradi lažjega in natančnejšega
dela. Pomembno je, da vsako polovico
(del) orodja izdelamo nanenkrat in
procesa ne prekinjamo. Priskrbimo si
vsaj 5 kg epoksidne smole. Večje kot
je orodje, več smole bomo potrebova¬
li. Ostanek bomo porabili za laminira-
nje izdelkov, saj celotne količine niko¬
li ne zamešamo v celoti. Upoštevati
moramo navodila proizvajalca in svo¬
je potrebe po količini.

Za laminiranje orodja potrebujemo
več vrst steklene tkanine. Prav vse ima na
zalogi podjetje Mirnik, d. o. o. Nabavimo
predvsem tkanine z naslednjo površin¬
sko maso: 110,140, 160, 220 in 500 g/m 2 ,
(.e nimamo posebne 500-gramske tkani¬
ne za orodja, bomo pač položili več plasti
tiste tkanine, ki je na razpolago. To sicer
ni priporočljivo, čeprav lahko iz tkanin,
ki so trenutno na »zalogi«, izdelamo orod¬
je zadovoljive kakovosti. Seveda se ne
bomo lotili izdelave orodja samo s
23-g ali 110-g tkanino, saj bomo porabili
mnogo preveč tkanine in časa, rezultat
pa ne bo niti slučajno blizu pričakovane¬
ga. Ustrezno trdnost in togost orodju da¬
jeta epoksidna smola in dobro prepojena
steklena tkanina.

Slika 2. Pramodel in delilno ravnino na¬
tančno premažemo z gelcoatom G 56.

Slika 1. Pramodel je zatesnjen in položen v delilno ravnino. Dobro je viden rob iz po¬
liestrskega kita in navojne matice. Okvir orodja je narejen iz iverne plošče.

12

januar 2003 TTKT 5

Risba 3 • Za boljši
oprijem steklene tka¬
nine na svež nanos
gelcoata nasujemo
steklene sekance.

storjenih površinskih napak. Po dolo¬
čenem času, kakih 60 minut (odvisno
od temperature) na robu orodja preve¬
rimo lepljivost gelcoata. Ko zaznamo,
da se gelcoat le še rahlo prijema
(»pika«) na dotik, s sesalnikom odstra¬
nimo odvečne steklene sekance. Pri
tem pazimo, da se ne dotaknemo nano¬
sa gelcoata in vlaken ne vtremo na silo.

Takoj nato pripravimo mešanico
epoksidne smole in steklenih vlaken, ki
jim lahko v enaki količini dodamo še

Kako začnemo? Količina gelcoata, ki jo z mehkim čo¬
pičem nanesemo na pramodel in delilno ravnino, ne
sme presegati naših časovnih zmožnosti nanašanja! Čas
uporabe je jasno označen v navodilih. Vedno zamešamo
samo količino, ki jo bomo porabili v približno desetih
minutah. Zmes dveh sestavin zelo dobro premešamo
(tudi po robovih mešalne posodice), ker lahko v nas¬
protnem primeru naredimo nanos nestrjenega gelcoata.
Takšne napake ne moremo popraviti! Priporočam, da
omenjeno količino v celoti nanesemo na površino in ka¬
sneje v drugi posodici s čistim orodjem zamešamo na¬
slednjo količino gelcoata. Z nanašanjem začnemo na
koncu prej nanesene mase. Sloj nanašamo samo v
vzdolžni smeri. Na pramodel ne mažemo nove mase,
temveč vlečemo maso kontinuirano iz prejšnjega nano-

Slika 4. Zmes steklenih vlaken in kita nanesemo po celotni površini
orodja. Pazimo, da ne zamažemo notranjosti navojnih matic in puš.

Risba  5. Zmes smole in vlaken
nanašamo z ozko lopatico.

sa. Morda se sliši malce težje razumljivo, vendar posku¬
simo nanesti ves gelcoat kot enojni nanos. Pri tem pazi¬
mo na kote med delilno ravnino in pramodelom! Na teh
stikih ne smemo pustiti nobenih mehurčkov, saj bodo
na orodju opazni kot drobne praznine. Prav zato upora¬
bimo mehek čopič. Zaradi teh majhnih praznin funkcija
orodja ne bo nič drugačna, le kakovost spoja polovic ne
bo prvovrstna. Oster rob orodja terja tudi dober spoj
obeh polovic.

Z gelcoatom namažemo celotno površino pramodela
in delilno ravnino (slika 2) ter pazimo na robove! Po na¬
nosu gelcoata po vsej dolžini orodja takoj posujemo ste¬
klene sekance - steklena vlakna dolžine 3 mm (risba 3).
Navpične ploskve pramodela s sunkovitimi gibi nežno
omečemo. Nikoli jih ne vtiramo ali pritiskamo z roko! Za¬
došča samo težnostna sila, da se vlakna ravno prav uleže¬
jo na naneseni gelcoat in s tem povečajo lepilno površino
med prvo plastjo (gelcoatom) ter stekleno tkanino. S
»tapkanjem« sekancev bi prebodli površino gelcoata. Ka¬
sneje tudi s poliranjem orodja ne bi mogli odpravili tako

bombažna vlakna. Zmes smole in vla¬
ken mora biti tako gosta, da jo lahko še
vedno nanašamo z ozko, približno 2 cm
široko lopatico po celotni površini
orodja (slika 4 in risba 5). Zmes posebej
izdatno nanesemo na robove med orod¬
jem in pramodelom, da se orodje kasne¬
je tam ne bo krhalo. Tako bomo zagota-
vili boljši stik med stekleno tkanino in
gelcoatom.

V prihodnjem nadaljevanju bomo
na orodje nanesli stekleno tkanino, do¬
končali drugo polovico in pramodel
odstranili iz kalupa.


n

epoksidne smole,
lepila, steklene tkanine,

ločilci, polnila...

MIRNIK, d. o. o., Trpinčeva 39,

1000 Ljubljana

Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro
na telefon 01/546 54 14.

TIKI 5  januar 2003

13

MODELARSTVO

Izdelava podvozij ELSV

SAŠO BABIČ

centimetra na vsako stran. Trakova očisti¬
mo nesnage in ju premažemo z ločilcem
PVA. Dobro je, če foliji pred tem obdela¬
mo tudi z ločilnim voskom (npr. R&G
Trennspray), kar še olajša ostranjevanje
folije z laminata. Medtem ko se ločilec su¬
ši, razrežemo tkanino.

Laminiranje tkanine

Pri postopku laminiranja obvezno
uporabimo rokavice iz lateksa! Najprej

Pri samogradnji modelov naletimo na
veliko izzivov, ki smo jim lahko sami kos.

Tako smo pokazali, da je v domači delav¬
nici mogoče s preprostimi postopki izde¬
lati prozorne kabine in dele ELSV iz pozi¬
tiva (npr. pokrov motorja, krilne zaključ¬
ke ...). Vsak model pa potrebuje tudi zanj
primerno podvozje. Običajno se tu začne
lov na pravi material, ki ga je nazadnje tre¬
ba še ukriviti. Pri manjših modelih še ne¬
kako gre, pri večjih pa je to že kar resen
problem. Najprej je treba dobiti duralu-
minij ustrezne debeline in ga nato še obli¬
kovati. Tako podvozje je ponavadi izdela¬
no po občutku, in če je slučajno poddi-
menzionirano, se pri trših pristankih rado
skrivi. Tedaj podvozje preprosto poravna¬
mo. Nekajkrat to še gre, sčasoma pa se
material utrudi in odpove ravno takrat, ko
je najmanj treba.

V tem prispevku bomo pokazali pre¬
prost postopek za izdelavo podvozij ELSV.

Ta postopek omogoča, da izdelamo pod¬
vozja poljubnih oblik, ne da bi se ukvarjali
s problemom krivljenja podvozij (npr. pol¬
krožnega kot pri letalu extra 300 S ali na¬
lomljenega kot pri suhoju Su-31). Tehnika
izdelave zahteva precej improvizacije in
predvsem poznavanje dela z umetnimi
smolami. Z nekaj poskusi lahko izdelamo
optimalno prožno in trdo podvozje za toč¬
no določeno maso modela. Potrebujemo
kos stiropora (ali še bolje stirodura) us¬
trezne debeline, dva trakova vakuumske
folije, ločilec PVA, 24-urno epoksidno

smolo, stekleno
tkanino površinske
mase vsaj 100 g/m 2
in po možnosti še
ogljikovo tkanino
160 g/m 2 . Od orod¬
ja rabimo: gobico
za nanašanje ločil-
ca PVA, čopič za na¬
našanje smole in
penasti lakirni valj¬
ček za laminiranje
tkanine. Postopek
je zelo preprost,
pri delu pa ne po¬
zabimo na zaščitna
sredstva. Postopek
razdelimo na štiri
korake.

Izdelava forme
in priprava
materiala za delo

Kos striropora primerne debeline
(glede na širino podvozja) oblikujemo po
zunanjih merah in nato z uporovno žico
ali električno rezljačo odrežemo obris
podvozja (risba 1). Če imamo stiropor
dvojne debeline, bomo po razrezu iz ene¬
ga laminata dobili dve podvozji. Izmeri¬
mo, koliko je dolg iztegnjeni trak podvoz¬
ja, in iz vakuumske folije odrežemo tako-
va, ki naj bosta malenkost večja - po dva

Avtorjevo extro 300S z razpetino kril  7,5 m poganja štiritaktni mo¬
tor 13 cm'. Akrobatski model je težak 2,3 kg in ima odlične letalne
lastnosti. Barvna shema je skrbno izbrana, da se model v zraku lepo
vidi v vseh mogočih položajih. Vsi deli ELSV (pokrov motorja, oglji¬
kovo podvozje in copatki) so izdelani v domači delavnici.

se nam zastavi vprašanje, kateri material
bomo uporabili za zunanje plasti lami¬
nata. Pri stekleni tkanini ni težav, pri og¬
ljikovi tkanini in tkanini v kombinaciji
ogljikovih in aramidnih vlaken (kevlar-
ja) pa velja uporabiti manjši trik. Foliji
namažemo s smolo in pustimo, da se ta
nekoliko utrdi (pri 24-urni smoli pribl,
v 30 minutah). Tako nam tkanina zaradi
površinske napetosti ogljika smole ne

14

januar 2003 TTSI 5

MODELARSTVO

posrka vase. Če tega ne storimo, imamo
na izdelku na mestih, kjer se vlakna v
ogljikovi tkanini križajo, luknjice. Opo¬
zoriti velja še na to, da se laminat iz og¬
ljikove tkanine lepo obdeluje, laminat iz
tkanine ogljik-aramid pa je za obdelavo
bolj zahteven, saj se aramidna vlakna pri
brušenju samo cefrajo. Na tako priprav¬
ljeno folijo nalaminiramo vse plasti tka¬
nine, ki smo si jih pripravili. Da gre delo
hitreje, uporabimo penasti valjček za la¬
kiranje (risba 2). Tako tkanine ni treba
tapkati, zaradi potez čopiča pa tkanine
ne deformiramo in po robovih razvleče¬
mo. Ko porabimo vso tkanino, sendvič
zapremo z drugo folijo, ki smo jo prej
prav tako premazali s smolo.

Sestavljanje in stiskanje forme

Formo odpremo in vanjo položimo
prej laminirani sendvič, stisnjen med foli¬
ji. Pazljivo vstavimo manjkajoči del (ris¬
ba 3). Pri stiskanju forme moramo biti
izredno pozorni na vzporednost stranic
forme in njihovo pravokotnost z delovno
površino. Formo obložimo z deščicami, ki
smo jih prej razrezali na pravilno dolžino.
Z velikimi mizarskimi svorami jo stisne¬
mo najprej s strani in preverimo, ali sta
stranici vzporedni. Nato jo z vrha obteži¬
mo vsaj s 15-kg utežjo (risba 4). Morebit¬
na odvečna smola bo pri takšni obtežitvi
stekla iz sendviča in poiskala pot na pro¬
sto. Vse skupaj pustimo vsaj 24 ur, da se
smola popolnoma utrdi.

