R»4»eci6n y Administraciji C. RAMON USTA 515« T. A. 50 . 5502 Bs. Aires *
1 A R O e N I N A :
Za eno leto $ 8—
/>h pol leta $ 5—
Za inozemstvo
2 Dolarja
l(*ameino štev. 20 ct*.
Sl o ms ki Glas
RBGISTRO NACIONAL INTELECTU AL DE LA PROPIEDAD No. 225027
(LA VOZ ESLOVEMA)
PERIODICO QUINCENAL DE IjA COLECTIVIDAD ESLOVENA (1TUGOE8LAVA) PAKA TODA SUD AMERICA - ORG ANO DE LA SOCIEDAD YUGOESLAVA “HOOAR POPULAR E8LOVENO”
I M P
išs
M 0
S
FRANQUEO PAGADO Concesi6a N’ 3159
03
TARIFA REDUCIDA Concesiin N’ 1551
LETO (ASO) III.
BUENOS AIRES, 28 DE JULK) (JULIJA) DE 194»
Nfim, (fitev.) 14
'A
Parle con el "PARTIZANKA" el primer j Napet položaj v Berlinu grupo de Repatriados Yugoslavos
del Brasil
En el ano 1825, llegaron al Brasil nuestros primeros inmigrantes. Eran eslovenos que en conjunto con otros inmigrantes pertenecian al Unperio Austriaco. Emigraron al Brasil al llamado de la princesa Maria Leopoldina, esposa del Emperador brasileno Pedro I, asimilandose total-mente a la nueva vida. Durante mucho tiempo no llegaron mas imigra-ciones y recien a la terminacion de la primera guerra mundial emigraron nuevos grupos de Yugoslavia. Eran en su mayoria, alemanes y hungaros, a los que no gustaba el cambio producido como tampoco las condiciones economicas para su ešistencia. Ellos emigraron de su pais natal con la determinacion de no volver jamas, cortando todo contacto con su pais de origen, a excepcion de un pequeno numero de hungaros. En el ano 1&2S llegaron al Brasil los primeros grupos de croatas-dalmatos de la isla Korčula, asi como tambien, un grupo mas reducido de eslovenos de Slovensko Primorje, los que escapaban del terror fascista. Puede decirse que los elementos nacionales en conjunto suman alrededor de 3.000 per-8ona3, concentradas en San Paolo y sus alrededores. Los croatas, como agricultores encontraron trabajo en las fazendas del cafe. Mas las condiciones de vida eran aun primitivas y en peores condiciones que en sus propios pueblos de origen. Al cabo de su corta permanencia, luchando por la existencia de la vida con grandes dificultades, se vieron obligados a abandonar las fazendas para establecerse en la ciudad Sao Paolo, donde muchos de ellos se emplearon en las fabricas textiles, siendo considerados como buenos y honrados trabajadores. Todos ellos habitaban en un barrio llamado “Belen” como una sola familia. A pesar del trabajo diario y a pesar que sus hijos y mujeres trabajaban en las fabricas seguian siendo pobres. Y a pesar de que algunos de ellos y con grandes sacrificios con-struian su casita, experimentaron todos con rasgos amargos la lucha por la vida lejos de su patria nativa.
Los eslovenos, el grupo menor (cuentan con 160 miembros) y con Un poco de mas suerte se situaron economicamente mejor. A principio eran oficiales albaniles; poco mas tarde empresarios de obras y fueron los que contribuyeron enormemento en el adelanto de la edificacion en la ciudad de Sao Paolo, llegando a convertirse en calificados trabajadores en este ramo.
Durante mucho tiempo, los agentes de todos los viejos y corrompidos regimenes de la vieja Yug03lavia, asi como los lacayos uslachis, sirvientes de los alemanes, trataron de pervertir a nuestros inmigrantes en Brasil Para que sirvan en contra de los intereses de su pueblo, pero podemos afirmar, que nuestros compatriotas se resistieron a estos elementos trai-dores a nuestra patria. Cuando surgio la lucha liberadora de nuestros 2 heroicos pueblos y a jjesar de no estar bien orientados y bien infonnados °onsideraron que la lucha de los mismos, tema un caracter democratico y desplegaron una gran actividad en la ayuda moral y material al Co-®iite Nacional de liberacion, en defensa de sus ideales patrioticos y en contra de todas las calumnias de los elementos antipatriotas.
Fundaron muchos comites, los que mas tarde se unieron todos en J una organizacion llamada “Iugoslavos Unidos Do Brasil” la que la-^entablemente fue disuelta por las autoridades locales. Coli la intencion de ayudar mas y mejor a los huerfanos de guerra en Yugoslavia, crearon ^ nuevo Comite de Ayuda, el que desarrollo una labor muy eficaz en ič Pro de los niiios huerfanos y a traves de sus actividades patrioticas se sell6 la unidad entre todos nuestros compatriotas en el Brasil.
Con la liberacion de nuestra patria de origen, Yugoslavia, muchos de nuestros compatriotas sintieron el deseo de volver a ella. Tal es asi ®[Ue su deseo se va cumpliendo. — En efecto con “Partizanka” parte ®1 primer grupo de repatriados yugoslavos del Brasil. Este primer grupo 1° constituyen 606 personas, que se ponen a disposicion de las autoridades Nacionales con el fin de tomar parte en la reconstruccion y en la reali-2acion del plan quinquenal para crear mejores condiciones de vida, para ellos y sus descendientes.
De este grupo repatriado, hay 98 ninos menores de 7 anos de edad;
8 ninos comprendidos entre los 7 y los 13 anos y 410 adultos, entre os 117 textiles, 37 mecanicos, 85 en varias otras ramas textiles, y el ^esto lo constituyen trabajadores de oficios diversos asi como agricultores.
9
f No dudamos que este nuevo grupo de repatriados uniendo sus es-^Uerzos con los de los demas repatriados llegados ya de diversas partes ael mundo, contribuira enormemente en la realizaci6n de las tareas del Plan quinquenal yugoslavo.	J.	I. V.
Ko so Amerika, Velika Britanija in Francija objavile separatne denarne reforme v zapadni Nemčiji, je to pomenilo razcepitev Nemčije in kršitev pravice, ki je bila v Potsdamu zajamčena nemškemu ljudstvu. Znano je, da po kapitulaciji Nemčije, leta 1945., so se zavezniki v Potsdamu zavezali, da bodo po demilitarizaciji in demokratizaciji Nemčije, nemškemu ljudstvu vrnili pravico, da samo odloča o svoji usodi.
Ko je bila javljena denarna reforma, je šef sovjetske vojaške uprave v Nemčiji, maršal Sokolov,ski, objavil nemškemu narodu razglas, v katerem je rekel:
“Po odredbi ameriških, britanskih in francoskih okupacijskih oblasti bo v Zahodni Nemčiji umaknjen enotni denar Reichsmarka, uvedena pa bo posebna denarna veljava. V Nemčiji ne bo več enotnega državnega denarja niti enotnega denarnega obtoka. To se dogaja proti volji in interesom nemškega naroda. Denarna reforma se izvaja separatno v zahodnih conah v interesu ameriških, britanskih in francoskih monopolov, ki skušajo oslabiti Nemčijo s tem, da bi si jo gospodasko podredili.
Državni enotnosti Nemčije je zadan zopet težek udarec*. Prekršeni so tako pogodba o kontrolnem mehanizmu v
■	Nemčiji kakor tudi potsdamski sklepi, ki določajo, da je treba •/. Nemčijo ravnati kot s celoto in vzdrževati enoten denarni obtok,- Denarna reforma, ki se izvaja v treh zahodnih okupacijskih eo-nah, dokončuje razkosanje Nemčije.
Informacijski biro sovjetske vojačke uprave v Nemčiji objavlja, da je bila sovjetska vojaška uprava v zvezi s separatno denarno reformo v zahodno okupacijskih conah Nemčije prisiljena podvzeti vrsto ukrepov, da zaščiti interese prebivalstva in gospodarstva sovjetske cone kakor tudi, da prepreči desorganizacijo denarnega obtoka. Poročilo pravi, da je odslej popolnoma ustavljen promet vseh vlakov in vseh vrst motornih in drugih vozil med sovjetsko cono in zahodnimi conami ter prepovedan do nadaljnjega vstop iz zahodnih con v sovjetsko cono in Berlin. Letalski transport se bo nadaljeval, vendar bo podvržen strogemu nadzorstvu sovjetskih oblasti.
Kakor poroča agencija France Pre-sse, je zajela prebivalstvo Zahodne Nemčije tik pred umikom starih bankovcev iz obtoka prava panika. V velikih mestih Zahodne Nemčije, posebno v Frankfurtu, se prebivalstvo zbira v neskončnih vrstah pred prodajalnami živil. Na železniških postajah čakajo velike množice, da bi prišle na vrsto pri nakupu voznih listkov glede na to, da traja njihova veljavnost 5 dni. Policija je nenehno v mobilnem stanju, ker je prebivalstvo v nekaterih mestih napadlo trgovine z živili.
Moskovska “Pravda” piše, da se pomen reforme, ki jo zahodne sile izvajajo v skladu z nezakonito londonsko pogodbo, raztega daleč preko mej gospodarskih problemov. Upoštevati moramo, da bodo po tej separatni reformi medconalne meje med zahodnimi conami in ostalim ozemljem Nemčije
bolj podobne državnim mejam, kakor pa demarkacijskim črtani med začasnimi okupacijskimi conami. S tem so dani pogoji za popolno politično ločitev zahodnih con in za njihovo spremeni-tev v ločeno zahodno nemško državo, katere ustanovitev so odredili na londonski konferenci ZDA, Britanije in Francije. Z grobo kršitvijo sporazuma
o	kontrolnem ustroju in potsdamskega sporazuma uresničujejo te dežele dokončno razkosanje nemške države. Razdvajalna delavnost zahodnih sil povzroča med nemškim ljudstvom u-pravičeno ogorčenje ter jo demokratična javnost vseli dežel, ki so zainteresirane na utrditvi miru in mednarodnega sodelovanja, ostro obsoja. Popolna odgovornost za neizbežne posledice delavnosti, ki je usmerjena na razkol Nemčije, pada na vodilne kroge ZDA, Vel. Britanije in Francije.”
24. junija so sovjetske-oblasti ustavile železniški promet, v zapadnih predelih mesta'Berlina in dotok električne struje, ki se proizvaja v ruskem sektorju. Zaloge živil so se v zapadnem delu Berlina pričele nag’o črpati, blokada se je vedno bolj poostrila in ameriška letala so pričela dnevno dovažati živila in druge potrebščina prebivalcem v tem sektorju.
Zapadne sile so kmalu poslale Sovjetom protestno noto, v kateri so zahtevale naj se jim odpre železniški promet. Sovjeti so noto zavrgli in trdili, da je promet ustavljen zaradi tehničnih popravil.
Razplet dogodkov je povečal napetost v Berlinu in ljudstvo je zelo vznemirjeno zaradi kritične situacije.
Zapadne sile iščejo, kako bi se rešile iz tega kritičnega položaja, a vedno tudi trdijo, da Berlina ne zapustijo v nobenem slučaju. Sklicujejo razne konference in tudi apelirajo, da je nujno potrebno, da bi se sesttili štirje zunanji ministri; ki naj bi rešili krizo v. Berlinu. Celo so pred dnevi grozili, da bi s silo vdrli v Berlin in si tako odprli železniški promet. Niso pa tega izvedli, ker se jim je zdel ta korak nevaren.
Sovjeti se tudi trdno držijo in nadaljujejo blokado. Te dni so izjavili, da bodo oni zalagali z živežem vse štiri dele Berlina in izdali so nov denar, ki naj bi imel veljavo v omenjenih delih mesta in zadnje vesti poročajo da so tudi ameriške, angleške in francoske oblasti Berlina priznale ta nov sovjetski denar.
Z dogodki v Berlinu se živčna vojna med Soveti in zapadnimi silami vedno več poostruje in menda bo res kar so izjavili francoski politični in vojaški voditelji, t. j. da zavezniki se bodo morali ukloniti ruskim zahtevam ali pa odrediti evakuacijo čet iz Berlina.
Kakor poročaio najnovejše vesti, so tudi Angleži in Amerikanci uvedli blokado in ne pripuste Sovjetom izvoza in uvoza čez njihovo okupacijsko cono.
Ta odlok Anglo-Amerikancev zamore nesoglasje med njimi še povečati.
SEV. AMER. ZDRUŽENE DRŽAVE
V«Trumanovi demokratski stranki se. dolgo časa niso mogli sporazumeti kdo naj bo kandidat za predsednika pri novemberskih volitvah. Prvotno je bilo več kandidatov, končno so pa določili formulo Truman-Barkley.
*
VAŽNA POGODBA
Med Argentino in Ogrsko je bila podpisana trgovska pogodba, na podlagi
katere bosta imeli obe državi velike koristi, Argentina bo izvažala večinoma surovin:*, Ogrska pa industrijske izdelke.
ČEŠKOSLOVAŠKA
V zadnjem času je bilo aretiranih več oseb radi osumljenja špijonaže v prid Severne Amerike. Nasprotniki Nove Češke so imeli organizirano tudi teroristično tolpo, kateri pa so prišli pravočasno na sled.
Atentat na Togliatti-ja
Vodja italijanskih komunistov Pal-miro Togliatti, spreten organizator in odločen protifašistovski borec, j?, bil dne 14. julija težko ranjen na izhodu iz parlamenta. Napadalec, ki je neki dijak iz Sicilije, je iz neposredne bližine izstrelil na Togliattija več revol-verskih strelov, kateri so mu povzročili nevarne rane. Togliatti je bil nemudoma prepeljan v bolnišnico, kjer so mu med drugim, po skoraj eno urni operaciji odstranili kroglo, ki je obtičala v pljučih.
•
Prvotno se je bilo bati, da bo radi nastalih komplikacij podlegel težkim ranam; danes pa izgleda, da nevarnost je že odstranjena, radi cesar se zdravstveno stanje nagloma boljša, tipati je, da Togliatti bo v kratkem času zopet na mestu, s katerega so ga mislili spraviti nasprotniki delavskega razreda, s pomočjo sicilijanskega štu-
0 PROCESU PROTI ODGOVORNEMU UREDNIKU “PRIMORSKEGA
DNEVNIKA”
drnta, kateri je ko/ orodje nenasitnega imperializma hotel za vedno utihniti odločno besedo borca, ki se celo življenje nesebično žrtvuje v korist delavskega razreda.
Atentat na Togliatti-ja je vzbudil veliko ogorčenje po celi Italiji. Komaj se je razširila vest o kriminalnem zločinu, že je bila takoj proglašena splošna stavka, tekom katere je prišlo do resnih spopadov med policijo in stavku-j očimi.
V parlamentu, socialisti in komunisti so naravnost obdolžili vlado in zahtevali razpustitev iste, češ, da .je4 direktno ; odgovorna za atentat.
De Gasperi, uvidevši, da zadeva zna imeti hude posledice, je dal policiji posebna navodila, toda delavstvo je ; vkljub temu odločno manifestiralo pro ti vladi.
Kakor smo že na kratko poročali v zadnji štev. “Slov. Glasa”, se je zadnje dni junija vršila pred višjim vojaškim sodiščem v Trstu razprava proti Stanislavu Renku, odgovornemu uredniku “Primorskega dnevnika”, ki so ga obtožili, da je s članki, objavljenimi v listu med 1. in 16. majem, žalil ugled” anglo-ameriške vojaška uprave. Predsednik sodišča, major Bayliss, je takoj v začetku razprave določil, da bo razprava v italijanščini in da bodo potek razprave prevajali v slovenščino, ker obtoženec ne razume italijanščine.
Ob tem sklepu sodišča je prosil za besedo branilec odvetnik Ferluga, ki pa mu predsednik sodišča ni dovolil govoriti. Drugi branilec, odvetnik Kukanja, je odločno protestiral proti sklepu majorja feaylissa in izjavil, da imajo Slovenci vso pravico uporabljati materinščino, ker je to ena izmed osnovnih
A
demokratičnih pravic. Odvetnik Kuka' nja je nato v protest zapustil sodi'0 dvorano.
Pri popoldanskem nadaljevanju M1' prave se je tudi glavni branilec, odve nik Ferluga odrekel obrambi in zap11; stil sodno dvorano, ker predsednik 1,1 dovolil, da bi govoril slovenski. Razpr3' va se je nadaljevala brez obrambe.
Ugotovili so. da šef tiskovnega jlr8| da pri zasedbeni vojaški upravi ni °( 1. maja niti enkrat opozoril lista vsebino člankov, ki baje “škodujcJ11 ugledu” anglo-ameriške vojaške upr8' ve v Trstu.
Vojaško sodišče je izreklo obsodb in obsodilo Renka na 2,800.000 lir (*® je okrog 16.000 argentinskih pesov globe ali na 1 leto zapora.
Kot smo že poročali, je OF nieS'jt Trsta pozvala svoje člane in prebil' stvo, da zberejo ta denar.
Trgovina in špekulacij la z begunci
DEMOKRATIČNO PREBIVALSTVO TRSTA BO PREPREČILO SPLETKE ANGLO-AMERIŠKIH IMPERIALISTOV
Glavni odbor Slovansko italijanske unije je razpravljal o težavnem gospodarskem položaju Trsta
V Trstu se. je vršila seja glavnega odbora Slovansko-italijanske antifašistične unije. Predsednik glavnega odbora, dr. Pogassi. je dejal v svojem govoru, da so sejo sklicali zaradi težkega položaja, v katerem je tisti del STO, ki je pod okupacijo angloameriških oblasti.
Za dr. Pogassijem je govoril sekretar glavnega odbora Sl A l J Branko Babič, ki je glede pritegnitve Trsta k Marshallovemu načrtu dejal, da je Trst prejel kot prvo “pomoč” mleko v prahu in suh grah in da ta pomoč ni prav nič zboljšala težkega gospodarskega položaja v mestu.
Babič je nato dejal, da povzročata nasilje civilne policije in politika an-gloameriške okupacijske vojaške uprave različne incidente, ki naj opravičijo potrebo čim daljšega bivanja zasedbenih čet v Trstu. Celotna zasedbena politika vojaške uprave v Trstu je samo
člen v dolgi verigi kršitev mirovne pogodbe. Vrhunec vsega pa je sklenitev gospodarskega in denarnega sporazuma med generalom Airoyem in italijansko vlado, kar mirovna pogodba izrecno prepoveduje. Tržaško prebivalstvo se odločno bori za spoštovanje mirovne pogodbe in ne bo dovolilo, da bi brez njega in proti njegovim življenjskim koristim sklepali o bodoči usodi Trsta. K temu boju pozivamo vse sile, ki žele mir in napredek našega mesta ter vsega svobodnega ozemlja.
Med razpravo, ki se je razvila po Babičevem govoru, je govoril delavec ladjedelnice Sv. Roka, Pobega, o težkem položaju delavcev tržaških ladjedelnic. Omenil je, da je bilo v tej ladjedelnici leta 1945 zaposlenih 1100 delavcev, medtem ko jo danes, tri leta po vojni, v ladjedelnici zaposlenih samo 850 delavcev.
Na koncu seje so soglasno sprejeli resolucijo o gospodarskem položaju STO-ja pod angloameriško okupacijo.
Besedilo resolucije bodo poslali OZN.
SODNA RAZPRAVA PROTI TAJNIKU SIAU, BRANKU BABIČU,
IN TOVARIŠEM
Trst, 17. junija. Včeraj se je pred tržaškim okrožnim sodiščem začela razprava proti Branku Babiču, tajniku SIAU in OF za tržaško ozemlje, Srečku Vilharju, Albinu Godini in Dušanu Hreščaku, bivšemu odgovornemu uredniku “Primorskega dnevnika” zaradi govorov, ki so jih imeli na sestanku aktivistov Osvobodilne fronte tržaškega ozemlja meseca januarja. Obtoženi so, da so žalili vodstvo reakcionarpe “Slo-
HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča del«
Segurola 1608-14	U.	T.	67	-	6250
Buenos Aires
venske demokratske zveze” in grozili njenim vodilnim članom. Advokata protijugoslovanske SDZ, Agneletto in Vesel ter Sfiligoj iz Gorice so zato vložili tožbo. Obtožene je branil dr. Kukanja, ki je za vse obtožence zahteval dokazni postopek in odgoditev razprave.
Javni tožilec se je upiral temu, da bi se obtožencem dovolil dokaz resnice. Po dolgem razpravljanju se je sodni senat treh sodnikov odločil, da obtožnico glede pretnje raztegne na vse obtožence, medtem ko se dokaz resnice ne dovoli.
Branilec dr. Kukanja je na osnovi te odločitve zahteval odgoditev procesa, ki se je nadaljeval 24. junija.
Pod tem naslovom je ‘‘Soča” v (iorici <lue 12. julija t. 1. objavila članek, iz katerega razvidimo, kako so jugoslovanski begunci nasedali lažni propagandi in se rai-adi tega podali po svetu. V Argentini imamo med nami že nad 2.000 slovenskih beguncev in med temi Je precejšnje število poštenih ljudi, ki že priznajo, da so bili zapeljani potom lažnjive propagande. To tudi izpovejo v svojih pismih, ki jih pišejo svojcem v domovino, kar “Soča" v naslednjem članku piše:
Nekdaj pred vojno so mednarodne policije tu pa tam v velikih evropskih mestih in pristaniščih odkrile tajne družbe, ki so se bavile z rekrutacijo mladih deklet, katere so brezvestni in nemoralni mednarodni špekulanti pošiljali v razna zabavišča in javne hiše preko oceana, da so tam zadovoljevala pohoto pisane družbe, za katero se nikoli ni vedelo, od čega živi. Središče take kupčije z belim blagom je bil sedaj Pariz, potem Marseilles, Hamburg, Carigrad, Genova itd.
Po drugi svetovni vojni je pa prišla na dan trgovina drugače vrste, ki ne izbira modelov lepih nog in telesnih oblik in tudi ji ni policija za petami ter sc ne omejuje samo na ženski spol, temveč mednarodna družba na veliko rekrutira vsevprek begunce iz vseh dežel Evrope in jih pošilja prvenstveno v Argentino, pa tudi v druge države, kakor pač dirigirajo trusti, ki se zanimajo za ta najnovejši način zaslužka s človeškim mesom.
Usoda beguncev je kaj žalostna posledica razdejanja Evrope, ki so ga povzročili nacistični imperialisti in tisti, ki so pomagali nacizmu na oblast. Sto tisoče revežev tava po Evropi, posebno iz vzhodnih držav in čakajo kot moderni nomadi, da bi nekje našli zatočišče. Potepajo se od taborišča do taborišča, padajo vse globlje v bedo in nasedajo dobro organizirani propagandi o obljubljeni deželi, ki jo propove-dujejo novi misijonarji Trumanove doktrine in vojni zločinci vseh barv. Tej zapeljani množici ti pridigarji na vse načine prikazujejo lastno domovino kot deželo strahot in gladu in ji onemogočajo, da bi zvedela resnico in da bi prišla v stik s predstavniki svoje domovine. Zato tem revežem-beguncem ne preostane drugega, kot da se odločijo preko luže, kjer jih čaka življenje modernih sužnjev v rudnikih ali pa na
veleposestvih, ki so zopet last med»* rodnih trustov, katere vodijo ameflsl1 monopolisti.
Mednarodni kapital ima s temi r^'1 ži še druge račune. Ni mu toliko do ga, da bi te begunce zaposlil in jim P'p skrbel življenje dostojno človeka, te1?, več špekulira z njimi kot z orodjem, se ga bo poslužil v določenem času P^° ti državam ljudske demokracije. svet ve, kako ogabno propagando vtf1 jo vojni hujskači proti Sovjetski £vei in ustvarjajo napeto vzdušje. Ti skači obljubljajo beguncem, da se bo v kratkem povrnili na svoje dom°v?’ ker bo izbruhnila tretja svetovna voJ na, v kateri se bodo morali seveda 0° riti proti svoji lastni domovini. Medu rodni hujskači torej v prvi vrsti ra bijo “topovsko meso”, ki naj bi t dali ravno begunci iz evropskih dr«3■ 1 ker se oni sami niso voljni vojskovft ’ kakor je pokazala pravkar minula dr1 ga svetovna vojna.
To so podle špekulacije, katere
mnogi begunci spoznali in se vra1 raje k svojcem v domovino. Tudi P nas v Gorici je precejšnje število ^ beguncev, ki so nasedli sovražni Pro^0 gandi, zapustili svoje domove Pre c meje, Re podali v Argentino in drw kraje, pa sedaj razočarani pišejo ob V na pisma, v katerih preklinjajo ( ljivce in bi se radi vrnili domov ne vojaki Trumanovega imperializma, te več kot graditelji svoje svobodne ^ movine. Toda vrnitev je težka, zato ® dobro premislijo tisti, ki se jim yr po glavi nebotičniki v Buenos Air® avtomobili in vile, da jih tam čaka izmerno izkoriščanje in trpljenje- W j bo doma, kdor ga ima, je star nafy|1j pregovor, ki danes velja bolj k?*, pokoli. Nihče ne more nadomestiti do .
vine in njene ljubezni, posebno pa movine, ki se je osvobodila vsakeg*1^. koriščanja in se je podala na Pot predka in socialne pravičnosti.