Obdelava - razrez in brušenje laminata
(podvozja)

Ko se smola popolnoma strdi, z naše¬
ga sestava odstranimo vse uteži, svore in
deščice. Laminat previdno vzamemo iz
forme - pri tem pazimo, da se ne ureže¬
mo ob ostre srti tkanine na robovih! Ker
je na črno površino ogljkove tkanine tež¬
ko risati, si podvozje naznačimo z izolir-

Podvozje za extro 300Sje že obrezano, obrušeno in zaključeno. Izde¬
lano je v opisani sendvič tehniki (ogljikova tkanina, steklena tkani¬
na, ogljikova tkanina). Tehta 46 g, dimenzionirano pa je za modele
do mase približno 3,5 kg.

nim trakom žive
barve. Tako leplje¬
nje zahteva nekaj
natančnosti in ver¬
jetno tudi več po¬
skusov, da so linije
med seboj vzpo¬
redne in da je oz¬
načeno podvozje
pravilne širine. Če
je laminat dovolj
širok, lahko iz nje¬
ga izrežemo več
podvozij. Pri reza¬
nju uporabimo za¬
ščitna očala, roka¬
vice in majico
z dolgimi rokavi!

Drobni delci ste¬
klene tkanine dra¬
žijo kožo in dihala,
zato ni odveč upo¬
raba protiprašne
maske. Rezanje opravimo na prostem, ne
v delavnici. Laminat razrežemo z minivr-
talnikom (risba 5), v katerega smo vpeli
diamantno rezalno ploščico. Vse druge se
takoj zapackajo ali zlomijo. Režemo poča¬
si in previdno - bolje večkrat plitvo kot
enkrat globoko. Izrezano podvozje po-
brusimo na poli brusilnega papirja zrna-
tosti 220, pritrjeni na mizo. S krožnimi
gibi brusimo celo ravnino naenkrat (ris¬
ba 6). Po končanem brušenju podvozje
operemo pod vodo, da z njega speremo
vso nesnago in ločilec.

Zaključek

Podvozje samo še navrtamo, da ga lah¬
ko privijačimo na trup modela in nanj
montiramo kolesa in morebitne copatke.
Z malo vaje lahko torej na dokaj preprost
način pridemo do lepega rezultata. Če iz¬
delek skrbno pobrusimo in mu enako¬
merno zaoblimo robove, prav nič ne zao¬
staja za tistim, izdelanim v kalupu. Z nekaj

tu pojavijo velike sile. Kjer je laminat lom¬
ljen ali uvit, so pri obremenitvi zunanje
plasti obremenjene na nateg, notranje pa
na tlak. Zato se med njimi pojavi sila, ki
hoče plasti razmakniti. Če pri izdelavi, la-
miniranju in stiskanju podvozja nismo
bili dovolj skrbni, se podvozje lahko pod
veliko obremenitvijo razsloji. Kako trdno
ali prožno podvozje potrebujemo, ugoto¬
vimo s preizkušanjem. Če je pretrdo, lah¬
ko model tudi pri lepih pristankih poska¬
kuje, še posebej na asfaltnem vzletišču.

Postopek sem po svoji zamisli razvil
za svoj model extra 300 S z razpetino
kril 1,5 m. Konstrukcija je popolnoma
klasična, žene pa jo štiritaktni motor
ASP, 13 cm 2 . S skrbnim prebiranjem ma¬
teriala in dobrimi konstrukcijskimi reši¬
tvami je končna masa modela s praznim
rezervoarjem 2280 g. K tako nizki teži
modela prispeva svoje vsak del modela,
pri katerem lahko prihranimo nekaj gra¬
mov. Eden takih je tudi podvozje, izdela¬
no iz sendviča štirih plasti ogljikove tka-

Risba 4.

skrbnosti pri obde¬
lavi in brušenju
ohranimo sijajno
površino ogljikove
tkanine, ki je vse
bolj v modi. Če pa
podvozja nismo iz¬
delali iz ogljikove
tkanine, ga eno¬
stavno pobarvamo
v barvo modela.

Med uporabo
se v takem lamina-

nine, desetih plasti steklene tkanine in
štirih plasti ogljikove tkanine. Na najšir¬
šem delu je široko 30 mm, pri kolesih
pa samo 22 mm in tehta 46 g. Laminat je
za tak model nekoliko premočan, saj bi
zdržal grobe pristanke tudi z modelom,
težkim čez 3 kg. Kljub temu je tako pod¬
vozje dovolj mehko, da lepo duši nerav-
nine pri vzletanju in pristajanju. Tudi če
je prehiter, model ne odskoči (kot npr.
pri žičnem podvozju), ampak samo sede
na tla. Vsekakor pa je s takim pod¬
vozjem model mnogo lepši.

iTTKfi 5  januar 2003

15

IZDELEK ZA DOM

Obnovimo si stari moped (4. del)

SAŠO AVSEC

Preden bomo na moped namestili ko¬
lesa in motor, postorimo še razne drobna¬
rije in namestimo dele, ki bodo pozneje
teže dosegljivi. Ogrodje obrnemo na hr¬
bet in namestimo sklop, ki nosi palico, na
katero sta nameščeni naslonjali za noge.
Najprej privijemo samo en vijak, tako kot
kaže slika.

Ta sklop je izdelan tako, da z ogrod¬
jem oblikuje režo, v katero so zataknjene
nožiče mopeda. Pritrdimo jih z dolgim
vijakom M 8. Ker se morajo nožiče nemo¬
teno in brez zatikanja vrteti okrog vijaka,
ga seveda ne smemo priviti premočno.
Premočna sila bi namreč vse kose stisnila
drugega ob drugega in s trenjem pre¬
prečila njihovo gibanje. Če pa, nasprotno,
matico na vijak privijemo prerahlo, tvega¬
mo, da se bo zaradi tresljajev med vožnjo
odvila in odpadla. Iz zagate si pomagamo
s samovarovalno matico, ki jo v žargo¬
nu (tudi v trgovinah) imenujejo ameri-

oB

Os

Samovarovalna matica

kanka. Ta ima v notranjosti obroček iz
umetne mase, ki pritisne ob navoj vijaka
in s tem prepreči, da bi se pri vibriranju
ali vrtenju vijaka odvila sama od sebe. Na
svojem mestu ostane, tudi ko ni močno
privita.

Okrogla palica na svoji desni strani
nosi tudi pedal zadnje zavore. Narahlo
ga namažemo z mastjo in nataknemo na
palico. Nato namestimo naslonjalo za
nogo, ki ga privijemo z vijakom M 10 in

ključem 17. Obe naslonjali je koristno na¬
mestiti zato, ker nam bosta pomagali pri
obračanju in rokovanju z mopedom. V ne¬
katerih primerih ju bomo morali pozneje
pri nameščanju ali nastavljanju motorja
spet začasno odstraniti, ampak to opravi¬
mo z lahkoto in v nekaj trenutkih.

Dokler je moped še na hrbtu, se pomu¬
dimo z zadnjim blatnikom in zadnjo
lučjo ter žicama, ki vodita do nje. Blatnik
je pritrjen z vijaki in maticami M 6. Name¬
stimo ga brez težav. Nanj pritrdimo spod¬
nji del zadnje luči. Žico za pozitivni pol
(bela) speljemo tako, da teče pod pločevi¬
nastimi vodili v notranjosti ogrodja, izsto¬
pi pa v bližini motorja na levi strani ogrod¬
ja. žica za negativni pol (rjava) je dolga ka¬
kih 10 cm in je z enim od bližnjih vijakov
priključena na ogrodje.

Ko bo moped stal na kolesih, bodo te
žice težko dostopne, zato je smiselno že
zdaj (z elektriko se bomo ukvarjali pozne¬
je) preveriti vse njihove spoje in pri¬
ključke. To najlaže naredimo z omme-
trom, ki je sestavni del vsakega univerzal¬
nega električnega merilnega instrumenta.
Sponki instrumenta priključimo na oba
konca žice - upornost mora biti zanemar¬
ljivo majhna (kvečjemu nekaj desetink
orna, ki so posledica nenatančnosti in¬
strumenta). Žico priključimo na vznožek
žarnice in preverimo, ali je spoj med nji¬
ma dober. Posebno pomembna je žica za
negativni pol (maso), ki teče po ogrodju
mopeda. Novi lak na mopedu je namreč
izolator in lahko se zgodi, da žica, kljub
temu da je tesno nameščena in dobro pri¬
vita, sploh ni v stiku z ogrodjem. Neugod¬
no bi bilo, če bi to odkrili šele na teh¬
ničnem pregledu, ko bodo žice že blatne

in zaradi zadnjega kolesa komaj dostop¬
ne. Mnogo laže in z manj napora vso elek¬
triko preverimo z instrumentom, in to,
preden jo sploh priklopimo. Če negativna
žica nima stika z ogrodjem, lahko odbrusi¬
mo del laka ali pa uporabimo zobato pod-
ložko, ki pri privijanju prebije lak in se
vtisne v kovino. Take podložke navadno
uporabljajo pri gospodinjskih aparatih za
priklop ozemljitve na ohišje in pri avto¬
mobilih, kadar morajo zagotoviti neopo¬
rečen stik žice s karoserijo.

Sprednje kolo opravlja kopico nalog.
Prenaša težo sprednjega dela mopeda in
mopedista, blaži sunke in tresljaje s ceste
ter omogoča spreminjanje smeri in zavi¬
ranje. Na novejših izvedbah je vgrajen še
polžasti prenos, ki vrtenje kolesa prek
bovdna prenaša na merilnik hitrosti.

Ko iz središča kolesa izvlečemo os, iz
pesta z lahkoto izvlečemo zavorni meha¬
nizem. Na pesto so pritrjene napere
(špice), ki nosijo platišče, zračnico in
plašč. V srednjem delu pesta sta na levi in
desni strani nameščena ležaja z oznako
6201, med obema pa stoji distančna cev¬
ka, ki prepreči, da bi se ležaja premaknila
drug proti drugemu. Na notranjem obodu
pesta, ki je izdelano iz lahke in ne poseb¬
no močne aluminijaste zlitine, je pritrjen
jeklen obroč, po katerem drsita zavorni
oblogi.

Pesto postavimo nad primerno poso¬
do ter ga z nafto in čopičem temeljito
očistimo. Opozorilo: nafta topi gumo,
zato je ne smemo nanesti na plašč!

Če se ležaja še z lahkoto vrtita in se
pri tem ne zatikata, ne drgneta in praska¬
ta, in če notranji obroček niti malo ne op¬
leta v nobeno smer, potem sta še dobra in

januar 2003

16

IZDELEK ZA DOM

ju lahko še naprej uporabljamo. V nas¬
protnem primeru ju moramo zamenjati
ali pa vsaj temeljito sprati z bencinom. Pri
menjavi ležaja lahko nastopijo težave:
vdolbina na pestu je namreč izdelana
tako, da se zelo tesno prilega zunanji po¬
vršini ležaja in moramo ležaj izvleči s po¬
sebno pripravico ali pa ga moramo (z no¬
tranje strani) izbiti. Uporabimo jekleni iz¬
bijač, ki ga premikamo po robu ležaja in
po njem udarjamo z gumijastim kladivom.
Pri tem ležaj na žalost pogosto uničimo,
odvisno od tega, kako močno je vtisnjen v
ležišče. Če zares trdovratno sedi na svo¬
jem mestu in se nikakor ne pusti izbiti, si
pomagamo s pištolo, ki puha vroč zrak.
Ce puhamo 5-10 minut, se vse skupaj se¬
greje na kakih 200 do 250 °C. Kovine se
pri segrevanju različno močno raztegne¬
jo. Njihovo raztezanje podaja koeficient
temperaturnega raztezka, ki je pri alu¬
miniju približno trikrat večji kot pri jeklu.
Zaradi razlik v raztezanju se med ležajem
in ležiščem pojavi reža (debela komaj ne¬
kaj stotink milimetra), ob tem pa ležaja ni
več težko izbiti. Ležaj potopimo v plo¬
čevinasto posodico z bencinom (bencin
topi številne umetne mase, zato teh nika¬
kor ne uporabljamo!). Če temeljito oči¬
ščen ležaj z eno roko primemo v sredini, z
drugo pa močno udarimo in hitro zavrti¬
mo, se mora vrteti kakih 7 do 10 sekund.
V tem primeru je še dober. Namažemo ga
z mastjo in namestimo na svoje mesto. Se¬
veda moramo najprej odstraniti vso staro
mast (v njej je primešana nesnaga, odbru-
ski in delci rje) in temeljito očistiti obe
ležišči ležajev ter distančno cevko med
njima.

zavorni vzvod

Zavoro sestavljata dve čeljusti, ki ima¬
ta na zunanji strani nanešeno 3 mm debelo
torno oblogo. Čeljusti sta na eni strani opr¬

ti ob okrogel čep na nosilni plošči, na dru¬
gi strani pa pritiskata ob površino ekscen-
tra. Ta je prek bovdna spojen z zavorno
ročico. Ko pritisnemo zavoro, se ekscenter
zavrti, pri tem pa razmakne čeljusti in ju
pritisne ob jekleni torni obroč na pestu.
Sila trenja, ki se pojavi med njima, zavre
pesto in s tem celotno sprednje kolo. Da
se čeljusti po koncu zaviranja vrneta v os¬
novno stanje, poskrbita dve vijačni vzmeti,
ki sta napeti med njima.

Star zavorni sklop najprej razstavimo.
Tisti z močnejšimi prsti lahko čeljusti raz¬
maknejo z rokami in ju snamejo iz njiho¬
ve lege. Tisti s šibkejšimi prsti, ki jim ne
uspe z dovolj veliko silo napeti vzmeti, si
morajo omisliti kako zvijačo in si pomaga¬
ti z izvijačem ali drugim primernim vzvo¬
dom. Vsekakor je najbolje, če nam pri tem
pomočnik pridrži nosilno ploščo. Odvije¬
mo še matico, ki spaja ekscenter in zavor¬
ni vzvod, ter oba odstranimo. Kovinske
dele očistimo z nafto, čeljusti ter torni ob¬
logi pa očistimo s suho krpo in mehko
(medeninasto) žično krtačo. Preden čel¬
justi namestimo nazaj na svoje mesto, te¬
meljito pregledamo torni oblogi. Če sta
obrabljeni (nova obloga je debela 3 mm,
stara pa sme biti obrabljena največ do
1,5 mm), če sta zamaščeni ali so na po¬
vršini zarezane brazde, ju moramo zame¬
njati. Torni oblogi sta namreč izredno
pomemben del mopeda - od njune kako¬
vosti je odvisno, kako učinkovito bodo za¬
vore delovale, in seveda, ali se bomo v kri¬
tičnem trenutku pravočasno ustavili ali
pa oddrveli v negotovost. Nove čeljusti
stanejo komaj kakega tisočaka, zato (že če
smo le malo v dvomih o njihovi opo¬
rečnosti) pri njih nima smisla varčevati!

Sestavljanje poteka v nasprotnem vrst¬
nem redu. V vrtino vstavimo steblo eks-
centra. Na površino ekscentra in okrogle¬
ga čepa nanesemo čisto malo masti -
samo toliko, da bodo ploskve dobro drse¬
le. Če bi bilo masti preveč, bi jo centrifu¬
galna sila pri vrtenju razmetala na torni

obroč in lahko celo poslabšala zaviralni
učinek. Čeljusti najlaže namestimo tako,
da najprej mednju napnemo obe vzmeti,
nato ju z rokami razvlečemo (potrebna je
kar precejšnja sila!) in postavimo na me¬
sto. Ko ju vzmeti stisneta, se sami ne mo¬
reta več iztakniti. Na zunanji strani zavore
na ekscenter namestimo podložki, nanj
nataknemo zavorni vzvod, vzmetno pod-
ložko in privijemo matico M 6. Zavorni
vzvod ima v notranji odprtini zobce, ki
omogočajo namestitev v različnih po¬
ložajih. Po potrebi ga bomo ob nastavlja¬
nju zavore (ko bo moped že sestavljen)
spet sneli in zasukali za ustrezen kot.

Sestavljeno zavoro najprej preverimo,
in sicer tako, da z roko premikamo zavor¬
ni vzvod. Pri tem se mora ekscenter brez
zatikanja zasukati in s tem za nekaj mm
razmakniti zavorni čeljusti. Ko vzvod spu¬
stimo, se morata zavorni čeljusti pod vpli¬
vom vzmeti (z lahkoto in brez zatikanja)
spet vrniti na staro mesto.

Zavorni sistem vstavimo na svoje me¬
sto v pestu in vse skupaj namestimo na vi¬
lice. Z levo stranjo ni nobenih težav, pri
desni (kjer so zavore) pa moramo paziti
na to, da se utor na pestu ujame v pri-
slon na teleskopski nogi vilic. Oba sta
zelo pomembna in ne smeta biti poškodo¬
vana - prenašata namreč celotno zavorno
silo (natančneje zavorni navor) sprednje¬
ga kolesa. Če bi se, na primer, prislon od¬
lomil, bi se zavore pri zaviranju zavrtele
skupaj s kolesom; verjetno bi se pri tem
poškodoval bovden, in ker zavore ne bi
imele nobenega zavornega učinka, tudi
mopedist!

TEKI 5  januar 2003

25

Ko kolo pravilno stoji na svojem me¬
stu, skozi njegovo središče potisnemo os
s pripadajočimi podložkami. Matico privi¬
jemo s ključem 19.

Ob privijanju matice naletimo na ene¬
ga osnovnih fizikalnih izrekov, ki govori o
ravnovesju sil in navorov: če želimo (s
ključem) priviti in zategniti matico na os,
moramo na os učinkovati z enakim navo¬
rom, ki deluje v nasprotni smeri in jo za¬
držuje v njeni legi. Če tega navora ni, se
nam bo os zavrtela (in vrtela) skupaj z ma¬
tico. V ta namen ima os na nasprotni stra¬
ni, kjer ni navoja, izvrtino, v katero pri
privijanju matice vstavimo kako močno
kovinsko palico ali izvijač, najboljši pa je
kar izbijač (na sliki). Ta je na eni strani
dovolj tanek, da ga lahko potisnemo v iz¬
vrtino, na drugi pa je odebeljen in dovolj
močan, da z njim zlahka dosežemo po¬
trebni navor.

Os sprednjega kolesa je na levi strani
čisto preprosto okrogla in se približno
prilega v izvrtino na dnu leve teleskop¬
ske noge. Ta izvrtina je povprek razcep¬
ljena, tako da jo z vijakom (M 7) lahko
stiskamo in pritiskamo ob os. Ob privija¬
nju vijaka nastopi med osjo in teleskop¬
sko nogo dovolj veliko trenje, da se noga
ne premika vstran. Takšna rešitev vpe¬
njanja je dobra zato, ker omogoča na¬
tančno nastavljanje položaja teleskop¬
skih nog (nogo lahko za nekaj mm pre¬
mikamo levo ali desno), s tem pa tudi ce¬
lotnih sprednjih
vilic.

Čeprav bomo
bovden spred¬
nje zavore na¬
mestili šele po¬
tem, ko bo mo¬
ped stal na kole¬
sih in bo nanj pritrjeno tudi krmilo, si na¬
meščanje raje oglejmo kar na tem mestu.

Bovden ima na spodnjem delu cevko z
navojem, na njem pa je matica, s katero
nastavljamo napetost žice. Matico pred
nameščanjem privijemo čisto do konca
navoja. Cevko potisnemo skozi vodilo na
pestu, tako da nastavek na koncu žice

sega v utor zavornega vzvoda. S strani na¬
mestimo tulko. Ta ima prečni utor, v ka¬
terega se zaskoči nastavek na koncu žice.
Če je bovden vsaj malo napet, bo taka zve¬
za čvrsta in se sama od sebe nikakor ne bo
mogla sneti.

Da bo trenje v zaviralnem mehanizmu
čim manjše, tulko narahlo namažemo z
mastjo, v bovden pa počasi in potrpežlji¬
vo nakapamo motorno olje.

Učinek zavore nastavljamo tako, da
premikamo matico vzdolž cevke na bov-
dnu. Za to sta potrebna dva ključa: z enim
držimo cevko, z drugim pa privijamo ali
odvijamo matico. Pravo lego določimo s
preizkušanjem. Matico postopno premika¬
mo vzdolž cevke na bovdnu, medtem pa z
roko večkrat pritisnemo na zavorno ro¬
čico. Pravo lego je z besedami lahko opisa¬
ti: če je ročica spuščena, se mora kolo ne¬
moteno vrteti, ko pa jo povlečemo, se
mora kolo takoj ustaviti. S premikanjem
matice nastavljamo relativno dolžino bov-
dna glede na žico; če matico odvijamo
(premikamo proti koncu bovdna) bo žica
relativno krajša. Zavorne čeljusti se bodo
napele in premaknile nekoliko naprej.

Če zavornega učinka ni mogoče pravil¬
no nastaviti pri nobenem položaju matice,
potem moramo za en zobec zasukati za¬
vorni vzvod; če zavore primejo prezgodaj
(in premočno), zasukamo vzvod v smeri
vrtenja ure, če primejo prepozno (in pre¬
šibko), ga zasukamo v nasprotni smeri.

Zavora v pestu sprednjega kolesa

26

januar 2003 TCE£ 5

IZDELEK ZA DOM

Ul

Miniaturni brusilnik

MIHA in JOŽE ČUDEN

V prejšnji številki Tima smo razpisali nagradni natečaj za
najizvirnejši izdelek iz delovnih gradiv za 7. razred devetlet¬
ne osnovne šole, ki so priložena učbeniku Tehnika in teh¬
nologija.

Natečaj se zaključi 15- februarja, zato je časa za sode¬
lovanje še dovolj. V pomoč tistim, ki ne najdejo prave ideje,
bomo v naslednjih številkah Tima nanizali nekaj predlogov.

Za začetek predlagamo izdelavo miniaturnega ploščnega
brusilnika. Uporabili ga bomo lahko za natančno brušenje
drobnih delov, za katere včasih nimamo živcev, da bi jih na¬
tančno ročno obdelali.

Izdelava

Skoraj vse sestavne dele za izdelavo brusilnika lahko izde¬
lamo iz delovnih gradiv, le perforirano nosilno ploščico za
podstavek elektromotorja, ki je povsem ustrezala svojemu na¬
menu (in nekaj vijakov z maticami), smo si sposodili pri teh-


8

10

9

T12

73)

nični sestavljanki, pa tudi to bi lahko nadomestili s ploščico iz
priloženega materiala. Potrebujemo še kos brusilnega papirja,
petminutno epoksidno lepilo in kontaktno lepilo.

Dele za podstavek in nosilno ploščico po merah z rezljačo
izžagamo iz akrilnega stekla. Robove natančno obrusimo, pre¬
verimo točnost prileganja elementov in jih zlepimo z epoksid-
nim lepilom. Med strjevanjem lepila dele začasno povežemo s
samolepilnim trakom. Medtem na ploščo pertinaksa zarišemo
obris delovne mizice in jo izrezljamo. Obrusimo robove in
preverimo prileganje k podstavku.

Če nimamo naluknjane pločevinaste ploščice, moramo za
pritrditev elektromotorja v nosilno ploščico zvrtati luknje
premera 4 mm.

Iz akrilnega stekla izrežemo še okroglo brusilno ploščo, na
katero s kontaktnim lepilom ali obojestranskimi lepilnimi tra¬
kovi nalepimo brusilni papir enake velikosti. Brusilni disk z
epoksidnim lepilom pritrdimo na priloženi krožni nastavek,
ki omogoča montažo na gred elektromotorčka.

Hkrati sestavimo vse dele, natančno označimo položaj mi¬
zice proti brusilni plošči ter z epoksidnim lepilom dokončno
prilepimo mizico na podstavek.

Miniaturni strojček je izgotovljen in ga lahko preizkusimo.
Elektromotorček s priključno vrvico povežemo z virom napa¬
janja (3-6 V; baterije ali usmernik). Za lažje rokovanje lahko
brusilnik pritrdimo na podlago. Po končanem delu na zadnji
strani podstavka, kjer ni stranice, iztresemo prah, ki se je na¬
bral med brušenjem. Strojček je namenjen za brušenje res
drobnih predmetov in ga ne smemo preveč in predolgo obre¬
menjevati.

TTE.1 5  januar 2003

27

Zaščita zvočnikov

ROBERT RESMAN

Zvočniki so v sistemu hi-fi najbolj iz¬
postavljeni grobemu ravnanju, od njih
pa vedno pričakujemo vse najboljše.
Tudi gradnja zvočnih skrinjic zahteva
kar nekaj truda in seveda tudi denarja,
saj zvočniki, predvsem močnejši, niso
poceni. Zato je smiselno zgraditi elek¬
tronsko zaščito, ki na zvočniku stalno
meri signal, in če se pojavi kaj narobe,
ga takoj izklopi. Zelo dobrodošlo je tudi
signaliziranje vrste motnje z LED-dio-
dami.