F. HRADILAK
PIAMBREIUA — Puesto No. » Mercacdo ‘‘Las Magdalenas” Fco. Belr6 827« — T. A. 50-6900
n;
d«>'
FOTOGRAFIČNA RAZSTAVA Jugoslovanske Mladinsko Federacijo bo tra)«1* od 2 do 9 AVGUSTA v ulici S1MBRON 5148. Capital
Primorske Vesli
v	v
Kako misli nase demokratično ljudstvo
li ®7.0^°^^na fronta za Tržaško ozem-^ zbira demokratične ljudske množice ^velikih taborih, ki se vrstijo po tr-b v. okolici. Tudi na prijetnem po-izpod Mačkovelj smo imeli mo-ljudski tabor, kamor je prihitelo edno ljudstvo z vseh vasi Brega, iz v 'ter iz številnih bolj oddaljenih ho^ Tržaškega, ozemlja. To ljudstvo je , elo slišati iz ust vodilnih predstavni.
0	J Osvobodilne fronte iskreno besedo p Seh perečih vprašanjih našega časa. 2orno je prisluhnilo besedi, ki jo je “?ovoril v imenu Osvobodilne fron
«orii
/ja Tržaško ozemlje, tov. Pahor. Opo-sov -e .na dogodke v Arscnalu, kjer so v	v službi reakcije napadli slo-
len naP'se> Pa so zato dobili pravi-aju °?§OVor> ne le s strani slovenskih,
Se tudi italijanskih delavcev. Tako itajls zopet izkazalo, da ni slovansko-ia t	o. bratstvo samo puhla bese- |	«
> temveč da je to bratstvo, globoko 1 še borbe.
zasidrano v našem zdravem ljudstvu. Glede na resolucijo Informbiroja komunističnih partij je dejal tov. Pahor, da ne more biti govora o izdajstvu, če pomislimo, da smo se borili pod Titovim vodstvom za boljšo, lepšo bodočnost, ter izrazil prepričanje, da bomo najbolje ustregli Stalinu ter vsej družini demokratičnih narodov po vsem svetu, če bomo ostali trdno na svojih pozicijah in če bomo složno, kakor doslej vodili svojo borbo ter obdržali jekleno in granitno čvrsto slovensko-ita-lijansko bratstvo. To je glavni temelj naše borbe, glavno jamstvo naše zmage. Po govoru, ki so ga sprejele ljudske množice z navdušenjem, je gromkčTza-donela pesem številnih zborov iz breških vasi in združenih tržaških zborov ter združila naše zavedno ljudstvo v zavesti in manifestaciji pravilnosti na-
storile ničesar, da bi zavarovale državno in poldržavno premoženje na tržaškem ozemlju, čigar vrednost znaša na desetine milijard. Svet je obsodil razsipavanje javnega denarja po okupacijskih oblasteh, ki so v prvem polletju tega leta naredile kar 15 milijard deficita. Osvobodilni svet ugotavlja, da pomeni tako trošenje ogromno škodo za bodočnost prebivalstva obeli con.
demokratična fronta Slovencev v Italiji ostane zvesta svojemu programu
jav-?riČ0 klevetniških laži, ki so se po- vala vsak poizkus razbiti enotnost Slo-. v«e ob objavi resolucije Informbiro- v«*«™™ tor	^/1+,
(j f°.munističnih partij, se je sestal v °i’ici Izvršilni odbor Demokratične 2 Slovencev v Italiji in odločno ele ^ zločesto namero neodgovornih Centov, razbiti enotnost Slovencev v
j **ji. Izvršilni odbor Demokratične °nte Slovencev v Italiji izjavlja, da lane zvesta svojemu programu, spre-na ustanovnem kongresu dne 10. 1947. Tudi nadalje bo prepreče-
P&1M0RSKI DNEVNIK” OBSOJEN
°v dokaz pristranosti okupacijskih OBLASTI
^ Juniju je višje sodišče angloameri-"[> . °^uPacijskih oblasti v Trstu obsodilo r*tn°l^ki dnevnik” na 34.000 lir denarna aznii ker je sprejel v službo 7 uprav-^ Uradnikov brez dovoljenja anuloame-Sl0^e vojaške uprave. List poudarja, da '•vil n* hotel° upoštevati dejstva, da sta ►oj Ura<lnlk* rojena v Trstu, drugi pa so »a ozemlju Julijske Krajine. Poleg
Ufi,
O* preganjanja, ki ga je izvajal režim nad Slovenci. Ta obsodba, •ttii- "a lioncui Je nov dokaz sovražne po-°ku 6	bivših	zaveznikov	in	današnjih
Slo P^torjev v zadnjih treh letih nasproti iz>a * n°e,n. To je politika, ki je prišla do ® v drugem poročilu generala Aireja. 0 sodba kaže tudi na to, da se anglo-
n “odišče ni upoštevalo, da manjka kva r®nlh nameščencev slovenske narodno-
C** imperializem ne poslužuje samo met°d, ampak gradi svojo moč
[^ttnlh *>a poj
ki,ni Slovenci.
t^^ftišk'11	fašističnega	ravnanja	s
ACIJa PREDSEDNIKA ANTI-
j ^nija popoldne je civilna policija t*! * Predsednika Zveze antifašistične *ve? lr!e’ Angela Blažino. Zastopstvo nijj.zah'tevalo pojasnilo pri polkov-<< ar<lnerju, ki je odgovoril, da o va]0 ne ve”. Takoj nato je zahte-sin^p,1 azSov°r z direktorjem za civilne ■leti ^ Pa delegacije ni hotel spre
V
zyezi z aretacijo svojega predsed-Poslala Zveza antifašistične ProteT °kuPacijski vojaški upravi ,° Pismo, v katerem izraža da	nad	to	aretacijo	in	zahteva,
^o takoj izpuste.
IČNE MLADINE V TRSTU
vencev ter povzročiti odtujitev slovenske manjšine v Italiji narodom nove Jugoslavije. Vztrajno bo nadaljevala borbo za bratstvo msd slovenskim in italijanskim narodom, ki živita na tem ozemlju, in za mir na svetu. S to svojo izjavo je Izvršilni odbor prekrižal račune vsem onim temnim elementom, ki bi radi y sedanjem položaju ribarili v kalnem in z izzivanjem razdvajali trdno povezano skupnost goriških, beneških in kanalskih Slovencev.................
Blazina jo kol 16-letni mladinec šel med partizane in bil več mesecev interniran v nemških koncentracijskih la, boriščih.
TATINSKI POSLI CIVILNE POLICIJE
Civilna policija Trsta, ki je sodelovala pri tihotapljenju tobaka, premoga in tatvinah sladkorja, je zapletena sedaj v nove tatvine velikih količin bakra. Tiskovni urad civilne policije je objavil, da so v zadnjem času ukradli za več milijonov lir bakra v tržaškem pristanišču. V zvezi s to afero so aretirali 7 civilnih policistov, dva pa odpustili iz službe.
“Primorski dnevnik” poroča, da je pri tatvinah sodelovala tudi vojaška policija. Poleg omenjenih policistov so zaprli tudi 20 civilnih oseb. Odpeljano blago je vredno 18 miiljonov )lr.
V	POL LETA 15 MILIJARD PRIMANJKLJAJA
rtiOTOVITVE OSVOBODILNEGA SVETA
V	TKSTU
Osvobodilni svet Trsta je na svoji seji obravnaval gospodarske in finančne probleme mesta, ki so postali zelo pereči po zadnjih ukrepih vojaške .uprave. Ugotovili so škodo, ki jo bo trpela tržaška industrija zaradi podpisa finančnega, carinskega in gospodarskega sporazuma m^d angloamerl-ško vojaško upravo in vlado italijanske republike. S tem sporazumom onemogočajo 1 Trstu, da bi si nabavil surovine za indu- | strijo v svojem naravnem zaledju, prepre- | čujejo mu tudi izmenjavo’ blaga v znesku i
14	milijard, kakor je predlagala Jugoslavija. Zaradi tega industrija le še životari in število brezposelnih narašča.
Osvobodilni svet je nadalje ugotovil, da angloameriške okupacijske oblasti še niso
ITALIJANSKA VLADA OBNAVLJA FAŠISTIČNO POLITIKO PREGA-NANJA SLOVENCEV
Goriški poslanec Ljudske fronte v italijanskem parlamentu 'Giordano Pratolon-go je na prošnjo glavnega odbora Demokratične fronte Slovencev v Italiji pismeno protestiral pri italijanskem ministrstvu za pravosodje zaradi prčtnestitev slovenskih sodnih funkcionarjev in namšečen-cev iz Gorice v razne kraje Italije. Pra-tolongo navaja v pismu, da je raznarodo- j valna politika fašističnega režima povzro- j čila premestitev skoro vseh javnih uslužbencev slovenske narodnosti iz Gorice v druge pokrajine Italije. ‘‘Pričakovati bi bilo”, piše G. iPratolongo, ‘‘da bi se tem uslužbencem' popravila krivica, ki jim jo je bil povzročil fašizem in da bodo ponovno premeščeni v svoje domače kraje, alt pa vsaj to, da se ta raznarodovalna politika ne bo nadaljevala v demokratični republiki Italiji. Namesto tega opažamo, da je vlada obnovila isto politiko preganjanja in raznarodovanja.”
\ *
PISMO MOLOTOVU
Neodvisni tržaški komite (Comitato In-dipendentista Triestino) je poslal ministru za zunanje poslove ZSSR Molotovu pismo, v katerem poudarja, da tržaško demokratično ljudstvo zahteva, naj spoštujejo mirovno pogodbo in da čim prej imenujejo guvernerja. Nadalje zahteva izvedbo volitev, ki bodo zagotovile demokratičnemu prebivalstvu Trsta sodelovanje v javni u-pravi. Neodvisni tržaški komite ugotavlja
v	svojem pismu, da anglo-francosko-ameri-ški predlog o priključitvi tržaškega ozem- I Ija Italiji in stališče anglo-amerlških zasedbenih oblasti v Trstu jasno kažeta, da tri zapadne sile ne izpolnjujejo obveznosti, ki so jo prevzele s podpisom mirovne pogodbe z Italijo. Zaradi tega se komite obrača na Molotova s prošnjo, da najodločneje posreduje pri Varnostnemu svetu, da predlog zahodnih sil odbije in napravi konec položaju, ki bi mogel dovesti do resnih zapletljajev,
ODVETNIKI NE BI SMELI BRANITI
V	SLOVENŠČINI OBTOŽENIH PRO-TIFAŠISTOV
Zopet smo doživeli nekaj, kar se lahko pripeti le deželam in ljudstvu pod imperialistično kolonialno upravo. An-glo-ameriška vojaška uprava je namreč prepovedala slovenskima tržaškima odvetnikoma. dr. Kukanji in dr. Ferlugi, da bi se pojavila pred vojaškim sodiščem in branila obtožene protifašiste, ker sta protestirala proti kršitvi pravice do obrambe obtožencev v svoji materinščini. Ta prepoved je eno izmed onih dejanj) anglo-ameriške vojaške uprave, ki žarko osvetljuje reakcionarne, edinstveno brezobzirne metode imperialistične uprave. Izvršilni odbor Slovansko italijanske protifašistične unije je izrazil oster protest proti takšnemu ravnanju z resolucijo, v kateri opozarja, da je pravica, braniti ee v svoji materinščini, ena najosnovnejših pravic, ki spada med človečanske pravice, določene po statutu Tržaškega ozemlja, in določbe tega statuta s priznanjem slovenščine med uradnimi jeziki, ki se morajo uporabljati v uradih ozemlja. Zaradi tega pomeni navedena prepoved novo kršitev mirovne pogodbe, veljavne od lg. septembra 1947. Slovansko italijanska antifašistična
unija protestira proti tej očitni kršitvi in terja preklic prepovedi s strani vojaške uprave. Isto, zahtevo vsebuje tudi protestna resolucija Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja. x
DELOVNO LJUDSTVO POSTAVILO TEMELJE NOVE GORICE
V	nedeljo 13. junija so v Novi Gorici svečano posta vili temelje novega mesta. Gradilišče in okolica šta bila za ta velik praznik okrašena z zastavami, zelenjem in transparenti.
Slovesnost so otvorili z množičnim prostovoljnim delom. Že v jutranjih urah so prihajali ljudje na okrašenih vlakih, kamionih, vozovih in celo peš iz najoddaljenejših krajev goriškega okraja. Iz tovarne Anhovo je prišlo na prostovoljno delo nad 400 ljudi. Dolg-■sprevod l judi z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo se je razvil izpred Kulturnega doma tistega dela Gorice, ki je po mirovni pogodbi pripadel Jugoslaviji.
Na čelu brigad prostovoljnih delavcev iz vrst delovnih kolektivov, kmetov in delovne inteligence, so plapolale številne zastave, igrale godbe in donela je borbena pesem. Veseli in razigrani so prišli na prostovoljno delo stari in mladi. Mnoge matere 'iz Brd in Krasa so vodile s seboj svoje otroke.
Pri kopanju temeljev novih zgradb, regulaciji potoka Korena in na glavni mestni ulici ter pri izkopih odhodne ceste Solkan—Šempeter jo sodelovalo 77 delovnih brigad z več tisoč delavci, med katerimi se je razvilo tovariško delovanje za čim boljše delovne uspehe.
Po končanem delu je s slavnostne tribune na “Magistrali”, glavni mestni ulici, spregovoril sekretar okrajnega odbora OP. Jože Primožič. Nato so najzaslužnejši posamezniki prejeli spominske značke.
ARETAC IJA ČLANOV TOVAUMSKIH OOBOROV
Veliko ogorčenje je vzbudila med tržaškim delavstvom in vsem demokratičnim prebivalstvom vest o aretaciji 17 članov tovarniških odborov večjih industrijskih obratov Mestni plenum Enotnih tržaških sindikatov je poslal zaradi tega Svetovni sindikalni federaciji v Parizu ostro protestno pismo. Ta dogodek, ki ne bo ostal brez odmeva rr.ed tržaškimi demokratičnimi množicami, kaže, da se v kolonijalnem vzdušju tržaških prilik zmerom bolj, dan na dan zaostrujejo nasprotja med nosilci sedanjo imperialistične, protidemokratične anglo-ameriške uprave ter pravimi interesi vsega delovnega ljudstva, ki izraža svoje simpatije z vsemi zaprtimi protifašističnih mi borci in stavkujočimi petrolejskimi delavci, potenv ko je Zveza petrolejskih delavcev Enotnih sindikatov sklenila, da se v znak solidarnosti pridružuje borbi italijanskih petrolejskih delavcev, ter proglasila splošno stavko vseh petrolejskih delavcev v borbi za uspešno rešitev njihovih upravičenih zahtev.
RESTAVRANT /‘ČAVEN” IVAN LEBAN Lope de Vega 2931	Bs.	Aires
KROJACNICA Franc Melinc m
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
Buenos Aires
M E R C A D O
"Las Magdalenas”
CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. A vda. Fco. Beiro 5276
Str; 4
KAM VODI POTUHA ŠOVINISTOM
Politika anglo-ameriškili oblastnikov v Trstu prinaša zmerom zmedo in poživlja pojave fašističnega šovinizma ter izzivaštva. Prebivalci pri Sv. Jakobu so bili te dni priča dogodka, ki neovrgljivo izpričuje, kako žalostni, obsodbe vredni so nasledki neodgovorne, pristranske politike tržaške kolonialne uprave. Fašisti, ki čutijo to potuho, menijo, da laliko brez kazni vznemirjajo in izzivajo demokratično ^'Rivalstvo z že davno izrabljenimi fašističnimi vzkliki. O tem je bil prepričan tudi 35 do 40 let stari moški, ki je prepeval po Tstrski cesti “Oiovinezzo in vzklikal “Duceju”. Šentjakobsko ljudstvo je začutilo ob teli vzklikih težko žalitev in je fašističnega izzival-
narodnostni pripadnosti na tržaški pošti. S toni je razkrita prava vloga ravnatelja vplival zastraševalno na zavedne eloven-Greca, ki bi rad s političnimi manevri ske uslužbence. To početje pomeni kršitve določb ir.irovne pogodbe, ki je že 9 mesecev v veljavi, in skuša odvračati pozornost od bistvenih vprašanj, kakor na pr. vprašanje moralne neoporečnosti zaposlenega osebja, strokovne usposobljenosti ter pravilnega Izpolnjevanja službenih dolžnosti. Ugotoviti je treba, da je zmotna misel, nadaljevati brez odgovornosti s preživelimi šovinističnimi mahinacijami.
KAKO ŽIVI IN DELA NASE LJUDSTVO
Huda nevihta je obiskala Sovodenjce. Vi]iai je pri besnel z zapada, lomil veje sadnega drevja, podiral stara drevesa, odnašal strehe in odtrgal oder prosvetnega
ca pošteno premikastilo. Seveda se^ je društva na prostem. Sovodenjci pa se ne brž pojavila civilna policija jn rešila izzivalca pred ljudskim ogorčenjem s tem. da ga je odpeljala. Ni pa pozabila aretirati fifi-lotncga Karla Erbisa. ki je bil v skupini ljudi, ki so hoteli kaznovati fnšističnega izzivalca. Ta dogodek naj bo resen opomin vsem, ki živijo v prepričanju, da si lahko privoščijo po-življanje fašističnih gesel in metod brez
damo kar tako. Zavihali bomo rokave in obnovili svoj letni oder.
Marljivo je delovanje prosvetnega društva “Briški grič” v Steverjanu, ki šteje 180 članov in ki ima svojo odrsko skupino, godbeni krožek in moški pevski zbor. Bridko s«1 moti grofica Tacco, če meni, da bo preprečila naše prosvetno delovanje z odvzemom dvorane,	kjer smo	pripravljali	in
skrbi	zn	posledice.	Ljudstvo	hamo	bo	uprizarjali svojo	predstave.	Sl bomo	že
odgovarjalo	na	takšna	in	podobna	iz-	pomagali.
zivanja, če se oblast za to ne zmeni. ftteverjanci redno obiskujemo svojo Nikdar ne bomo dovolili, da bi se še društveno knjižnico, ki šteje 250 knjig, kdaj vrnila preteklost z vsemi svojimi j i,ant oktobra so zastopnikom Ločnika krutostmi in strahotami.	i in Gradiškute obljubili, da bodo še letos
--------	odprli slovenski razred. Do	danes obljuba
še ni izpolnjena. Upravičeno vprašujemo i goriško šolsko skrbništvo, kje je vzrok za-i vlačevanju in kdaj bo obljuba izpolnjena.
Poslovili smo se od majhne skupine povratnikov, ki so odpotovali s "PARTIZANKO"
Kakor je bilo javljeno, je “Partizanka” dospela v Buenos Aires v ponedeljek 19. t. m. ob 7. uri zjutraj. Naslednji dan, v torek ob pol 4. uri popoldne je že odpotovala v Brazilijo.
Iz Argentine je odpotovalo okrog 65 Jugoslovanov,, med teijii tudi nekaj Slovencev, in sicer Franc Golja, soproga in hčerka Sonja, Milka Kralj s hčerko Sonio in Ivan Lovrenčič.
Odpotoval je tudi v domovino g. Da-
libor Soldatič s soprogo, od Socii atašeja Poslaništva FLRJ v Bue. Airesu. Bil je med tukajšnjo jug°s vansko naselbino zelo poznan.
. .Kljub temu, da je bil delavnik aan odhoda, se je v pristanišču prav veliko število jugoslovanski!1 . seljencev. Pohiteli smo v pristanišči se poslovimo od naših tovarišev PoV^0 nikov in pozdravimo našo vrlo posad naše “Partizanke”.
Oglaševalcem in ciialeljem Slovenskega Glasa
NEDOPUSTNE PROVOKACIJE POST-NEGA RAVNATEUA GREOA
•t
Na tržaški pošti opažamo čudne pojave. Uredništvo sprašujejo, kakšne narodnosti so. Jasno je, da je morala vzbuditi ta stvar ostro kritiko in tudi enerično intei-vencijo Zveze enotnih sindikatov. Kdo je dal ravnatelju tržaške pošte, Grecu, pravice, stikati za takšnimi rečmi? Mar živimo v času Musolinijevea nasilja, ali v času. ka je potekla že tretja obletnica do-končnea zloma fašizma? Ravnateljstvo tržaške pošte ni moglo zadovoljivo odgovoriti na intervencijo Zveze enotnih sindikatov in je smatralo, da zadošča dvoumen, nejasen odgovor. Zaradi tega se je morala Strokovna Zveza Enotnih sindikatov-poštnih in telegrafskih uslužbencev obrniti na oddelek za civilne zadeve pri vojaški upravi, kjer pa so izjavili, da ni Izdala vojaška uprava nobenega ukrepa glede ugotavljanja narodnosti oseb na Tržaškem ozemlju pod anglo-amerlško upravo. Ta odgovor pojasnjuje pravo bistvo poizvedovanja po
Organi finančne straže so ponekod zelo nadležni. To velja predvsem za prilike v Cerovem. Tovarišica A. D. iz Gorico je nesla kosilo sorodnikom, ki so želi pšenico na Prevalu. Med kosilom so se pojavili finančni stražniki in žanjice osorno legitimirali. Tovarišica A. D. pa je morala celo z njimi na postajo, kjer so jo vprašali, zakaj nosi številko na rokavu. Ko jim je pojasnila, da jo dobila to številko v nemškem taborišču, kamor so jo pregnali fašisti, so umolknili in ji sporočili, da jo bodo še klicali. Kakor v časih fašizma. . .
V škriljevem v Slovenski Benečiji pripravlja šolska mladina dve enodejanki. Starši bodo nedvomno zelo zadovoljni, ko bodo poslušali svoje otroke in ugotovili, koliko so že napredovali v svoji materinščini. Ko bi ne bila naša vas s sedanjo mejo odrezana od drugih vasi, bi povabili k tej prireditvi škriljevske šolske mladine tudi starše in mladino iz teh vasi.
Približno mesec dni od tega nam je prišlo v roke pismo, naslovljeno na enega naših oglaševalcev. Pismo je pisal neki Simon Ponikievicz iz Ljubljane, ki prosi za pomoč v otroški hrani in obleki. Ni nas iznenadilo pismo kot tako, toda pozneje smo izvedeli, da je več naših oglaševalcev prejelo enaka pisma od istega prosilca. Obrnili smo se pismeno na Tiskovni urad v Ljubljano za pojasnila, ako je dotični rojak res tako potreben. Iz Tiskovnega urada smo glede tega prejeli med drugim tudi sledeče poročilo:
“Posebno v ZDA imajo mnogi naši ljudje vsepolno sorodnikov že pred vojno pošiljali pakete. Po vojnem razdejanju je bilo čisto razumljivo, da so sorodniki priskočili svojcem na pomoč. Začeli so prihajati paketi iz ZDA v veliki množini in sicer precejšen del od Jugoslovanske pomožne Akcije, preko Rdečega križa in pa individualno od sorodnikov, mnogi pa so se polakomnili in pričeli nadlegovati najprej svojce, drugi sosedje, ki niso imeli sorodnikov v Z.D.A;', pa so sledili njihovemu zgledu in pričeli pisati na slepo na razne naslove, ki so jih slučajno iztaknili v slovenskih ameriških listih.
Kakor vidimo iz Vašega pisni*1 je ta bolezen beračenja preselila
do Vas. Naša Ljudska oblast je
dop“'
ščala, da so ti paketi prva leta po
voj-
ni, ko je bila res potreba, prihajali P, f sti carine, in ne tako kot je bilo Pre^ • stari Juoslaviji, ko so morali prije® ki plačati carino na novo blago. Kos. pa z lastnim obnovitvenim naporom ^ celili vojne rane in ko so se začele P javljati razne zloupotrebe, da soj18 reč posamezniki prejemali po več P,, ketov tedensko in jili nadalje Prv0<^ j. po večkratno višji ceni, je pa naša Ul . ska oblast vpeljala L aprila t. 1. ki so jim ! carino na vse novo blago v paket«1
! sicer občutno za luksuzne predmete-I	.	kejf
Eden izmed takih lovcev na P‘ . or je tudi Simon Ponikievicz. On, ka ^ vsi ostali prejemajo živila in oblaki' zadostni meri, preko našega strogo. ^ cioniranega sistema preskrbe, ki sl ne dovoljuje luksuza pač pa oniog življenje brez pomanjkanja.”
Čutili smo v dolžnost priobčit1 j pismo, ki naj bo v svarilo vsakemu, mogoče prejme slično pismo °d nez’1 ca iz domovine, kateri izrablja ra darnost rojakov izven domovine svoje špekulantske namene
TU
Škandal s podobo svelogorske matere Božje
Po vsej Goriški in še daleč naokrog se je ljudstvo ogorčeno zgražalo lanskega junija, ko je zvedelo, da je iz go-riške stolnico izginila podoba svetogor-ske Matere božje, kamor so jo prepeljali 9. februarja 1947 s Kostanjevice.