Največje obremenitve začutijo zvoč¬
niki ob vklopu ojačevalnika. Konden¬
zatorji, ki se nabijejo, pošljejo skozi
zvočnike močan sunek toka, ki lahko
nekajkrat presega moč zvočnih omaric.
Čeprav zvočniki tak sunek navadno
normalno prenesejo, pa to ne pomeni,
da jim ne škoduje. Naša zaščita ima ča-
sovnik, ki signal na zvočnike vklopi šele
pet sekund po priključitvi ojačevalnika.
V tem času se kondenzatorji stabilizira¬
jo in zvočnik ni deležen tokovnega uda¬
ra. Seveda pa mora biti sistem narejen
tako, da se ojačevalnik in zaščita zvočni¬
kov vključita z istim stikalom. Taka vez¬
ja so ponavadi vgrajena kar v končno
stopnjo, saj je tako najlaže izkoristiti
vklopno stikalo za obe napravi. Zaščito
lahko naredimo tudi kot samostojno
enoto, vendar moramo vedno paziti, da
najprej vklopimo ojačevalnik in šele
nato zaščito.

Del zaščite skrbi, da v zvočnik ne
zaide enosmerna napetost, ki lahko traj¬
no poškoduje tuljavo na membrani
zvočnika. Čas izklopa signala je 70 ms
od pojava enosmerne napetosti. To je
še vedno dovolj kratka doba, da se zvoč¬
niki ne preobremenijo. Del vezja tudi
nadzira frekvenčni spekter signala in

pri pojavu infrazvoka, ko je frekvenca
nižja od 15 Hz, hitro izklopi signal.
Nasprotno pa pri visokih frekvencah
nadzira ultrazvočno osciliranje. Vse te
motnje signala močno vplivajo na živ¬
ljenjsko dobo zvočnih omaric. Pri poja¬
vu katere koli motnje vezje to zazna in
izklopi signal, ki ga spet vklopi sekun¬
do po prenehanju motnje. To pomeni,
da je vezje avtomatsko in ga pri izklopu
signala ni treba resetirati.

Vezje ima svoje napajanje, ker meri
obe polperiodi signala. Vsi elementi pa
se nahajajo na eni sami ploščici. Če
bomo naredili zaščito za stereo izved¬
bo, moramo izdelati dve popolnoma
enaki vezji.

Opis delovanja

Signal iz ojačevalnika pripeljemo v
vezje na stikalni del releja. Delovni kon¬
takt releja je kot stikalo med ojačevalni¬
kom in zvočno omarico, rele pa krmili¬
jo zaporedno vezani filtri, ki imajo vsak
svojo nalogo. Kadar signal ni moten, so
vsi filtri odprti, ko pa se pojavi ena od
motenj, nam filter, ki je zadolžen za to,
takoj prekine napajanje releja. Ker so
filtri vezani zaporedno, je dovolj, da
prekine samo eden. Vhodni signal pe¬
ljemo na graetzev mostiček, ki ga usme¬
ri. Ker pa je en del vezan na maso, nam
na tak način usmerja obe polperiodi in
ju spreminja v enosmerno napetost, ki
se neprestano spreminja glede na sig¬
nal. Zenerjeva dioda D 9 in dva upora
poskrbijo, da signal na vhodu prvega
operacijskega ojačevalca A 1 ni preve¬
lik. Trije operacijski ojačevalniki A 1,
A 2 in A 3, vezani zaporedno, skrbijo za
ugotavljanje prisotnosti enosmerne na¬
petosti, infrazvoka in ultrazvočnega os-

ciliranja. Vezani so kot napetostni kom-
paratorji, zato imajo na spodnjem delu
sheme vsak svojo referenčno napetost,
ki jo določajo pripadajoči upori, kon¬
denzatorji in diode.

Napajalno napetost zgladimo na
graetzevem mostičku in prek zaščitne
diode D 6 popolnoma zgladimo še na
kondenzatorju C 4. Da bodo referenč¬
ne napetosti res popolnoma stabilne,
moramo imeti za vir napajanja stabilno
napetost. To določa tranzistor T 4 s pri¬
padajočimi elementi. Vezje okoli opera¬
cijskega ojačevalnika A 3 poskrbi za ča¬
sovno konstanto pri vklopu. Čas vklopa
zvočnikov lahko v določenih mejah po¬
pravljamo s kondenzatorjem CIO.  Zad¬
nji del vezja je močnostni, saj tranzi¬
storji v tem delu že lahko poganjajo sig¬
nalne LED-diode in rele.

Opis gradnje

Zjedkano ploščico dobro očistimo
in zaščitimo s kolofonijo. Luknje za
montažo releja naredimo malo večje,
saj ima rele kar močne kontakte. Vrstni
red montaže elementov ni pomemben,
je pa smiselno začeti z manjšimi ele¬
menti in kasneje z večjimi. Integrirano
vezje je najbolje pritrditi v podnožje.
Pri montaži diod in polprevodniških
elementov bodimo pozorni na polarite-
to. Led diode lahko pritrdimo kar na
ploščico in pustimo malo daljše pri¬
ključke, da bomo ploščico lahko pritr¬
dili takoj za čelno ploščo ohišja. Preo¬
stale povezave naredimo z mehkimi žič¬
kami, za signal pa uporabimo občutno
debelejše.

Napetost napajanja tega vezja je od
9 do 18 V. Normalno deluje pri 12 V, če
pa uporabimo rele z delovno napetost-

januar 2003 TIKT 0

28

Seznam materiala za zaščito zvočnikov:

R 1 - 18 KH
R 2 - 47 KQ
R 3 - 6,8 K a
R 4 - 1 Mn
R 5 - 4,7 M D
R 6 - 6,8 K Q
R 7 - 6,8 K Q
R 8 - 6,8 K Q
R 9 - 560 Q
R 10 - 3,9 KQ
Ril-  6,8 KQ
R 12 - 1 MSI
R 13 - 1,8 KC
R 14 - 6,8 K Q
R 15 - 1,8 K O.

R 16 - 6,8 K O.

R 17 - 1,8 K fi
R 18 - 1 Mil
C 1 - 100 nF
C 2 - 100 nF
C 3 - 100 nF
C 4 - 470 )tF / 25 V
C 5 - 22 gF/25 V
C 6 - 22 CF/ 25 V
C 7 -100 nF
C 8 - 22 ]uF/ 25 V

C 9 - 100 nF
C 10- 4,7 MF/25V
D 1 - ZD 5,6 V
D 2 - DUS
D 3 - DUS
D 4 - DUS
D 5 - DUS
D 6 - 1N4005
D 7 - DUS
D 8 - DUS
D 9 - ZD 16 V
D 10 - ZD 16 V
D 11 - ZD 5,6 V
D 12 - ZD 13 V
LED - 5 mm
G 1 - B380C1500
G 2 - B250C1500
T 1 - BC 54713
T 2 - BC 547B
T 3 - BC 547B
T 4 - BC 547B
T 5 - BC 547B
T6 - BC 547B
IC 1 - LM 324
Re- 12 V (24 V)

jo 24 V, napajalno napetost dvignimo
na 18 V.

Če smo vse naredili brez napake,
mora vezje delovati takoj. Umerjanje tu
ni potrebno, mogoče je le podaljšati ali
skrajšati čas vklopa, ki ga določa kon¬
denzator CIO.  Pri vklopu ojačevalnika
se v zvočnikih ne sme slišati nobenega
zvoka, le ob vklopu releja zaslišimo zna¬
čilen šum. Vezje bo delovalo brezhibno
le, če so zvočniki enake ali večje moči
kot ojačevalnik, saj v nasprotnem pri¬
meru vezje ne bo zaznalo preobreme¬
njenosti zvočnikov. Zaščita deluje do
600 W na kanal, tako da uglaševanje na
moč ojačevalnika ni potrebno.

Tehnične karakteristike:

Napetost napajanja: 12 V (9-18 V).
Poraba: 100 mA max.

Občutljivost DC-napetosti: 1 V.

Časovna konstanta za detekcijo enosmer¬
ne napetosti: 70 ms.

Čas kasnjenja časovnika: 5 s.

Vklop zvočnika po prekinitvi vzroka iz¬
klopa: 1 s.

Časovna konstanta za izklop zvočnika po
izklopu omrežne napetosti: 50 ms.
Maksimalna moč zaščite: 600 W.
Indikacija obratovanja: LED-diode.

Zaščita proti:

- enosmerni napetosti,

- infrazvoku (pod 15 Hz),

- ultrazvočnem osciliranju,

- udarcu napetosti pri vklopu ojačeval¬
nika.

VSE ZA MODELARJE

radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij,
makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje,
balza, letalska vezana plošča, lepila ...

Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč.
ČIP, d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor,
tel.: 02/420 34 44

Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08. 00  do 18. 00 ,
sobota: od 08. 00  do 13. 00 .

ITEET 5  januar 2003

29

RAČUNALNIŠTVO

Spletni pripomočki
za  Internet Explorer 5

MIHA ZOREC

Razvoj programske in strojne opre¬
me poteka z vrtoglavo naglico. Nove
različice programov se pojavljajo že
vsakih nekaj mesecev, pri čemer proi¬
zvajalci obljubljajo številne novosti in
izboljšave, ki nam bodo olajšale življe¬
nje in delo. Ob teh besedah se bo mar¬
sikdo kislo nasmehnil. Novosti in izbolj¬
šave so vsekakor dobrodošle, žal pa jih
je le malo takih, ki jih resnično potre¬
bujemo. Poleg tega pa vsaka nova razli¬
čica prinese s seboj zalego »hroščev«
(napak in pomanjkljivosti), zaradi kate¬
rih nam kaj hitro splahni začetno nav¬
dušenje (ponavadi že kar ob namesti¬
tvi). Zato ni čudno, da izkušeni uporab¬
niki računalnikov zelo neradi namešča¬
jo novo programsko opremo in veliko
rajši posegajo po drobnih dodatkih.

Microsoftov Internet Explorer od
svoje pete različice omogoča preprosto
dodajanje novih možnosti in funkcij.
Paket dodatkov Web Accessories for In¬
ternet Explorer 5 (spletni pripomočki
za internetni brskalnik 5) je eden od
uporabnejših brezplačnih paketov, ki
so na voljo na Microsoftovih spletnih
straneh: www.microsoft.com/windows
/ie/previous/webaccess/. Paket dodat¬
kov je namenjen izključno peti različici
Internet Explorerja in njegovim pod-
različicam (npr. IE 5.5), zato ne deluje z
najnovejšo šesto različico tega brskalni¬
ka. Zanimivo je, da zadnja različica In¬
ternet Explorerja ne vsebuje teh pripo¬
močkov, kar še dodatno potrjuje bese¬
de iz uvodnega odstavka.

Paket spletnih pripomočkov za pov¬
prečnega uporabnika interneta sicer ne
prinaša nič pretresljivega. Veseli jih
bodo predvsem bolj zahtevni uporabni¬
ki. Podroben opis pripomočkov (žal le
v angleščini) in povezavo za prenos naj¬
dete na naslovu: www.microsoft.com/
windows/ie/previous/webaccess/ie5
wa.asp (slika 1).

Slika 1.

S klikom na ikono za prenos (down-
load) se odpre okno Prenos datoteke
(File download), v katerem izberemo
Shrani. Pri tem se odpre novo, že zna¬
no okno Shrani kot (Save As). Poišče¬
mo ustrezno mapo na disku, pritisne¬
mo na gumb Shrani in počakamo ne¬
kaj sekund (velikost datoteke je le 134
kB), da se namestitvena datoteka pre¬
nese na trdi disk našega računalnika.
Ko je prenos končan, z dvojnim klikom
na datoteko ie5wa.exe sprožimo name¬
stitev. Paket se hitro namesti, pri čemer
se ne zgodi nič vidnega (v mapi Progra¬
mi ali na namizju ne dobimo nove iko¬
ne). Nove možnosti so vidne le v splet¬
nem brskalniku, če kliknemo z desno
tipko na miški (slika 2) in če odpremo
meni Priljubljene ter kliknemo na
mapo Links (namestitveni program v
slovenski različici brskalnika to mapo
samodejno doda).

Prva, za marsikoga zelo dobrodošla
možnost je izklop prikazovanja slik.
Vklopimo jo tako, da odpremo meni
Priljubljene, kliknemo na mapo
Links in pritisnemo na Toggle Ima-
ge.exe. Ob osvežitvi trenutne strani
oziroma pri odpiranju nove, brskalnik
ne bo več prikazal slik (slika 3). To nam
pride prav, ko v internetu iščemo dolo¬
čene tekstovne informacije. Slike so na¬
mreč po velikosti veliko večje (od nekaj
kB do 100 in več kB) od besedila, in če
brskalniku ni treba prikazati slik, je od¬
piranje posameznih spletnih strani veli¬

Slika 3-

ko hitrejše. Če želimo slike spet videti,
znova sprožimo ukaz Toggle Ima-
ge.exe in stran osvežimo.