Sveto podobo bi bili morali namreč svečano prenesti 7. junija iz Gorice nazaj v svetišče na Sveto Goro, kamor v resnici spada. Pa je ponoči pred samim svečanim prenosom izginila, kakor smo preje omenili. Ostal je le okvir in krona.
Cerkvene oblasti so pohitele z izjavo, da je bila sveta podoba ukradena, pa tega ni nihče verjel Da bi laž dobila vsaj nekaj boljše noge, je goriški nadškof Margotti kar izobčil iz cerkve ta-kozvane tatove in jim je pustil priliko, da bodo zopet sprejeti v cerkev, če v določenem času vrnejo sveto podobo v goriško stolnico ali pa v škofijo. Nič ni znano, če so se tudi mednarodne policije zanimale za dragoceno umetnino, kakor je to v navadi in za tatove posebno, pač pa so vsi Goričani pripovedovali, da 50 roparji blizu, slika pa daleč.
V soboto 5. junija je pa nenadoma nadškof Margotti zbranim karabiner-jem in oblastem službeno izjavil, da je svetogorska Mati božja, odromala v Rim in se nahaja na varnem v Vatikanu. Nič ni omenil izobčencev in tajin-stvene poti Matere božje do Vatikana.
To ni niti potrebno, ker tudi temu ne bi nihče verjel, saj so ljudje od vsega začetka spoznali, da ne gre za tatvino, temveč za umazano politično špekulacijo, naperjeno proti Slovencem, katero združeno vodijo šovinistične italijanske stranke in del katoliškega kle-ra, med katerimi je tudi nekaj slovenske duhovščine. Šovinistični listi so seveda dodali, da se podoba Matere božje ne more vrniti na Sveto goro, ker je vmes državna meja, misleč pri tem, da bo prišla na svoje staro mesto, ko bodo šovinisti zopet zavzeli Sveto goro.
S svetogorsko podobo so prišli šele sedaj na dan, ker so uvideli, da nima smisla zadevo več skrivati in da tudi ne morejo špekulirati z njo kot begunko, češ, da je iz Jugoslavije pobegnila zaradi verskega preganjanja, .ker je pač vsem Goričanom in obmejnim va-
Poslanstvo Federativne Narodne Republike Jugoslavije v Buenos Airesu
Naznanilo
Potom naredbe Ministrstva zunanje trgovine FNRJ XII. št. 31285 od 16. aprila 1948 leta so državljani F.N.R.J. oproščeni carine in ostahj1 pristojbin za sledeče predmete, ki jih v dar prejemajo iz tujine preK° pošte ali na drug prevozni način:
a) stara obleka, spodnja obleka in obuvalo;
b) živežne potrebščine v neomejenih količinah izvzemši kava »a. 1 kg, kakao čez 1 kilogram; čaja čez 1 kg, popra čez kg, vanilije čez 0.100 kg in cimeta čez 0.100 kg.
Če kdo prejme večjo količino zgoraj omenjenih živil, bo plačal na presegajočo količino carino in ostale pristojbine.
Vse stalo blago je podvrženo carini in ostalim pristojbinam.
Za pošiljke blaga ki se daruje, ni potrebno uvozno dovoljenje.
Buenos Aires, 6. julija 1948.
Iz Konzularnega Oddelka Poslanstva F.N.R.J. v Buenos Airesu
Zobozdravnika D ra. Samoiloviš Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ur« DONATO ALVAREZ 2181
sem znano, da preko meje nihče vere ne preganja, pač pa nasprotno, da vlada v Jugoslaviji največja verska svoboda, le takih političnih špekulacij z verskimi občutki in podobami ne dopuščajo, kakor tudi niso dovoljene špekulacije druge vrste, ker ima ljudstvo oblast v rokah, špekulanti so tam v resnici izobčeni, toda od ljudstva...................
MECANICA y ELECTROTECNICA
E. LOZEJ v W. COX	..
-O«5*
Avda. Uiestra 1115
U.
T. 61-'
Dr. CONSTANTINO VELI AN'
ovi#*
del
Sala especial para tratamlentos reumatlsmo y sala de Clrufl*
Atiened: Lunes - Mižreoles y Vief®** Pedir hora por telčfono
Deiensa 1153
U. T. 34-531®
dm
SiomsKt Glas
•‘ropietario: SocieJad Vugoeslava “HOGAIt POPULAR ESLOVENO”
CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502
Director: LADISLAO ŠKOF — Admdnistrador: ESTANISLAO BATIČ
ZASTOPNIKI:
Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639.
®°sario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta.
Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
8 Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores. V. Calzadi« Caballito; Marija Klarič — Josž Bonifacio 663, Buenos Aires.
Montevideo: Vero in Milka Ogrizek — Rectificuci6n Laranaga 2235.
J
13 Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962.
7
a Mar dni Plato: David Grilj, Calle 90 No. 53 — Mar del Plata.
Vlado Krmac:
Franc Miklošič
Bue
nos Aires, 28 de Julio de 1948
No. 14
Združeni v slogi dsljiijmo naše is!o v našem SlovensKem Ijutam Damu
. Dobrih šest mesecev je že preteklo od časa, ko so se naša slovenska Ustva v Buenos Airesu združila in ko je bil ustanovljen naš Slovesnki Judski Dom. Ob tej priliki je potrebno, da spregovorimo nekaj besed"D Ustvenem življenju, ker teh poročil je v našem listu vedno manj in mo-
0 si bo kdo zaradi tega mislil, da smo pričeli z Matjaževim spanjem.
Število članov in članic Slovenskega Ljudskega Doma še vedno narašča zaradi tega ne moremo še računati, koliko članstva bo štel Slov. Ljudski °m' Marsikateri član prejšnjih društev je bil uverjen, da je z združitvijo tomatično pripadel tudi kot član S.L.D. To pa ni mogoče. Prej obstoječa j^stva so imela posamezno svoja pravila, medtem ko se je ob združitvi prijavilo nova pravila, katera je potem članstvo na ustanovnem občnem p;01?? odobrilo. Vsak član prejšnjih društev je moral po združitvi pod-sati novo člansko prijavo, v kateri je tudi izjavil, da se strinja s, pravili
•	J*. D. ter se tako obvezal, da se bo po teh ravnal. Pravila govorijo o ‘Costih, ki jih mora odbor ali članstvo vršiti in v njih so tudi začrtane to n-e društva. Dolžnost odbora je, da nadzoruje svoje članstvo, da se drži društvenih pravil, kakor tudi, ako bi odbor te kršil, mora tega ^nstvo klicati na odgovornost. In ker smo ravno pri-tem, moramo omeniti,
j* Nekateri člani včasih prav radi, in to vedoma, pozabijo NA DRUŠTVENA PRAVILA IN JIH CELO KRŠIJO. Da pa društvo 4 bo zaradi tega trpelo kakšnih posledic, moramo paziti, da bo vse naše nai°Ya?j.e vedno v skladu z društvenimi pravili. Edino tako in po naši pr *zJavi moramo voditi naš S. L. D. Kdor pa hoče naprej preko naših avil, temu naj bodo vrata S. L. D. zaprta.
* *
ue Naše delovanje, in posebno naše delovanje na kulturnem polju, danes Po Q‘tPreduje. Temu je vzrok dejstvo, da so naše prireditve že več časa pre-člani S. L. D. so danes nekako samo zvesti podporni člani, toda ganr.ajui in pripravljeni marsikaj žrtvovati za obstoj naše izseljeniške or-Vg/Nacije. Ker so naše prireditve prepovedane, tudi naši odseki ne delujejo Žrt 0bstoia edino še naš pevski zbor, ki ga vzdržujejo naši zvesti in po-ŽsJ°Va^ni Pevci> ki včasih še tu in tam javno nastopajo. Upamo in pripri	da bodo tukajšnje oblasti kaj kmalu zopet dovolile naše kulturne
bi reditve in da se bo tako dvignilo zagrinjalo na našem odru. Na ta način Basi odseki zopet oživeli in oživelo bi tudi naše društveno gibanje.
* *
nife>	zgoraj omenjenemu vidimo, da so naši voditelji, oziroma odbor-
°db	**•’ ze^° aktivni. Vršijo se redno odborove seje, pri katerih je naš
lig.0? Prisoten v polnem številu. Kakor je gotovo vsem znano, je ta sestav-
1 12 članov prej obstoječih društev in pri tem vsa čast našemu zavednemu S]0^3tvui ki si je iz svoje srede zbralo voditelje, med katerimi vlada prava ,ja®a in najboljše sporazumevanje. Ne smemo pri tem pozabiti omeniti,
2 našo združitvijo tudi med člani izginilo vsako staro in brezpomembno j, °g’asje in lahko potrdimo, da v S. L. D. vlada pravo bratstvo in edinstvo. tako združeni homo lahko tudi v bodoče nadaljevali začrtano delo, bo v korist in ponos naše velike izseljeniške družine.
* *
,j Ponovno moramo tudi ponoviti ono, kar smo večkrat izjavili in pov-Jali- namreč, da se tudi mi v izseljeništvu čutimo del naroda naše do-so k6 P' L' R- Jugoslavije> kjer se danes odigravajo važni dogodki, ki slfiri	pozornost Vsega sveta. Res je, da tukaj pazljivo in z zanimanjem
n_ inio razvoju teh dogodkov, ki jih pa mi iz tujine ne bomo mogli in jih j® Moremo reševati. Rekli smo že: Z NARODOM V OSVOBODILNI BORBI tJ\? NARODOM OB REŠEVANJU NJEGOVIH TEŽENJ. Na tej poti bomo itn• vbajali. Narodi Jugoslavije so si prosto izbrali svoje voditelje. Zato „ aJ° ti narodi danes besedo in naše orsranizaciie tukal v izšel ieništvu
prvi slovenski jezikoslovec, se je rodil 20 novembra leta 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru na štajerskem. Po dokončani ljudski šoli je odšel študirat srednje šole v Gradcc. Tu se je v družbi s Stankom Vrazom navduševal za slovensko in ilirsko jezikoslovje, se učil jezikov, zlasti slovanskih in se celo poskušal v pesništvu. Ko je prišel 1. 1838 na Dunaj, se je kmalu seznanil s Kopitarjem; ta ga je vzpodbujal k slavističnemu študiju in ko ga je pregovoril, da je sprejel mesto v dvorni knjižnici, ga je s tem trajno pridobil za slovansko vedo.
Po Kopitarjevi smrti je Miklošič začel uresničevati zamisel svojega učitelja: dvigniti in razviti slavistično znanost.
V	dobi revolucije je leta 1848 postal predsednik dunajske “Slovenije”, zavzemajoče se za zedinjeno Slovenijo. Ko se je osnovala na dunajski univerzi slavistična stolica, so jo poverili njemu, že prej je bil razodel svetu svoje obsežno znanje v temeljitih ocenah in izdajah starih slovanskih tekstov, .kot univerzitetni profesor in akademik pa je lahko razvil vse svoje sposobnosti na jezikoslovnem .področju in neumorno deloval do smrti, ki ga je vzela 1. 1891.
Plod njegovega prizadevanja je 34 samostojnih del v 44 zvezkih, a drugih spisov, ki so izšli največ pri dunajski akademiji znanosti, je nad 100.
Najznamenitejše delo je njegova “Primerjalna slovnica slovanskih jezikov” v več delih. Odlikuje se z ogromnim gradivom, ki ga je po večini sam-zbral, če je ta še danes pomembna, pa sta njegov starocerkveno-slovanski slovar in etimološki slovar slovanskih jezikov neobhodno potrebna, ker zanju še nimamo boljšega nadomestila. Miklošič se je bavil tudi z albanščino, rumun-ščino, novogrščino, turščino in madžarščino, celo o ciganskih narečjih je pisal.
Močno je vplival Miklošič na razvoj slovenskega književnega jezika, neposredno s svojimi “Slovenskimi berili” za srednje šole in bolj posredno z znanstvenimi deli, ki so iz njih črpali Navratil, Svetec, Cigale in Levstik.
Miklošiča so sodobniki imenovali “največjega jezikoslovca 19. stoletja”, gotovo pa je do danes največji slovenski filolog, oče primerjalne slovnice slovanskih jezikov. Levstik, ki je njegov učenec, je posnel iz Miklošičevih jezikoslovnih spisov zelo mnovo gradiva za njevove poslednje kritike o razvoju našega slovenskega jezika. Kakor njegovi nasledniki tako je tudi Franc Miklošič temeljni steber našega književnega jezika in ves narod mu bo hvaležen skozi vse čase za to koristno in plodovito delo, za lepšo bodočnost ter napredek slovenskega naroda.