Paket spletnih pripomočkov dopol¬
ni tudi priročni meni, ki se odpre, če
nad sliko kliknemo z desno tipko na
miški. Dobimo možnost prikazovanja
povečanih slik (Zoom In - Zoom Out).
S pritiskanjem na Zoom In izbrano sli¬
ko povečujemo (slika 4), s pritiskanjem
na Zoom Out pa pomanjšujemo. Seve¬
da se pri tem spreminja tudi njena vid¬
na kakovost - ob povečevanju je slika
vedno bolj nazobčana in popačena.

Slika 4.

Zanimiv pripomoček je Označeval-
nik, kakršnega pozna tudi Word. Bese¬
dilo, ki ga želimo označiti, z miško po¬
temnimo in nad njim kliknemo z desno
tipko na miški (slika 5). Pri tem se od¬
pre priročni meni z možnostjo High-
light; če pritisnemo nanjo, se ozadje iz¬
branega besedila obarva.

januar 2003 TIK!! 5

30

MODELARSTVO

Izbrano besedilo lahko uporabimo
tudi kot ključne besede za hitro iskanje
(slika 6). Z desno tipko na miški spet
prikličemo priročni meni in kliknemo
na Web Search. Pri tem se odpre novo
okno spletnega brskalnika, ki prikaže
rezultate spletnega iskalnika Yahoo.

Slika 6.

Za zahtevne uporabnike interneta
bosta zagotovo zelo dobrodošli tudi
možnosti prikaza seznama vseh pove¬
zav in seznama vseh slik na trenutni
spletni strani (slika 7). Če nad praz¬
nim prostorom na trenutni spletni
strani pritisnemo desno tipko na miš¬
ki, se pojavi priročni meni (slika 2), v
katerem najdemo možnosti Links
List (seznam povezav) in Images
List (seznam slik). Seznam povezav
vsebuje tudi naslove elektronske po¬
šte, na seznamu slik pa poleg nepo¬
srednega spletnega naslova posamez¬
ne slike vidimo tudi število prikazov
slike na odprti strani, velikost slike v
B, dimenzije slike v slikovnih točkah
(pikslih) in sliko. Slike, prikazane na
seznamu, lahko tudi pomanjšamo, če
v polje Scale large images postavi¬
mo kljukico.

Na koncu velja omeniti še pri¬
pomoček, ki nam pride prav pri ogle¬
dovanju spletnih strani, ki so razde¬
ljene na okvirje (Frames). Pogosto bi
si namreč radi ogledali ali natisnili
vsebino le določenega okvirja. To je
sicer mogoče tudi brez dodatkov,
vendar je postopek precej zamotan.
Veliko preprostejšo pot ponuja paket
spletnih dodatkov. Dovolj je, da z
desno tipko na miški kliknemo nad
izbranim okvirjem in v priročnem
meniju, ki se pri tem odpre, priti¬
snemo na Open Frame in New
Window (Odpri okvir v novem
oknu).

Model tovorne ladje o. dei)

MATEJ PAVLIC

V prejšnji številki Tima smo opisali
barvanje trupa modela tovorne ladje in
izdelavo opreme na krovu, za zadnje na¬
daljevanje pa so nam ostali še opisi
kompletne izdelave poveljniškega mo¬
stiča in nekaterih drobnarij, kot so si¬
dro in privezi, ter sklepno sestavljanje
modela.

Oba spodnja dela poveljniškega mo¬
stiča (21 a) prebarvajte z belo in nanju
z vrha prilepite zgornji del (21 b), ki je
obdelan enako kot strehi kajut (20 a) in
pokrov strojnice (18 b). Postopek je bil
prikazan na sliki 27 v prejšnjem Timu.
Stopnice (23 a, 23 b) so narejene iz 1 -
1,2 mm debelega furnirja ali največ 2
mm debele smrekove letvice. Lepite s
hitro vezočim belim lepilom za les, med
sušenjem pa zlepek stisnite z majhnimi

sponami (slika 33). Na koncu ga previd¬
no obrusite s finim brusilnim papirjem
in prilepite v utora na mostiču. Ograja
(22) je narejena iz 1 mm debele bakre¬
ne ali - še bolje - medeninaste žice. Po¬
membno je, da jo je mogoče spajkati. S
kleščami naščipajte devet 16 mm
dolgih koščkov žice (slika 34), ki jih za¬
lepite v enako velike odprtine ob robu
mostiča. Prazni ostaneta le luknjici na
sprednjem delu in luknjica na desni
strani stopnic. Iz daljšega kosa enake ži¬
ce sedaj s pomočjo ploščatih klešč ukri¬

vite zgornji del ograje. Desni del, ki je
krajši, poteka od desne prazne luknjice
na sprednjem delu prek vrhov spred¬
njega in zadnjega desnega vogalnega
stebrička do luknjice na desni strani

stopnic. Levi del je nekoliko daljši in
tudi bolj zapleten, saj se od stebrička na
levi strani stopnic nadaljuje še vzdolž
levega nosilca stopnic. Za spajkanje
uporabite čim tanjši cin in čim manjšo
konico (slika 35). Pazite, da bodo zas-
pajkana mesta čim manj opazna. Po po¬
trebi jih lahko še obdelate z iglastimi pi-
licami (slika 36).

Poglavje zase so drobni leseni deli. Fo¬
tokopijo obrisa krmilnega kolesa (24 b) z
odstranljivim lepilom prilepite na nekoli¬
ko večji kos čim bolj goste 4 mm debele

vezane plošče. Najprej pazljivo izrezljajte
trikotne odprtinice v notranjem delu, še¬
le nato pa celotno kolo. »Izrastke« nekoli¬
ko stanjšajte z ostrim modelarskim no¬
žem in jim z iglastimi pilicami zaoblite ro-

STBD 5  januar 2003

31

bove (slika 37). Enako poteka tudi izdela¬
va reševalnih obročev (27), držal jambo¬
rov (31) in sidra (28). Reševalna obroča
na koncu pobarvajte z belo barvo, ko se
ta posuši, pa čez prvo plast na dveh četrti¬
nah površine nanesite še rdečo barvo. Dr¬
žali jamborov naj bosta enake barve kot
krov, sidro pa je lahko sivo ali črno. Če si
lahko priskrbite nekaj kapljic Heliosove
barve tessarol antik, ki pobarvanemu iz¬
delku da tak videz, kot da bi bil kovan, po¬
tem ga vsekakor uporabite.

Pozicijske luči (29 b, c, č) so iz 1
mm debelih trakov furnirja, ki jih naj¬
prej zlepite in šele nato previdno obru¬
site. Najlažje in najhitreje boste to stori¬
li s stabilnim brusilnikom (glej sliko 26
v prejšnjem Timu). Po barvanju z belo
barvo jih lahko prilepite na poveljniški
mostič. Pazite, da bo rdeča bucika, ki
ponazarja pozicijsko luč (26 a), na levi
strani, zelena pa na desni.

Da bi bil stik dimnika (19) in pokro¬
va strojnice (18 b) čim trdnejši, ga lahko
utrdite s koščkom zobotrebca, ki ga vle-
pite v v obe strani izvrtani luknjci (slika
38). Pokrov tovornega prostora je se¬
stavljen iz dveh delov (17 a, 17 b), na
spodnjo stran pa prilepite še pravokotni
kos furnirja (slika 38; glej tudi sliko 18 v
novembrski številki Tima), ki ste ga izre¬
zali iz krova (12). Pokrova vam ni treba
nalepiti na krov, saj bo tudi brez tega
trdno ležal na svojem mestu.

Sedaj so ostali le še štirje privezi.
Spodnji deli (29 a) so iz goste smreko¬

ve letvice, za izdelavo gobasto obliko¬
vanih zgornjih delov (29 b) pa upora¬
bite 60 mm dolge žičnike, ki jim naj¬
prej s pilo zgladite rebrasto površino
glavice (slika 39). Nato jih odžagajte
na dolžino 6 mm. Če boste uporabili
ročno žago za železo, žebelj trdno
vpnite v primež, če pa si boste poma¬
gali z rezalno ploščico v modelarskem
vrtalniku (slika 40), to ni potrebno. Po
dva in dva odžagana dela poskusno po¬
tisnite v luknjice v letvici, ki morajo
imeti seveda enak ali za malenkost več-

MODELARSTVO

ji premer kot žeblji (slika 41). Na kon¬
cu vse skupaj zlepite s sekundnim lepi¬
lom (slika 42), obrusite robove in pre¬
barvajte z enako barvo kot sidro.

Pri sestavljanju si pomagajte s tlori¬
som in stranskim risom modela, ki sta
bila objavljena v prilogi novembrskega
Tima. Najprej na krov pritrdite ušesca
za privezovanje jamborov ter prilepite
držali jamborov in pripone. Sledi mon¬

taža sidra, h kateremu prej privežite
košček vrvice, njen drugi konec pa po¬
tisnite skozi luknjico v krovu (slika 43).
Potem ko ste prilepili še kajuti in po¬
krov strojnice z dimnikom (slika 44),
postavite na svoje mesto še celoten po¬
veljniški mostič (slika 45).

Vsak jambor držijo štiri vrvice, ki jih
napeljete do ušesc na krovu, tam zavoz¬
late in stik utrdite s kapljico lepila (sli¬
ka 46).

S tem je izdelava modela tovorne
ladje pri kraju (sliki 47 in 48). Čeprav
so bile ob pripravi načrta namenoma
opuščene nekatere podrobnosti, ki bi
bile za modelarje začetnike pretrd
oreh, so ti med gradnjo lahko vseeno
spoznali praktično vse postopke, s kate¬
rimi se srečamo tudi pri izdelavi zahtev¬
nejših maket. Če ste bili pri delu na¬
tančni, je pred vami lep izdelek, boga¬
tejši pa ste tudi za nove izkušnje.

Čisto na koncu povejmo, da spret¬
nejši modelarji v opisani model lahko
vgradijo elektromotor in celo napravo
za radijsko vodenje. V ta namen je tre¬
ba že na samem začetku narediti odpr¬
tine v rebrih 4 in 5 (kar se najbolje vidi
na slikah 3 in 7 v novembrskem Timu).
Namenjene so prehodu cevke za gred
motorja in krmiloma, ki se morata
obračati vzporedno. Njuna oblika sicer
ostane enaka, zato pa se spremeni na¬
čin pritrditve. V zadnji del trupa je tre¬
ba navpično vlepiti dve cevki, ki se
morata natančno prilegati osema kr¬
mil. Zaradi boljšega dostopa do notra¬
njosti modela je priporočljivo narediti
še eno odprtino pod pokrovom stroj¬
nice. Prostora ni ravno na pretek, zato
je zaradi lažje vgradnje akumulatorjev,
servomehanizmov in RV-sprejemnika
morda smiselno ves model povečati
približno za tretjino. Kdor se bo spo¬
prijel s tem izzivom, naj nam vsekakor
pošlje fotografijo izdelka; z veseljem jo
bomo objavili v Timovi rubriki »V ob¬
jektivu«.

32

januar 2003 TIEI 3

MODELARSTVO

Natančno ročno orodje in pribor MINICRAFT

Doslej smo v reviji Tim opisali že celo
vrsto malih električnih pripomočkov
za vrtanje, žaganje in brušenje ter
garnitur, kijih za potrebe modelarjev,
maketarjev ter dekoraterskih in umet¬
nostnih dejavnosti izdelujejo v angleš¬
ki firmi Minicraft, ki jo pri nas za¬
stopa družba G-M&M iz Grosupljega
(tel. 01/78-66-500). Po krivici pa smo
prezrli bogat program preciznega roč¬
nega orodja in pribora »Hand Tools«, s
katerim si je mogoče močno olajšati
delo. Vse v nadaljevanju opisane pri¬
pomočke prodajajo v trgovinah, ka¬
terih seznam najdete na spletni stra¬
ni www.g-mm.si/slo/sl5b.htm, celotni
program pa je na voljo tudi v tovar¬
niški trgovini v Grosupljem, Brvace
11 .

Nastavljivi okvir MH 918 je namenjen
za žaganje lesa, umetnih mas in barv¬
nih kovin. Pred običajnim modelar¬
skim lokom (rezljačo) ima to pred¬
nost, da muje mogoče spreminjati ve¬
likost od 62,5 do 150 mm. Okvir je na¬
menjen uporabi listov z dolžino 135
mm, ki so pod oznako MH 919pakira¬
ni po 12 kosov. Izbirati je mogoče med
listi s finimi, srednjimi in grobimi
zobci.

Male kovinske spone MH 915 služijo
za spenjanje majhnih obdelovancev
(na primer med lepljenjem). V kom¬
pletu so tri spone za obdelovance veli¬
kosti 20, 30 in 40 mm. Močnejša, ven¬
dar tudi večja je spona z oznako MH
914, ki je namenjena tudi razširjanju
predmetov, kar njeno uporabnost še
povečuje.

Za prijemanje zelo drobnih predme¬
tov so naši prsti pogosto preveliki in
preokorni. V takih primerih ne gre
brez prijemalk oziroma pincet. V Mi-
nicraftovem programu jih je kar ne¬
kaj, razlikujejo pa se po obliki in na¬

menu. Ravna pinceta (MH 924), ukriv¬
ljena pinceta (MH 925) in jeklena pin¬
ceta z ostro konico (MH 115) imajo na¬
zobčan oprijem in izolirano držalo, ki
je odporno proti vročini (kar je zelo
dobrodošlo na primer pri spajkanju).
Posebnost zase je pripomoček za pobi¬
ranje drobnih predmetov (MH 236).
Pri preciznem krivljenju žice in trakov
iz tanke pločevine si je mogoče učin¬
kovito pomagati s kleščami MH 105,
ki imajo zašiljeno konico, nazobčan

oprijem in rezilo za ščipanje. Obstaja¬
jo tudi ukrivljene koničaste klešče z
oznako MH 110.

Male iglaste pilice so v modelarstvu in
maketarstvu preprosto nepogrešljive.
V garnituri MH 954 so tri pilice s pra¬
vokotnim, okroglim in trikotnim pre¬
rezom, namenjene pa so obdelavi ko¬
vin, lesa, keramike in umetnih mas.
Večino opisanih in še nekaj drugih
pripomočkov vsebuje garnitura na¬
tančnega pribora MH 811 v praktič¬
nem plastičnem kovčku za lažje pre¬
našanje in shranjevanje.

Natančno električno orodje MINICRAFT

Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah

BAUMAX-X

Šmartinska 152 G
1000 Ljubljana
Tel.: 01 540-11-50

E-TRADING

CONRAD ELECTRONIC
BTC Emporium, klet

Šmartinska 152
1000 Ljubljana
Tel.: 01 585-25-51

METALKA TRGOVINA

Dalmatinova 2
1000 Ljubljana
Tel.: 01 433-11-20,
431-11-55

BAUMAX-X

Tržaška c. 1
2000 Maribor
Tel.: 02 320-73-20

BAUMAX-X

Mariborska c. 100
3000 Celje
Tel.: 03 428-77-77

VIS A VIS

Kidričeva 53
3320 Velenje
Tel.: 03 586-28-17

ERA AGRINA

Gregorčičeva
6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714-11-92

Trgovina
in servis
"MAJSTER”

Ervin Šinko, s. p.

Cankarjeva 23
9000 Murska Sobota
Tel.: 02 532-14-63

Novi prodajni programi v letu 2003

Na vašo željo vam bomo poslali:

□ cenik električnega in vrtnega orodja Black & Decker
s tehničnimi podatki,

□ katalog preciznega električnega orodja Minicraft,

□ cenik programa Rotozip,

Ime in priimek:_

Naslov:_

> BLACK,

Poštna številka in kraj:_ DECKER

^  MINI CRAFT

G M&M proizvodnja in marketing d.o.o.

Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500
faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74
http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si

rili 5  januar 2003

33

Doma izdelano milo

ALENKA PAVKO-ČUDEN

Zgodovinski viri govorijo, da so Ba¬
bilonci izdelovali milo že 2800 pr. n. š.,
poznali pa so ga tudi Feničani 600 pr.
n. š. Uporabljali so ga za čiščenje tekstil¬
nih vlaken, npr. volne, pred predenjem
in tkanjem.

O izvoru mila govori legenda, ki pra¬
vi, da ga je odkrila Rimljanka, ki je prala
perilo v Tiberi ob vznožju griča Sapo,
vrh katerega je bil tempelj. Opazila je,
da so obleke, oprane na tem mestu, z
mnogo manj truda postale čistejše kot
tiste, oprane drugje ob isti reki. Dež je
spral maščobo in pepel, ki sta ostala od
živali, sežganih v templju. Nastala je
milnica, ki je stekla po pobočju v reko
in »zakrivila« čisto perilo.

Tudi prvi otipljivi dokazi o uporabi
mila izhajajo iz rimskih časov, torej le¬
genda le ni čisto iz trte izvita. Rimski
zgodovinar Plinij je poročal o milu iz
kozjega loja in lesnega pepela z dodat¬
kom navadne soli, ki je milo strdil. Suro¬
vine za milo, maščoba ter lesni pepel, ki
vsebuje velik delež kalijevega luga oz.
karbonata, so bile torej znane, še pre¬
den je bil razumljen kemijski proces na¬
stanka mila.

Čeprav so bili stari Rimljani znani
po svojih kopališčih, se milo tam naj¬
prej ni uporabljalo za osebno higieno.
Podobno kot stari Grki so se med umi¬
vanjem natrli z olivnim oljem in zdrgni¬
li s finim peskom. Šele v 3. stol. n. š. so
začeli v večjih mestih med kopanjem
uporabljati milo.

V srednjem veku se je milo malo
uporabljalo, v 8. stol. pa je njegova izde¬
lava oživela v Italiji in Španiji. V medite¬
ranskih deželah so za njegovo izdelavo
uporabljali rastlinsko maščobo, pred¬
vsem olivno olje. To milo je bilo mnogo
bolj kakovostno kot tisto, izdelano iz ži¬
valskih maščob.

Dandanes se milo seveda uporablja
vsakodnevno. Dišeča mila so priljublje¬
no darilo, v zadnjem času pa je zelo mo¬
derna tudi izdelava domačega mila.

Za izdelavo domačega mila potrebu¬
jete brezbarvno ali belo milo, dišave,
barvilo, okrasne dodatke ter kalupe za
ulivanje (slika 1). Naštete potrebščine
prodajajo v hobijskih trgovinah. Milo,
ki ga ponujajo, je izdelano iz čistih rast¬
linskih surovin, ne vsebuje dišav in je
koži prijazno. Prosojno milo je primer¬
no za izdelavo mila z okrasnimi dodat¬
ki, npr. suhim sadjem, zrnjem, okrasni¬
mi figuricami ipd. Obe vrsti mila, pro¬
sojno in belo, sta primerni za obarvanje
in odišavljenje.

Izdelava domačega mila je hitra in
enostavna. Milo je treba staliti, ga odiša-

Slika 1. Potrebščine za izdelavo domačega
mila

viti in/ali obarvati, vliti v kalup ter po¬
čakati, da se strdi. Milo, ki ga prodajajo
v hobijskih trgovinah, je večinoma mo¬
goče staliti v mikrovalovni pečici (300-
400 W, 3-5 min), s segrevanjem v vod¬
ni kopeli ali v pečici pri 80-90 °C. Em¬
balaža mila najpogosteje omogoča se¬
grevanje v mikrovalovni pečici, za vsak
slučaj pa je vedno treba prebrati prilo¬
žena navodila.

Z nožem odrežite ustrezno količino
milne osnove (slika 2) ter jo dajte v
manjši lonec.

Slika 2. Z nožem odrežite ustrezno količino
mila.

Manjši lonec postavite v večji lonec,
ki je toliko napolnjen z vodo, da se
manjši lonec potopi vanjo. Vodo segrej¬
te in milo med taljenjem mešajte; pri
tem pazite, da talina ne zavre. Ko se vse
milo stali, počakajte, da se malo ohladi,
preden ga nalijete v kalup. To je še po-

Slika 3■ Milo skrbno stalite v vodni kopeli.

sebno pomembno, če uporabljate pla¬
stične kalupe, ki se pri uporabi prevro¬
če taline lahko zvijejo in poškodujejo.
Talina je ravno prav hladna, ko se na
površini pojavi »kožica«.

Staljeno milo nalijte v kalup, ki ste
vanj ste položili okrasek, npr. suho rezi¬
no pomaranče. Ne porabite vse taline,
nekaj jo boste potrebovali za sestavlja¬
nje obeh polovic mila.

V hobijskih trgovinah prodajajo dve
vrsti kalupov. Nekateri so dvodelni; pri
teh je treba uliti dve zrcalni polovici
mila in ju nato sestaviti. Drugi so eno¬
stavnejši, npr. ploščati reliefni in ne
omogočajo izdelave 3D figur.

Za izdelavo prosojnega mila z vdela¬
nim okraskom iz suhega sadja smo iz¬
brali dvodelni kalup okrogle oblike.

Staljeno milo je treba naliti v en
kalup do roba, v drugega pa približno
3 mm pod robom. Počakati je treba, da
se talina strdi (10-30 min). Strjevanje
lahko pospešite s hlajenjem v hladni
vodni kopeli ali v hladilniku (pozimi pa
tudi na zunanji okenski polici).

Slika 4. Staljeno prosojno milo nalijte v oba
zrcalna kalupa; v enega pred vlivanjem po¬
ložite rezino suhega sadja.

34

januar 2003 TE1LI 5

Za izdelavo obarvanega mila po¬
trebujete barvilo v tekočini ali barvni
ploščici. Barvilo dodajte v talino in ga
z mešanjem enakomerno porazdelite
(slika 5). Podatki o potrebni količini
barvila so zapisani na embalaži izdelka.
Običajno za 250 g mila zadošča ena plo¬
ščica (približno 2 g barvila).

Slika  5. Prosojno ali belo milo je mogoče
obarvati z barvilom v tekočini ali ploščici.

Obarvano talino nalijte v kalup in
počakajte, da se strdi. Za izdelavo obar¬
vanega mila smo izbrali dvodelni kalup
v obliki srca (slika 6).

Slika 6. Obarvano talino nalijte v kalup: v
eno polovico do roba, v drugo pa 3 mm pod
robom.

Po želji si lahko izdelate tudi odišav¬
ljeno milo. Zanj je v talino tik pred nali¬
vanjem v kalupe treba dodati predpisa¬
no količino dišavnega olja (slika 7). Za
odišavljenje 100 g mila je običajno do¬
volj 5 kapljic dišavnega olja. V hobijskih
trgovinah ponujajo dišavno olje različ¬

nih vonjev. Pri delu z dišavnim oljem je
treba paziti, saj je koncentrirano in ne
sme priti v stik s sluznico, npr. z očmi.
Če se to vendarle zgodi, ga je treba izpra¬
ti z veliko vode in obiskati zdravnika.

Slika  7. Za odišavljeno milo je treba v tali¬
no dodati dišavno olje.

Ko sta zrcalni polovici mila strjeni,
ju je treba sestaviti. Polovico, ki sega do
roba kalupa, iztisnite iz kalupa. Drugi
polovici, ki sega 3 mm pod rob kalupa,
dotočite sveže staljeno milo (slika 8).

Slika 8. Strjenemu milu dodajte »svežo« tali¬
no, da boste lahko »zlepili« obe polovici
mila.

Čez  dodano staljeno plast povezni¬
te prvo polovico mila, še preden se
»lepilna« talina strdi (slika 9). Povez¬
njeno polovico s prsti pritisnite v ka¬
lup, da se trdno sprime z drugo polo¬
vico. Pri tem lahko izmed sestavljenih
plasti steče nekaj taline (slika 10), a to

Slika 9- Eno polovico mila poveznite čez
drugo, kije še v kalupu in je prelita s plastjo
»lepilne« taline.

Slika 10. Iz dveh polovic sestavljeno milo se
mora popolnoma strditi.

ni nič hudega, saj boste milo na koncu
obrezali.

Počakajte, da se »lepilna« plast taline
popolnoma strdi.

Strjeno sestavljeno milo vzemite iz
kalupa in odvečni material na stikih
odrežite z modelarskim nožem ali bri¬
tvijo. Delajte hitro, milo pa držite le na¬
rahlo, da se med prsti ne začne taliti
(slika 11).

Slika 11. Odvečni material na stiku polovic
obrežite.

TI!!” 5  januar 2003

35

Ko boste spoznali osnove izdelave
mila, se lahko poigrate z uporabo dodat¬
kov in barvil. Prelivajoči barvni učinek
dobite, če v kalup pred nalivanjem tali¬
ne z nožem nastrgate barvilo (slika 12).

Slika 12. Milo z nastrganimi koščki barvila

V talino lahko namesto suhega sadja
dodate tudi zrnje ali semena, npr. nastr¬
gane lešnike (slika 13).