KAJ POMENI "VETO
n
^akor ne smejo biti vsled teh dogodkov prizadete. Ostati moramo združeni nadaljevati nage začrtano delo.
Marsikateri izmed naših rojakov je večkrat čital besedo “veto”. Posebno pa se je to čitalo v poročilih zasedanja Varnostnega Sveta. Pravi pomen, knj pomeni “veto”, pa gotovo mnogi ne znajo in zato hočem o tej besedi podati razlago.
T;i latinska beseda pomeni “prepovedujem”, “ne strinjam se”. V današnjem mednarodnem življenju pa poznamo pod to besedo pravico, ki jo i.ra vsaka od petih stalnih članic Varnostnega Svata, namreč, da odkloni sklep, s katerim se ne strinja. Ali z drugo besedo: Zn vsak sklep tega pomembnega mednarodnega organa je potrebna soglasnost vseh polili velesil. Z njim je torej uresničena preprosta resnica, da lahko samo soglasje petih velikih sil jamči miren in ploden razvoj mednarodnih odnosov. Da je danes zopet toliko govora o vetu, je povzročila borba, ki jo vodi predvsem ZDA, da se ta pravica ukine ali vsaj omeji. Zakaj so ZDA'proti pravici veta ? Zato, ker jim je napoti! Ko bi veljala tudi v varnostnem svetu ista pravica preglasovanju kot jo vidimo v glasovalnem stroju Generalne skupščine, bi lahko ZDA s svojo dolarsko večino oživotvorile sleherno imperialistično namero. Dobiti soglasje nekaj desetin dolarskih podložnikov pač ni posebna težava — do-
MEHANICNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingeni*>roa. U. T. 757-640
SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA
Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacijo Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NOBTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823	(Nasproti	Obelisku)
T. A. 35 - S243	Buenos Aires
biti soglasje Sovjetske Zveze pa je nekaj neprimerno težjega. Tu so naleteli ameriški imperialisti na zid, ki se ne da omajati. In prav ta zid je ostal v današnji OZD skoraj zadnji, na katerem se še razbijajo valovi imperialistične samovolje. Odtod jeza proti vetu. Tudi ta jeza se seveda maskira. Zato pravijo, da Sovjetska Zveza pravico do veta zlorablja, da z njo preprečuje uspešno delo Varnostnega Sveta. Kako jalov .je ta izgovor, pokaže že bežen pregled primerov, v katerih se je Sovjetska Zveza posluževala veta. V vseh primerih, pa naj si je šlo za grško “obmejno komisijo”, holandski napad na Indt nezijo in drugih podobnih vprašanjih, vselej je bil sovjetski veto branik svobode malih narodov in pravega resničnega mednarodnega sodelovanja.
Na lanskem ne\vyorškem zasedanju je skušala ameriška delegacija priti do svojega cilja z noVim predlogom o “mali skupščini”, ki naj bi — izbrana iz članic generalne skupščine — stala “ob strani” Varnostnemu Svetu. Očitno je, da je šlo za enak cilj, omejitev Varnostnega Sveta in pravic njegovih članic.
Razprave o pravici veta so, kot vidimo, izredno dalekosežne in pomembne. Z njim se postavlja vprašanje mednarodnega sodelovanja sploh.
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA
Pripravni prostori za kroglanje
JANKO POLIAK
Itiizaingo 4267	MUNRO
Frane &te k ar STAVBINSKI PODJETNIK
Ram6n L. Falcdn 6371 U. T. 64-3084
SMRT FAŠIZMU
SVOBODA NARODOM
Federacijo Jnveni! Yiigoelava
FEDERACION JUVENIL JUGO- i SLAVA
DEDICACION Y RESULTADO
Quien haya estado preselite en el fes- ; tival que en conmemoracion del 1329 , aniversario de la declaracion de la in- ; dependencia de esta, nnestra patria adoptiva, realizara el dia 8 del ete. en la localidad de San Martin, nuestro Slov. Lljudski Dom, f&cil pudo consta-1ar la sobresaliente presentaci6n en el eseenario de nuestros companeros de la filial Paternal quienes demas han oeu-pado gran parte el programa presen-tado. Al no conoeer el estado de otras filiales, en lo que se refiere a cantidad de socios agrupados, bien podriamos ineurrir en el error de Suponer eomo re-lativamente fuerte a la filial Paternal, pero no es asi; puesto que en este sen-tido, si bien ultimamente se va notando čada vez mayor asistencia de socios, esta lej os aun de eoinpararse a la filial Devoto. Porqu.‘ no descubrir en-tonces algo que poseen los companeros de la filial Paternal e imitarlos en liuestro trabajo! En primer termino, no olvidemos qua las actividades dcben ser principaltnent:* garantizadas por ima comision aneiosa de crear iniciativa s que adeuias de motivur progreso cultural, seati a la vez, atraccion para la partieipacion de todos los socios. En este sentido creo que los companeros que coniponen la comision de Paternal, no estan descuidados. Prueba de ello lo puede dar una visita a la sede un dia sabado o domingo. I>e segnro que los ' ei.contraremos, a unos buseando coordi-nacion para entouar alguna eancion o ensayan/flo alguna obra, mientras que otros estln en plena disputa en un match de Basketbol o preparando el pasadiscos para el baile. Todos encuen-tran la forma de sentirse satisfechos. Claro que esta diferencia en el resul-tado no nos asegura faltas determina-das en otras comisiones’ o entre los socios, pues para verificar las misrnas, deberiamos analizar a čada una de el las. Pero eso si, nos demuestra que la i preselitacion de los eonjuntos de la fi- i lial Paternal en el festival antes men- i cionado, nos lia demostrado que: “DE i TAL DEDICACION Y ESMERO, TAL RESULTADO”.
Berti.
Stenski koledarji za leto 1949
Trgovci in obrtniki imajo navado, da si dajo ob Novem letu napraviti stenske koledarje, na katerih je označena obrt, s kakršno se ukvarjajo. Te koledarje potem dele med svoje odjemalce.
Tudi naši slovenski trgovci delajo tako, zato se v primeru nabave koledarjev lahko obrnejo na našo slovensko tiskarno FERFOLJA — BARETTO — PAŠKULIN, ulica Gutenberg št. 3360, Buenos Aires, ki jim bo nudila ugodne cene in jih dobro postregla.
Jurado de honor
—	Resolucifin —
Con roferencia al resultado final dol campeonato de ‘‘Basket Bali" quo en oportunidad del Primer Congreso, or-ganizarft nuestra Federaci6n y que co-mo es del conocimiento de todos nos-otros fu6 necesaria la intervenci6n del Jurado de Honor para que se expida sobre el mismo, publicamos a continua-c.i6n, la resoluclfin que dispone la eutre-ga de la copa respectiva, a la actual ComisiGu Juvenil de Slov. Ljudski Dorr.'.
1°—Entregas el Trofeo “Pederaeifin Juvenil Yugoslava 1947" de Basketbol, a la Comisi6n Central Juvenil de S. L. Dom.
2!'—Retener y entregar a las autori-dades de la FederaciOn Juvenil Yugo-eslava, las medallas recordatarias y co-rrespondientes al certamen de Basketbol efectuado en el afio 1947.
Š11—Comunicar esta resolucifm por escrito al Comite Central de la Fed.
Ju v. Yug. -y encargar al mismo su co-municacifin a la Comisičn Central Juvenil de Slov. Ljudski Dom, conio asi mismo a las comisiones juveniles y or-ganismos que crea conveniente y su publicaciOn en la parte juvenil de los periGdicos do la coleotipidad yugoslava “Vocero de los Inmigrantes Yugosla-vos” y la “Voz Eslovena”.
CAMPEONATO INTERNO DE BASKET-BALL.
Como es de todos conocido, se ha tenido que suspender el campeonato interno da Besket-ball, que sera reanu-dado el dia 25 del cte. mes en jmestra sede de Cnel. Ramon Lista 5158 a las
10	lis. en punto.
Asi pues, todos aquellos que deben intervenir en encuentros que aun no se lian disputado, deberan hacerse pre-sentes a la mencionada hora y lugar.
Comite central
—	Ultimas Resoluciones —
De la ultima reuni6n que realizfi el ComitS Central, emergieron entre otras, las siguientes resoluciones:	1.	Efec-
tuar los siguientes camblos en el Comitč Ejecutivo: el comp. B. Kavčič, de la S. de'Prensa y Prop. a la S. de Organizacifin; el čomp. J. Bergoč, de la S. de Finanzas a la de P. y Prop.; el comp. I. Vojnov, a la secretaria de Fi-nanzas, y la companera V. Leban, secretaria del Comite Ejecutivo, atenderž la S. de Actas. 2" Realizar mensualmente las reuniones del Comitč Central con la presentacičn en čada una de ellas de informes de las comisiones en £1 repre-sentadas, que se hacen en el cuestiona-rio que a tal efecto ser& enviado a las mismas. 3* Aprobar la nueva forma de trabajo del Comite ejecutivo, el cual es-pera asi poder cumpiir con mds 6xito en distintas tareas hasta ahora no llevadas a cabo.
COMISION JUVENIL DEL S.L.D. FUS MUY APLAUDIDA LA ACTUA-CION DE LA JUVENTUD DE LA FILIAL PATERNAL EN EL FESTIVAL DEL 8 DE JULIO PPDO.
Como cs de todos sabido^ cl 8 de ju-lio ppdo. se llevo a cabo el grali festival artistico y danzante que realizaron conjuntameute las sociedades yugosla-vas “Lipa” de Villa Ballester y “Slovenski Ljudski Dom” de Villa Devoto con la Colaboracion de las filiales dc Paternal y San Martin.
No es nuestra intencion hacer una eronica Sobre un acontecimiento que por otra parte es de todos conocido, pe-ro si no podemos menos que cumpiir con nuestro deber, y gustosamente lo liacemos, al poner de manifiesto la bri-ilante actuacion de la juventud de la filial Paternal que supo ponerse a la altura con que siempre actiia, superada esta vez por ser este 1111 acto en el que conmcmoramos el 1329 aniversario de la declaraci6n de la declaracion de la Independencia Argentina.
Es 1111 ejemplo que todos los jo''f“ en general, pero los de la Centi’!** Villa Devoto en particular, deben ner muy en cuenta al preparat' en,8® lante sus numeros artisticos, para * tar de superar si es posible, los n1’'1’, ros artisticos que los jovenes de 1» lial Paternal nos han presentado.
Es de notar sobre todo, el cnap®? • y el sacrificio, si es que asi puede cirse de la preparacion que precedi® su presentacion, ya que trabajando c° el carino y empeno con que los jovf11 ‘
lo	lian heelio, no puede llamarse sac, fieio sino trabajo 'gustoso y voluntar mente llevado a cabo.
Vaya para ellos nuestra fulicitaf1® mas sincera, y el doseo de <jue sie„( pre actiien y trabajen con el efflPc ^ y el carino con que lo lian hcch*> esta oportunidad.
RAZSTAVA FOTOGRAFSKIH && JUGOSLOVANSKE MLADINS^ FEDERACIJE
Jugoslovanska mladina je z vso ^ mo pripravljala in uredila razstavo * tografskih slik v prostorih Slov. I>r. j Doma, ulica Simbron 5148. Dan, k° se moralo razstavo otvoriti, so °^a.e. prepovedale vstop občinstvu v omeflJ ne prostore in zahtevale od mladine, ^ si mora za razstavo preskrbeti tozad® no dovoljenje.	*
J. M. F. si sedaj prizadeva, da d° od oblasti potrebno dovoljenje, da razstava lahko vrši.
Nueeos Companeros han Partido
EN ESTE VIA JE DEL BUQUE “PARTIZANKA”
Čada ve* que parte de 6stas playas el “Partizanka”, amnenta progresiva-mente la lista de los j6venes que luego de brindar sus mCiltiples aportes en pro de los princlpios de nuestra FederaciOn, van a engrosar las filas de los compa-fieros que han partido anterlorniente y que se lian unido a la Juventud Popu-lar, y que junto a ella trabajan por el engrandecimiento de la patria que re-surge a pasos acelerados.
En ^ste nuevo viaje, debemos larnen-tar la partida de las companeras Sonja Golja y Sonja Kralj, del Slovenski Ljudski Dani, que tras de liaber aportado con una labor fructlfera y eficaz en dicho sector y especlalmente en lo que respecta a la Coinisi6n Juvenil Central, han Ido a engrosar al contingente de jovenes de Sud Amčrica, con un HASTA MUY PRONTO.
El comp. Rodolfo Mustač, de la A. Y. L. filial Dock Sud, que desde que se fonnara nuestra Federacidn cooperd sin cansancio, estando siempre dispuesto a anular junto con los demfa* integrantes todas las difirultades, en pro del en-
gi-andecimlento de nuestra Federaci6n.
El comp. Marco Kundid, de la mišma filial, cuyos aportes fueron fructlferos dentro de su sector de acci6n e Indirec-tamente dentro de nuestra Federaci6n.
Y	varlos otros j6venes que si bien no soli tan conocldos, todos ellos han aportado con trabajos positlvos, por el pros-peramiento de nuestra Federaci6n y por el de la unidad y confraternidad- de nuestra juventud en general.
A todos estos j6venes, companeros y companeras, que han partido hacia la nueva Repfiblica Popular Federativa Yugoeslavia, hacia la Yugoeslavia re-nacida, la que de entre los polvos, ce-nizas y ruinas que (letrfis de si dej6 la odiada y sangrienta ocujiaci6n enemiga, en la que se levanta como el ave F6nix hacia el sol del nuevo porvenir, y que lian de luchar liombro a hombro con nuestros ,)6venes ex-guerrilleros, y ahora constructores, para reconstruir y ele-var nuestra liermosa patria, nuestra FEDERACION JUVENIL, les augura UN FELIZ VIAJE Y EL MEJOR DE LOS EXITOS.
FOTOGRAFIČNI ALBUM JUGOSLAVIJE
Opozarjamo naše izseljence, da si preskrbijo ta dragocen albun*< ki vsebuje nad 180 krasnih sli* mest, vasi, staro in novo življe' nje Jugoslavije.
Za razprodajo imamo na razpolago še prav malo izvodov i® zato podvizajte, da ne ostanek brez tega fotografičnega album8;
Naroči se ga lahko pri upravi Slovenskega Glasa.
Cena tega je $ 6.— (po 50 cts. več.,	___
Aparecio la revista del Primer Congreso Juveni
Ya tenemos 011 nuestro pode' la Revista del Primer CongrC' so Juvenil Yugoslavo q**e se realizara el ano ppdo., esto e un ano de su realizacion.
Todos los que deseen adqlU rirla pueden haccrlo en c**8' quier comision Juvenil o bicl) en la Fed. Juv. Yugoslav« ' Av. SANTA FE 2944, - Ca?'
KROIAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem krop
DANIJEL KOSIČ
Calderon 3098 - Devoto T. A. 50
Bue"08
/
Vesti iz Organizacij
Prireditev "Lipe" s sodelovanjem "Slov. Ljudskega Doma” v San Martinu
^ četrtek 8. julija zvečer se je vršila ' Prostorih društva Centro Cultural fsraelita v Han Martinu velika priredi-ev’ ki j<> je v proslavo argentinskega Paznika 9 de Julio priredilo Prosvetno j ;uetvo “Lipa”, s sodelovanjem Slov. ljudskega Doma in njegovih podruž-San Martin in La Paternal.
. Spored je bil obsežen in izbran, ki ga Je s kratkim pozdravnim nagovorom javori! tov. Slavko Škof. Nato je tov. Rudolf Mermolja obrazložil pomen Baznika 9 de Jul io, pevski zbor je pa ZaPel argentinsko in slovensko himno spremljevanjeni orkestra in pod vod-* i°in tov. Jos. Samca, nakar se je zabelo izvajanje pravega sporeda.
od
dobro.
Nastopila je Carmen Marija Mučič j bilo pričakovati nekaj posebnega. Ir fl?. Podružnice San Martin z deklama- | res je bilo tako. Nastopila je mladini "krošnja za mir”. Deklamirala je iz Paternala z igrokazom “Patio crio-
zbora in slišalo tako lepega petja. Prav posebno pa je ugajala zadnja pesem “Ah	ne	hodi”,	katera je prijetna za
uho	in	zelo pomenljiva za	čustva.
Občinstvo je burno zahtevalo, da jo zbor ponovi, kar se pa žal ni moglo zgoditi,	ker	so že	nekateri pevši	odšli z
odra	in	ni bilo	časa, ponovno	sklicati
jili na oder zaradi preobširnega sporeda, ki je še sledi).
Ko se je zastor ponovno dvignil, je bilo občinstvo mnenja, da b<* pevski zbor ponovil zaželjeno pesem, toda na mesto zbora je na odru sedel stari “criollo” in srkal mate. Občinstvo je hilo sicer za hip presenečeno, toda postalo je takoj zopet zadovoljno, ker je
ln ladina
Naše organizacije v Rosariu na delu za podporo našega tiska
Naši napredni jugoslovanski rojaki v Rosariu se zavedajo, kako potrebna je naša tiskana beseda v tujini in tudi, da naš tisk potrebuje denarne pomoči. Na lastno inicijativo je Istrski odbor organiziral v nedeljo, dne 4. t. m. “Ver-muth” v prid “Slov. Glasa” in “-lug. Iseljeničkega Vjesnika”.
Tiskovna odbora naših glasil sla smatrala za svojo dolžnost, da pošljeta na ta dan v Rosario zastopnika, ki bi pozdravil naše tamkajšnje rojake ter se jim zahvalil za njihovo iniciativo.
llo” pod vodstvom Joška Lojk. Vse
V prostorih J. D. Triglav se je potem zbralo lepo število naših rojakov Hrvatov in Slovencev. Najprvo so vse prisotne postregli z vermutom, nato pa je. spregovoril nekaj besed tov. Milko Gregorič, opisal namen organiziranega vermuta in javil, da se bo izvajal tudi kratek napovedan program. Za njim je pozdravil zbrane rojake tov. Slavko Škof, zastopnik “Slov. Glasa” in “Jug. Iseljeničkega Vjesnika”. V kratkem govoru je posebno apeliral, da naj bi se tamkajšnje organizacije dobro spora*
Del udeležencev na prireditvi v Rosariu
^aši rojaki so se v obilnem številu udeležili prireditve v San Martinu,
kakor nam prikazuje slika
t/elisava Hausič od prosvetnega druš-j,. a, Lipa” je precizno izvajala tri tež-klavirske skladbe in žela pohvalo, a p to je nastopil ženski pevski zbor j. ^ternala pod vodstvom Joška Lojka, J* zapel Schubertovo skladbo “Mo-jftto Musical”. Dekleta so zapela ta-«bv,e*>°’ so mora'a na splošno željo ClHstva pesem ponoviti.
din ai!?m se je predstavil občinstvu mla-tei> j °ktet, tudi iz podružnice La Pa-]£ot ’ ki je zapel “Oj, večer je že”, dob Za.Pryi nastoP .ie nastopil dovolj M. *? ln je prejel zato pohvalo s plo-anJem.
tji^koj nato je stopil na oder naš mla- j V' Nadarjeni umetnik Nestor Škof, izv’**’ X n^eSovo že znano sigurnostjo I2vaj.al tri težke skladbe na goslih. je a^l je res dovršeno in občinstvo ga liaiVkovalo. Na klavirju ga je sprem-Ucitelj Florijan Gadda.
dob° ^6tn nast°Pu je prišel na oder naš tin r>°. ^nani baritonist, Angel Hrova-<1 Je zapel nekaj odlomkov iz opere sta'“°^t°''	prelepo pesem “En
njegovo krasno n:Je ga je občinstvo nagradilo z bur-
11 Ploskanjem.
5^*° kratkem odmoru je nastopil me-v0l z“or Slov. Ljudskega Doma pod lerio Cirila Jekše, ki je zapel tri Adi	Vodopivčevo	“Zvezda”,
* ,rniče-v° “Lastavica” in Bartlovo »e hodi”.
Sai *e Pesn’i so občinstvu zelo ugajale, že dolgo ni videlo tako močnega
besedilo in plese si je pripravila mladina sama.
Najprej je nastopil mlajši naraščaj, in sicer: Nely Leban, Lilijana Turk, Irena Štoka, Furlan Robert, Albčrt Beltram in Vili Zlobec. Izvajali so vse 1 s tako gotovostjo, kakor da bi bili res zunaj na deželi, na kakem “patiu”.
Nato je nastopila starejša mladinska skupina, ki je prav lepo izvedla svoj snubaški igrokaz. Skupino so tvorili:
1 Lojk Joško kot star očanec, Pintar Rihard, Robert Cruz, Rudolf Panzoni,
Milan Bevčič, Boris Ličen in Zorko Bavčar; od deklet pa: Hermina Bevčič, Milka Škerkova, Irena Vidmar, Tita Giacomelli, Mercedes Štoka in Erna Paškulin. Glasbene točke je spremljal na glasovirju Boris Zlobec.
Ta dan smo v Rosariu v prvih popoldanskih urah prisostvovali soji Istrskega odbora in Udružeuja Svobodne Jugoslavije. Tako smo imeli priliko slišati njihova mnenja in videli smo,- da se tamkajšnje organizacije zanimajo, da bi čim bolje organizirale našo jugoslovansko naselbino v Rosariu. Izvoljen je bil skupen odbor, ki bo v bodoče čim tesneje deloval. Iz poročil smo tudi raz-videli, da imamo tam več tovarišev, ki res mnogo žrtvujejo za napredek naših organizacij. Želimo torej, da bi novoizvoljen odbor dosegel v bodoče za-željene uspehe.
Vsa mladina, tako mlajša kakor starejša je res dobro izvedla svojo nalogo. Občinstvo je bilo z njenim izvajanjem jako zadovoljno ter ji je burno aplav-diralo. Po končani prireditvi se je na , splošno govorilo o nastopih mladine iz Paternala.
Po nastopu paternalske mladine je bil spored zaključen in začel se je ples ob zvokih orkestra pod vodstvom tov. Samca.	v
Prireditev je v vsakem oziru dobro uspela. Dvorana je bila nabito polna ter žal premajhna za toliko občinstva. Sicer pa ni čudno, da je bil tak velik obisk, saj že dolgo ni bilo nobene prireditve. Upamo, da bodo od sedaj naprej bolj pogoste.'	J.	Š.
I zumele in prišle do prave združitve, da j bi tako izpolnile željo večine naših naprednih rojakov v Rosariu in okolici. V imenu naših listov se je ob koncu zahvalil Istraketam odboru, kakor tudi Udr. Svobodne Jugoslavije in J. D. Triglav za sodelovanje ter vsem, ki so pri-pomogii, da je ta festival tako dobro uspel.
Prvi je nastopil tamburaški zbor “Zagreb”, ki se je na povabilo z veseljem odzval in brezplačno sodeloval. Igral je več skladb in zboru je prisot-
Naši malčki, ki so nastopili na prireditvi v Rosariu
no občinstvo izkazalo z aplavzi največje priznanje. Mlada plesalka Marija Perotta je zaplesala nekaj klasičnih ple-: sov, ki so občinstvu zelo ugajali. Posebno pa je dosegla priznanja za izvajanje točke “Ples ognja” od sodobnega glasbenika M. de Falla. Tudi mali Marijo Gregorič se je prav dobro odrezal s svojo deklamacijo. Skupina malčkov, ki jih je vodila mala Marija Gregorič, je prav lepo podala kratek komičen prizorček. Sledila je potem še plesna zabava.
Moramo tudi pripomniti, da je Istrski odbor organiziral' festival s sodelovanjem Udr. Svobodne Jugoslavije in J. T). “Triglav”, katerim gre naša največja zahvala. Enako tudi tamburaške-mu zboru “Triglav” in vsem, ki so pri festivalu sodelovali.
Mladina podružnice “La Paternal” v prizoru “Patio criollo” na prireditvi v San Martinu
Zahvala Jugoslovanskega Rdečega Križa
že v zadnji številki Slovenskega Glasa smo objavili zahvalo Jugoslov. Rdečega Križa za prejetih 50.000 pesov, katere je Koordinacijski odbor za pomoč jugoslovanskim ubožnim otrokom poslal, nabrane med našimi izseljenci v Južni Ameriki.
Te dni je Koordinacijski odbor prejel od Bdečega Križa še drugo zahvalo, v kateri se Rdeči križ zahvaljuje za poslano sukno, platno in drugo blago, katero je bilo kupljeno potom Koordinacijskega odbora za okrog 200.000 argentinskoh pesov.
Zahvala se glasi:
Beograd, 6. aprila 1948. leta. KOORDINACIJSKI ODBOB ZA POMOČ JUGOSLAVIJI
Buenos Aires — Av. Santa Fe 2944 Predmet: s/s Alfa in Podgora.
Z ozirom našega prejšnjega prepisa povodom gornjih pošiljatev, Vam sporočamo, da smo sukno in ostalo blago, katero ste nam poslali kot splošno pomoč, izročili našim glavnim odborom v Nar. Bepublikah, da jih nadalje porazdele.