Slika 13■ Milo z lešniki

Z vlivanjem v različne kalupe ter
igranjem z barvili je mogoče izdelati za¬
nimivo kolekcijo barvnih mil (slika 14).

Slika 14. Kolekcija obarvanih domačih mil

Tudi kolekcija mil z okrasnimi
»hranljivimi« dodatki je prijetna za oko
in je primerno darilo (slika 15).

Tekstilni okvirji za slike

ALENKA PAVKO - ČUDEN

Za nami je obilica prostih dni. Upam,
da ste se spočili in da ste pripravljeni na
nove »rokodelske« izzive. Tokrat vam
bomo v sliki in besedi pokazali, kako je
mogoče hitro in dokaj enostavno z bla¬
gom preobleči stiroporni okvir. Naloga ni
preveč zahtevna, potrebna pa je zmerna
natančnost.

Za delo potrebujete pravokoten stiro¬
porni okvir za slike ter modelarski nož,
škarje in blago (slika 1). Pri delu pridejo
prav tudi bucike in lepilo, ki ne topi stiro¬
pora, npr. belo lepilo za les.

Slika 1. Za delo potrebujete pravokotni
stiroporni okvir, škarje, modelarski nož
in blago.

Najprej stiroporni okvir z nožem dia¬
gonalno zarežete na vogalih (slika 2). Za¬
reza naj poteka od zunanjega do notranje¬
ga robu in naj bo globoka približno 2 mm.
Pri rezanju pazite, da vogala ne prerežete.
Rezilo noža naj bo ostro, da bo rez gladek.

Slika 2. Stiroporni okvir na vogalih zare¬
žite od zunanjega do notranjega robu
približno 2 mm globoko.

Blago prelikajte in odrežite štiri trako¬
ve. Njihova dolžina naj bo enaka dolžini
stranic na zunanjem robu okvirja, podalj¬
šani za približno 3 cm. Širina trakov naj

ustreza obsegu stranice okvirja; blago
mora okvir oviti.

Trak položite prek stranice okvirja ter
ga s topo stranjo rezila modelarskega no¬
ža zatlačite v diagonalno režo okvirja naj¬
prej na eni, nato pa še na drugi strani (sli¬
ka 3). Pri tem skrbite, da je blago na okvir¬
ju napeto.

Slika 3 • Blago s topo stranjo rezila mode¬
larskega noža zatlačite v reže na vogalih
okvirja.

Štrleči konec blaga z ostrimi škarjami
odrežite tik ob površini okvirja (slika 4).
Nato obrežite blago tudi na drugem voga¬
lu okvirja.

Slika 4. Štrleči konec blaga obrežite tik
ob površini okvirja.

Oba odrezana robova blaga s topo
stranjo rezila modelarskega noža zatlači¬
te v reži na okvirju (slika 5). Pri tem pa¬
zite, da rež z rezilom ne raztegnete pre¬
več.

Treba je še napeti blago vzdolž stra¬
nic okvirja. Okvir obrnite na hrbtno
stran ter z modelarskim nožem ob ko¬
vinskem ravnilu zarežite vzdolžno režo.
Od notranjega robu okvirja naj bo odda¬
ljena približno 1 cm. Globoka naj bo
približno 2 mm, začetek in konec reže
pa naj bosta poravnana z notranjima vo¬
galoma (slika 6).

36

januar 2003 TTKT 5

Slika 5. Odrezana robova blaga previd¬
no zatlačite v diagonalni reži na okvirju.

Slika 6. Na hrbtu okvirja zarežite vzdolž¬
no režo, vzporedno z notranjim robom
okvirja.

Slika 8. Preostanek blaga odrežite na po¬
doben način kot na diagonalah ob voga¬
lih okvirja.

Slika 9. Preoblečena stranica okvirja na
hrbtni strani

lečena stranica je na hrbtni strani taka kot
je videti na sliki 9.

Na lični strani mora biti blago napeto,
ob robovih pa se ne sme gubati. Videti je
takole (slika 10) ...

Slika 10. Preoblečena stranica okvirja
na lični strani

Blago s topo stranjo rezila modelar¬
skega noža zatlačite v režo, podobno kot
ste to naredili na diagonalah ob vogalih
okvirja (slika 7).

Slika  7. Blago s topo stranjo rezila zatla¬
čite v režo.

Štrleči ostanek blaga odrežite tik ob
reži (slika 8) in ga zatlačite v režo.

Postopek ponovite tudi na zunanjem
robu okvirja. Začetek in konec reže naj
bosta od pravokotnega robu okvirja odda¬
ljena približno 1 cm, reža naj bo, podob¬
no kot prej, globoka približno 2 mm, od
zunanjega robu pa oddaljena 1 cm. Preob-

Preostale stranice okvirja preoblecite
na enak način kot prvo. Celotni okvir je
videti takole (slika 11) ...

Slika 11. Z blagom preoblečen stiroporni
okvir za slike

Za preoblačenje okvirja smo uporabili
potiskano bombažno platno, ki je dovolj
togo, da ga je mogoče lepo napeti, in ki
ne drsi po okvirju. Če boste okvir preob¬
lačili v bolj lesketajoče se blago, si boste
pri napenjanju najbrž morali pomagati z
bucikami, saj bo tkanina drsela.

Če vam videz hrbtne strani okvirja ne
bo všeč oz. če vam zatlačenje blaga v reže
ne bo preveč uspelo, hrbtno stran prekrij-
te s kartonskim okvirom. Ta naj bo malo
manjši od stiropornega, na hrbtno stran
pa ga prek blaga prilepite z lepilom, ki ne
topi stiropora, npr. z belim lepilom za les.

Ko boste osvojili tehniko preoblače¬
nja stiropora, se lahko lotite intarzijskih
vzorcev. Na okvir narišite motiv ter po
obrisih zarežite z modelarskim nožem.
Površino prekrijte s kosom blaga ustrez¬
ne velikosti in oblike ter robove zatlačite
v reže. Preostanek blaga obrežite in robo¬
ve dokončno zatlačite v reže. Okvir z eno¬
stavnim intarzijskim okrasom je prikazan
na sliki 12.

Slika 12. Z blagom preoblečen striporni
okvir z enostavnim intarzijskim okrasom

Spretnejši se lahko lotite zahtevnejše
intarzije, kakršno kaže slika 13- Intarzij-
sko je mogoče okrasiti vse vrste stiropor-
nih izdelkov.

Slika 13. Stroporni izdelki, okrašeni z
zahtevno intarzijsko tehniko

TTir 5  januar 2003

37

varno
zavetje lesa

Več pozornosti pri zaščiti in kasnejšem vzdrževanju
moramo nameniti lesu, ki se nahaja zunaj stavb. Za
ves nov les, ki bo izpostavljen hujšim vremenskim
razmeram priporočamo uporabo Bellesa,
brezbarvnega temeljnega premaza, ki les zavaruje
pred modrenjem, glivami in insekti.

Za nadaljnjo zaščito lesa pa imamo dve možnosti:
lazurni premazi les dekorativno obarvajo, hkrati pa
omogočajo, da struktura lesa ostane vidna. Izbor
različnih nians je zelo velik, v Belinki vam
omogočamo tudi izbiro drugačne, samo vaše
nianse, ki jo pripravimo na posebnih mešalnih
napravah.

Druga možnost je prekrivna barva, ki tvori na
površini lesa debelejši sloj, s tem pa tudi povsem
prekrije značilni vzorec letnic. Te barve so primerne
tudi za premazovanje manj kvalitetnega lesa.

Tovrstni premazi (včasih še oljne barve) so bili v
preteklosti edini, ki so jih uporabljali za zaščito lesa,
po nekaj desetletjih prevlade lazurnih premazov pa
zopet prihajajo v modo. V Belinki vam, prav tako kot
pri lazurnih premazih, lahko ponudimo skoraj
neomejeno lestvico različnih barvnih odtenkov.

Tako kot osnovno premazovanje, pa je pomembno
tudi redno vzdrževanje. Najhitreje propadajo zaščitni
premazi (in z njimi ies, če jih ne obnovimo), ki so
izpostavljeni neposrednim vremenskim vplivom
(soncu, dežju) in so vgrajeni tako, da voda z njih
slabo odteka. Kdaj je potrebno premaz obnoviti,
ocenimo na podlagi njegovega zunanjega videza —
obnova je potrebna, še preden postane površina
lesa načeta. Lahko pa naredimo tudi preprost
preizkus: na površino lesa nanesemo nekaj kapljic
vode ter opazujemo, kako hitro se kapljice vpijejo v
les. Čim hitreje jih les posrka, tem bolj je premaz
potreben obnove. V primeru da kapljice tudi po dveh
minutah ostanejo na površini, je zaščita lesa še
dobra in obnavljanje ni

Za vsa vprašanja smo vam strokovnjaki v Belinki na
voljo na brezplačni telefonski številki 080  10  88 .

Vabimo Vas tudi, da obiščete
naslovu www.belinka.si.

spletne strani na

Les je najstarejši gradbeni material in v
gradbeništvu ima še vedno pomembno vlogo.
Sodobna industirja izdeluje sicer vrsto snovi, ki
lahko nadomestijo les na mnogih področjih
uporabe, večkrat celo z boljšimi lastnostmi ali za
nižjo ceno. Toda les je edinstven. Cenimo njegov
plemenit videz s pridihom narave, v našem življenju,
hišah in stanovanjih je nepogrešliv.

Zaščititi je treba vsak les, ker bo le tako dolgo
ohranil svojo lepoto in uporabnost. Pri tem
razlikujemo, ali je les namenjen notranji ali zunanji
uporabi. Les, ki se nahaja v notranjosti stavb,
praviloma zaščitimo samo z dekorativnimi premazi.
Če je bil pravilno sušen, je možnost okužbe z
glivami ali insekti majhna, proti novim »napadom«
škodljivcev v suhem stanovanju pa dekorativni
premaz zadostuje.

oblikovanje: Žarkg Vodopivec, foto: Janko Ogrin

Nenavadna gugalnica

MIHA ZOREC

Prav gotovo ni nikogar, ki se ne bi vsaj
enkrat gugal na gugalnici. To priljubljeno
igralo danes srečamo skoraj na vsakem
igrišču. Kljub temu pa guganje ni prepro¬
sta reč. Po začetnem zagonu zahteva na¬
mreč usklajeno delovanje rok in nog ozi¬
roma ritmično prenašanje teže naprej in
nazaj, pri čemer moramo upoštevati še
Zemljino privlačnost in vztrajnost gibajo¬
čega se telesa. Seveda pa je malčku, ki se
usede na gugalnico, prav malo mar za fizi-
ko. Preprosto se usede na desko, nekaj¬
krat zamahne nogami in že uživa v guga-
nju.

Veliko bolj preprosto je guganje žič-
nate gugalnice na sliki 1. Ta nenavadna
gugalnica se guga kar sama, vsaj videti je
tako. V bistvu jo poganja električni tok
oziroma magnetno polje, ki ga ustvarja
okoli žice - gugalnice.

Gugalnica torej izkorišča enega izmed
zanimivih in uporabnih učinkov električ¬
nega toka - magnetni učinek. Prisotnost
magnetnega polja v žici, po kateri teče
električni tok, lahko preprosto zaznamo s
kompasom (sliki 2 in 3).

Zanimivo pri tem je, da je smer mag¬
netnega polja pravokotna na smer toka in
ne vzporedna z njim, kakor bi morda pri¬
čakovali. Zato moramo pred preizkusom
kompas postaviti tako, da je kazalka vzpo¬
redno z vodnikom.

Če ob žico, po kateri teče električni
tok, postavimo magnet, začne med njima
delovati magnetna sila. Ta sila je lahko
privlačna ali odbojna, odvisno od smeri
električnega toka. Prav gotovo se zdaj
sprašujete, kako pride do nihanja gugalni¬
ce. Razumljivo je, da se žičnata gugalnica
nagne proti magnetu, če skoznjo spu¬
stimo električni tok. Vendar pri tem še ne
pride do nihanja. Gugalnica vztraja v tem
položaju, dokler skoznjo teče električni
tok. Če električni tok prekinemo vsako¬
krat, ko se gugalnica približa magnetu,
pride do nihanja. To seveda lahko počne¬
mo ročno ali pa uporabimo preprost trik.
V tem primeru moramo za izdelavo gugal¬
nice uporabiti z lakom izolirano žico. Pri
tem en konec popolnoma ogolimo (slika
4), drugega pa vzdolžno le na spodnjem
delu (glej povečavo na sliki 4). To storimo

tok preneha teči, žica izgubi magnetno
polje in privlačna sila preneha delovati.
Privlačna sila Zemlje - gravitacija poteg¬
ne gugalnico nazaj v izhodiščni položaj.
Pri tem se spet vzpostavi stik, električni
tok začne teči, kar znova ustvari magnet¬
no polje okoli žice. Privlačnostna sila med
žico in magnetom spet potegne gugalnico
vstran in zgodba se ponovi.

Ta nenavadna gugalnica lahko služi
tudi kot preprost avtomat. Če v tokokrog
zaporedno z gugalnico vežemo še žarni¬
co, dobimo utripalko.

Izdelava

Izdelava gugalnice je zelo preprosta.
Najbolje je, če jo naredimo iz lakirane ži¬
ce debeline vsaj 0,5 mm.

Nosilne stebričke, ki obenem služijo
za dovod električnega toka, izdelamo iz
približno 12 cm dolge žice. Na enem kon¬
cu žico dobro ogolimo - odstranimo izo¬
lacijski lak in jo ukrivimo v zanko (sli¬
ka 6).

Drugi konec zapičimo v večji plutovi¬
nasti zamašek (slika 7), nato pa tudi na

®

[THE 5  januar 2003

39

tem koncu, kak centimeter nad zamaš¬
kom, odstranimo izolacijo (slika 8).

Gugalnico naredimo nazadnje. Kos ži¬
ce ukrivimo tako, da je spodnji del kak
centimeter nad tlemi (slika 9).

Opomba: Ta nenavadna gugalnica je
zelo preprost izdelek, namenjen zabavni
predstavitvi magnetnega učinka električ¬
nega toka. Zato je kot nalašč za popestritev
ure fizike v osnovni šoli, saj jo lahko učen¬
ci izdelajo sami. Kljub temu pa zahteva ne¬
koliko potrpežljivosti pri zagonu. Električ¬
ni tok iz ploščate baterije 4,5 V ustvari na¬
mreč razmeroma šibko magnetno polje.

IZID ŽREBANJA

VELIKE NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE

Rešitve križanke, objavljene v decembrski števil¬
ki Tima na strani 39, so: KOMPLETI, VAGON-
ČEK, VOJNA ZVEZD in MAKETA.

Med številnimi pravilnimi rešitvami, ki so do
21. decembra prispele v naše uredništvo, je žreb
razdelil nagrade takole:

1. nagrado, potniški vagon ROCO (1 : 87), prej¬
me: Jože Zajec, Poljanska cesta 12, 4224 Go¬
renja vas

2. nagrado, plastični komplet STAR WARS, prej¬
me:

Primož Homar, Ljubljanska cesta 44, 1233
Dob

3. nagrado, plastični komplet RENAULT R-8
GORDINI, prejme:

Jošt Černe, Blejska Dobrava 108, 4273 Blej¬
ska Dobrava

4. nagrado, maketo hišice FALLER (HOJ), prejme:
Matjaž Kolar, Na Brežini 34, 1231 Črnuče

5. nagrado, 21-delni komplet svedrov in nastav¬
kov za vijačenje (BBW):

Miha Poje, Grčarice 41, 1331 Dolenja vas

6. nagrado, 8-delni komplet vbodnih žagic
(B & D), prejme:

Matic Knap, Paški Kozjak 53, 3320 Velenje

7. -9. nagrado, leseno sestavljanka WALACHIA,
prejmejo:

Tomaž Peloz, C. na Čuklje 23, Vrtojba, 5290
Šempeter, Tea Trstenjak, Dolinska c. 12,
6000 Koper, Andrej Kapš, Prečna 37, 8000
Novo mesto

10. nagrado: komplet plastičnih figur REVELL
(1 : 72), prejme:

Jernej Kos, Ljubljanska ulica 29, 2000 Mari¬
bor

Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje, nagrajen¬
cem, ki bodo nagrade prejeli po pošti, pa iskre¬
no čestitamo. Uredništvo

PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE

TIMOVI NAČRTI

Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE:

TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 star. 650,00

TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa 1. 550,00

TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model HOT-94. 650,00

TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180 . 700,00

TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM 1. 550,00

TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00

TIMOV NAČRT 7 - RV jadralni model HOT-95 . 650,00

TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00

TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model. 700,00

TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis. 700,00

TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita. 650,00

TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3. 650,00

TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model. 650,00

TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H. 550,00

TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta. 550,00

TIMOV NAČRT 16 - spitfire. 550,00

TIMOV NAČRT 17 - trener 40. 650,00

TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model. 650,00

TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje. 650,00

TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte. 650,00

TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model. 650,00

TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda. 650,00

TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom. 650,00

TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00

TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00

TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3. 550,00

TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa. 650,00

TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi ... 550,00
TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče. 550,00

UGODNOSTI IN NAGRADE
ZA NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo
prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška za¬
ložba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespreme¬
njeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in pri¬
ročnikov naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. januarja 2003 prispele
na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: to so Sabina Markelj, Dolenja
Dobrava 28, 4224 Gorenja vas, Denis Saksida, Zalošče 26A, 5294 Dorn¬
berk in Katja Vrtič, Rošpoh 154, 2351 Kamnica. Čestitamo!

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici.
Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum:Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

40

januar 2003 TIRI 5

I3OTVU

1- Jernej Čuček iz Novega mesta pri uspešnem vzletu modela diablotin mini iz roke na mo¬
delarski stezi in vzletišču Žadovinek pri Krškem. Podatki o modelu vrste fun-fly: razpetina
kril 1280 mm, dolžina modela 1380 mm, masa 1600 g, krilna obremenitev 32 g/dm 2 , motor
7,3 cm 3 , propeler 12x4.

2. Maketo letala P-47, domačega proizvajalca MM modeli, je izdelal Janko Remic iz Ljublja¬
ne. Model z razpetino kril 1200 mm poganja 6,5-cm 3  motor MWS, krmiljen pa je s petimi
servomehanizmi.

3. Dvanajstletni Nejc Strušnik iz Škofje Loke nam je poslal sliko makete Eifflovega stolpa, ki
jo je napravil nekoliko drugače, kot smo predlagali v Timu. Z izjemo prve ploščadi, ki je iz
vezane plošče, je Nejc po vzoru mnogih, ki ga izdelujejo iz vžigalic, stolp zgradil iz letvic s
Prerezom 3x3 mm. Nastala je nekaj manj kot meter visoka pričujoča maketa, sestavljena iz
skoraj 700 delov.

4. Mojca Benedejčič iz Tolmina se je odločila za zanimiv način izdelave okvirja za sliko.
Uporabila je drobne prodnike in jih z epoksidnim lepilom pritrdila na belo plastično podla¬
go.

5. Nevenka Weiss, prva od dveh RV-pilotk v MD Bela Krajina, z maketo letala cassna Cardi¬
nal (Mantua model) na matičnem modelarskem letališču. Nevenka opravi letno kakih 150
poletov z različnimi modeli. Pri gradnji makete sta ji izdatno pomagala njena sinova mode¬
larja. Model z razpetino kril 2120 mm poganja štiritaktni motor OS max 20 cm’ s črpalko in
dodatnim gretjem svečke.

Foto: N. Čuden, J. Lokovšek, R. Pustavrh, J. Remic in N. Strušnik

KAKO SE JE ZAČELA PRIHODNOST TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE?

Pri Tehniški založbi Slovenije z izdajo novih učbenikov, delovnih zvezkov
in gradiv za predmet, ki se v novi devetletni osnovni šoli imenuje Tehnika in
tehnologija, nadaljujemo tradicijo, ki je založbi dana že z njenim imenom.

Tako so nastali učbenika in delovna zvezka Tehnika in
tehnologija za 7. in 8. razred devetletne osnovne šole
z gradivi.  Njihovi avtorji so Slavko Kocijančič, Bogdan
Sušnik in Ludvik Hajdinjak. Odlikuje jih predvsem
sodoben konceptualni pristop, ki v središče dogaja¬
nja postavlja projekt - izdelek, ki si ga učenci zami¬
slijo in nato postopoma, korak za korakom uresni¬
čujejo po svojem načrtu.

Ste že kdaj pomislili, da bi izdelali svoje vozilo?
Tako, da bi se vozili z njim po zasneženi pokra¬
jini ali celo poleteli nad strehami sosednjih hiš?
Ste misel opustili, ker se vam je zdelo, da ni¬
mate ustreznih gradiv, strojev in znanja?

Če ste poiskali ploščo, nanjo pritrdili kolesa
in se spustili po klancu, boste mogoče čez
nekaj let načrtovali nova vozila za katero
od znanih avtomobilskih tovarn. Takrat
jih bodo že poganjali motorji, ki bodo ko¬
maj slišni in v okolje ne bodo spuščali
škodljivih plinov. Sestavni deli bodo
pretežno iz posebnih snovi, ki jih da¬
nes še ne poznamo, in vozniku bo ra¬
čunalnik pomagal pri varni vožnji.

Prav o tem teče beseda pri tehniki in tehnolo¬
giji  v sedmem razredu. Petrova zgodba v učbeniku kot
rdeča nit povezuje tisto, čemur poenostavljeno rečemo
teorija in praktično delo. Učenec Peter pooseblja katerega
koli učenca ali učenko, njegov nemirni duh je nalezljiv,
vsakdo želi izdelati svoj projekt, ki bi bil podoben njego¬
vemu. Peter si je izbral avtomobilček. Pot do uresničitve
ni lahka, je pa mogoča in prav v tem je izziv te zgodbe.
Učenec si nekaj želi in to tudi doseže, seveda ne brez tru¬
da, novega znanja in pomoči svojega učitelja.

Ob ovirah, s katerimi se Peter na poti do cilja srečuje, so
v učbeniku sproti nanizane učne vsebine. Poglavja se
vrstijo tako, da pridobimo nova spoznanja, ko jih potre¬
bujemo (umetne snovi, elektrika, prenosi gibanja, ski¬
ciranje in pravokotna projekcija  ter računalniško kr¬
miljenje).

Upamo, da vas bo Petrova zgodba navdušila in boste tudi
sami poskušali zasnovati in izdelati svojo napravo. Seve¬
da ni nujno, daje podobna Petrovi. Tudi ni pomembno, da
se premika po trdnih tleh. Niti ni obvezno, da je vozilo.
Lahko se le suče in poskakuje, ali pa mežika in piska. Lah¬
ko zasnujete model stroja ali nekaj čisto novega, česar
svet še ni videl!

Tako in podobno naj bi učenci sprejeli in uporabljali nova
učbenika in delovna zvezka, saj so pisani prav zanje, da bi
z njimi pridobili in osvojili znanja, ki bi jih nemara usmerja¬
la tudi k poznejši odločitvi za poklic.

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
Učbenik za 7. razred
devetletne osnovne šole

64 barvnih strani,
21 x 29,7 cm
Cena: 3.057SIT

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA




-c.,.











TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

Delovni zvezek za 7. raziod devetletne osnovne šole

TEHNIKA
IN TEHNOLOGIJA
Delovni zvezek
za 7. razred devetletne
osnovne šole

40 barvnih strani,

21 x 29,7 cm
Cena: 2.448 SIT

K delovnemu
zvezku sodijo
tudi gradiva,
ki omogočajo
izdelavo

različnih projektov.
Cena: 1.693 SIT

Tehniška založba Slovenije

Učna gradiva lahko naročite na naslovu:

Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
tel.: 01/429 02 25, faks: 01/479 02 30

e-pošta: tzs-lj@siol.net, spletna knjigarna: http://www.TZS.si

ELI 5  • januar 2003 TELI 5  • januar 2003 • 17

N)

O

Prere z

Topolova vezana plošča 3 nm

ZcTnO O

o

o OO

Leteče krilo

Merilo 1:2

Risal in konstruiral: Tomaž Cesar

Razpetina:

Dolžina:

Površina krila:
Masa:

Obremenitev krila:
Gradnja trupa:
Gradnja krila:
Krmiljenje:

Profil:

Pogon:

Akumulator:

1200 mm
640 mm
21 dni 2
380 g
18 g/dm 2

rebra - topolova v. p., balza
rebra - balza
višina, nagib
Clark Y-z

speed 280 / 6 V - 1 : 3
7 celic Ni-Cd, 270 mA

h

M

,LI 5  • januar 2003 ^IL* • januar 2003 • 21

18 • TIS.I 5  • januar 2003 TIRI 5  • januar 2003 • 23

Stranska plošča

Pult MC-12

~\

Osnovna plošča
merilo 1:1

Držalo .

DETAJL A

2:1

Pult za RV-napravo mc-12

Konstruiral: Janko Rant

IRC 5  • januar 2003 • januar 2003 • 19