Od prejetega blaga smo del izročili Nar. dijaški omladini vseučilišča v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skoplju in šoli za filmske igralce, kakor je razvidno iz priloženih potrdil in zahvalnih pisem omladine.
Naši glavni odbori v Nar. Rep. so ostalo sukno, katero smo jim izročili, podelili med matere naših narodnih junakov in padlih borcev, a krojeno in drugo blago pa so razdelili med najpotrebnejše v svojem okrožju.
Potrdila naših glavnih odborov in njihova zahvalna pisma Vam pošiljamo v priiogu.
Iz priloženega potrdila glavnega odbora vojnih invalfdov, je razvidno kakšno blago in kakšna količina je bila podeljena invalidom:
43 škatelj sanitetnega blaga in zdravil, ki ste nam jih poslali potom s/s Podgora, razdelili smo našim Glavnim odborom za klinične bolnišnice in to: Glavnemu odboru Srbije	17 škatelj
„	„	Hrvatske	10	„
..	„	Slovenije	6	„
..	i.	Bosne Hercegovine	10	„
ter Vam v priiogu pošiljamo njihova potrdila.
V	našem imenu in v imenu obdarovanih še posebej se najsrčnejše zahvaljujemo svojim bratom izseljencem in pošiljamo naše tovariške pozdrave.
Tajnik Centralnega Odbora Jugoslovanskega Rdečega Križa:
Dr. OLGA MILOŠEVIČ
Priloga: 21 potrdil v duplikatu in 11 zahvalnih pisem.
ODBOR LJUDSKE flTUDENTSKE MLADINE LJUBLJANSKE UNIVERZE Koordinacijskemu odboru za pomoč
Jugoslaviji
nUENOg AIRES
V imenu študentov ljubljanske univerze se gornjemu naslovu najlepfie zahvaljujemo za prejetih 249,5 nv bla^a za obleke in plašče. Blago smo razdelili najpotrebnejšim študentom, ki bodo na ta način lahko porabili svoj denar iz-
Razdeljevanje blaga v Sloveniji, ki ga je poslal Koordinacijski odbor za
pomoč iz Argentine
vzpostavitev trajnega miru in ljudske demokracije.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Za komisijo za soc. skrbstvo Golar
ZDRUŽENI SREDNJEŠOLSKI DOMO-
VI	IV. CANKARJA — I>JLTBI>JANA
Ljubljana, 16. 2. 1948. Koordinacijskemu odboru za pomoč Juoslaviji — BUENOS AIRES Rdeči križ Slovenije mestni odbor za okrožno mesto Ljubljana je že večkrat
ključno le v študijske namene, to je za dvig svojega strokovnega znanja.
Ljudska študentska mladina univerze v Ljubljani pozdravlja Koordinacijski odbor za pomoč Jugoslaviji v Buenos AireBU in v vsakem pogledu gleda ■a največjim zaupanjem v mednarodno sodelovanje vseh narodov in držav za
obdaroval naše sirote, žrtve fašističnega terorja, ki jih je kruta doba okupacije našo zemlje oropala najdražjega, staršev in rodnega krova, z lepimi darili obleko, obutvijo, hrano in zdravili.
Danes so našo sirote, ki jih je v domu 115, prejele od VaB potom Rdečega križa bogata darila ▼ obleki in obutvi. Ob-
darovanci in uprava doma se Vam naj-lepše zahvaljujemo za Vašo velikodušnost.
Mladina, deležna teh daril, bo znala ceniti to Vašo skrb ter bo z marljivim učenjem in prostovoljnim delom, kar je še dokazala, pripomogla k napredku naše svobodne domovine, ki je tudi Vaša.
S toplo zahvalo pozdravljamo vse darovalce.
Smrt fašizmu — svoboda narodu! Upravni vodja administracije in ekonomije:
Lev Cepuder GLAVNI ODBOR LJUBLJANA RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Gospodarsko-finančni odsek
Predmet: Zahvalno pismo za blago, prispelo z S/'S Alfa in Podgora.
Koordinacijskemu odboru za pomoč Jugoslaviji — BUENOS AIRES
Preko Centralnega odbora Jugoslovanskega Rdečega križa smo prejeli Vašo pomoč, ki je prispela z SŠ/S- Alfa in Podgora ter se sestojala iz naslednjega blaga:
1.	199	m blaga za'zenske plašče
2.	55	puloverjev otroških
3.	100	spodnjih hlač otroških
4.	38	maje otroških
5.	25	kombine- ženskih
Blago pod 1 in 5 bomo razdelili materam herojev in padlih borcev.
Blago pod 2, 3 in 4 bomo razdelili med obojestranske sirote v okrajih, ki so bili najbolj prizadeti v narodno osvobodilni vojni.
Za Vaš velikodušen dar se Vara Glavni odbor Rdečega križa Slovenije v imenu mater herojev in padlih borcev ter
v imenu'sirot brez očetov in mater iskreno zahvaljuje.
Smrt fašizmu — svoboda narodu! Tajnica:	Predsednik
Falatova Milica	Jeras Jože
TITOV OTROŠKI DOM — STANEžIčE
Stanežiče, 16. 2. 194* Koordinacijski odbor za pomoč Jugoslaviji — BUENOS AIRES
Uprava Titovega otroškega doma — Stanežiče, se zahvaljuje naslovu in vsem', ki na kakršen koli način pomagajo našim otrokom — sirotam. Prejeli smo že precejšnjo količino blaga v obleki in hrani od Rdečega križa in razdelili med otroke. Tudi danes smo prejeli sledeče:
4	5 kom. oblačil
38 kom. pletenin
63 kom. perila
54 kom. otroških kompletov (dvodelnih)
15	parov nogavic 5 plaščev
10 kap
Ob tej priliki hočemo napisati nekaj besed o naših varovancih, ki se jih tudi
vi spominjate onkraj morja.
Naš dom je za predšolske qtroke, to
I
PREPOVEDANA PRIREDITEV
V	JUG. DRUŠTVU SAMOPOMOČ SLOVENCEV
Napovedana prireditev dne 10. jwl v proslavo argentinskega narodni* praznika v Jugosl. Društvu Samopo®3. Slovencev se ni vršila, ker niso ob * izdale tozadevnega dovoljenja.
V	v
Nasa Knjižnica
Javljamo vsem članom Slovensk# Ljudskega Doma, da je centralna M nica popolnoma urejena in pomnoz« s številnimi novimi knjigami. Zato v bimo vse ljubitelje knjig, da se P03.*.’ žijo v čim večjem številu naše
n*ce<	j	a-
Knjižničar Vam bo na razpolago v ^
ko sredo od 20. do 22. ure, isto tako
soboto, tar v nedeljo od 16. do 20. ^
Knjižnih
je za 3 do 6 let stare. Dom je za deJS*® in deklice, vendar po številu prevlad jejo dečki, ki jih Je dve tretjini, deKl*® pa samo ena tretjina. Dom je nvalo ven mesta Ljubljane, sredi polja in bližini gozda. Otroci imajo lepe sPre hode v prelepo okolico, za zimo pa jim preskrbeli sanke, kar je za njih n® večje veselje. Naši gojenci so po veu same sirote ali pa pol sirote. Očetje & jim padli v borbi kot hrabri partija® * matere pa so jim umrle od gladu trpinčenja v italijanskih in nemških boraščih. Imamo tudi pol sirote, k1 6 jim očetje padli v borbi, matere —- 9 ' tizanske vdove — pa so zaposlene v P sarnah in tovarnah. Otroke dajo v do111’
da so brez skrbi za njih, ker so v
do-
brih rokah, da se lahko še bolj pos?ete
svojemu poklicu in delu, ker hočem0 tudi bomo dosegli naš petletni plan. pa v domu tudi otroci naših padlih ta cev, katere je sovražni fašizem v aa' državi v času okupacije streljal v?a dan. Za vse te otroke je preskrblj®11^ ker naša ljudska oblast skrbi v Pr vrsti za otroke. Posebno partizanske rote ne smejo čutiti, da so brez star šev. Tudi za razvedrilo je preskrbljeD®r organizirani so razni izleti z vlafc0^ in avtobusom čim bo vreme toplejše-
a(7
domovih so izbrane vzgojne moči, <*a sirotam dobre mamice in prave vzS0J teljice.	jj
S	temi besedami smo vam P° * bežno sliko naših domov, v katerih vijo malčki, ki vas skupno z vsem °s° jem’ doma prav lepo pozdravljajo-Vse za petletni plan!
Uprava: Pirnat Marj*1*
CADIC
Izdelovanje novih aparatov te* vsakovrstna popravila isvrSuje
JAKOB KREBELJ
CESPEDES 3783 (vogal Avda. For*»'
Tel. štev. 54 - 4650	.
i Tiskarna "Cordoba”
Tiskarsko- podjetje naših rojakov
Ferfolja, Baretto & Paškulin
Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela
BUENOS AIRES
Gutenberg 3360
T. A. 50-3036
Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Martin
"AW.WWVWVWA
Dečji domovi v Sloveniji
USTANOVE ZA SOCIALNO IN ZDRAVSTVENO OGROŽENE
OTROKE
v Ljudska oblast v'Jugoslaviji posve-vso skrb naraščaju. V treh lotih po osvoboditvi je bilo ogromno storjenega vzgojo zdravega rodu. Pred osvobo-^tvijo smo imeli za vso Slovenijo sa-!n° en dečji dom v Ljubljani. Danes jih 'nianio že pet in kmalu bo dograjen v Ljubljani eden najlepših in naj vetjih ]?°y v Jugoslaviji.
Peč j i dom je ustanova, kjer se oskr-J^jejo dojenčki in otroci do treh let.
. aiuen doma je zaščititi socialno in ■<iravstveno ogrožene otroke. Prven-s^eno pridejo v poštev sirote ali novo-°Jenčki, katerim umre mati na poro-najdenčki,itd. Takšnega otroka ?Prejrhe zavod, da uživa pravilno nego ln, je prve mesece hranjen z ženskim mlekom.
' največ primerih pa nudi dečji dom ,^’etje otrokom nezakonskih mater.
. Zakonski materi in njenemu otroku Je po Ustavi zagotovljena zaščita. Tak °’c ima vso prednost, da je po od-PUstu iz porodnišnice sprejet v dečji <>m. V domu pa najde zatočišče in po-°« tudi mati, ki nima primernega pro-‘ ora za svojega otroka, niti plenic, ka- j ' °r bi ga zavila. V dečjem domu naj- ' mati in otrok vso potrebno nego. saj 3—6 mesecev. Prve mesece mati doji otroka, ko pa je dovolj kre-
i	> -Bji l)očasi odvaja in otroka prično lf*niti s kravjim mlekom. Mati lahko Pusti zavod in gre v službo. Če naj-^ Primerno oskrbo, vzame lahko otro-a s seboj. V zavod se sprejemajo tudi r°_ei, ki jih starši zanemarjajo v taki ei’1>) da je njihovo zdravje in vzgoja v .®ni nevarnosti. Navadno so to otroci Jancev in brezvestnih ljudi. V takih ^ 1,r|erih je ljudska oblast poklicana, a„®e zavzame za otroka.
zdravstveno ogroženi otroci aJuejo zatočišče v dečjih domovih. Ne-^nošenčki, ki ob rojstvu tehtajo 1—2 . °?rama; so doma ob nestrokovni ne-°Sroženi. Tak nerazvit otročiček ni-
ma dovolj lastne energije za življenje. Umetno ga moramo ogrevati s pomočjo posebnih električnih ogrevalnic. Takega otroka je treba tudi hraniti s pipeto ali z žličko z ženskim mlekom, ker sam nima dovolj moči, da bi sesal. Večkrat je potrebna zdravniška pomoč, ki je tudi le v zavodu takoj pri roki. Posebej opozarjamo, da je nujno potrebno oddajati nedonošenčke takoj v zavod, ker le tako je zagotovljen njihov razvoj.
V dečji dom se sprejmejo tudi otroci, ki so po svoji okolici ogroženi s tuberkulozo. Kjer je v družini jetika, se v največ primerih-z njo okužijo tudi otroci. Zato je potrebno otroka odstraniti iz take okolice in ga oddati v dečji dom. Isto velja tudi za primere, ko je mati bolna za kakšno drugo boleznijo in j<> potrebna daljšega zdravljenja. Mati, ki je bolna, ne more oskrbovati otroka in je zato najprimerneje, da ga za čas, dokler sama ne ozdravi, odda v zavod. Tudi so primeri, da mati kmalu po porodu v dobi dojenja duševno obo-
li	in jo odpeljejo v zavod za duševno bolne. Otrok, ki je v takem ali podobnem primeru odstavljen od dojenja, je v nevarnosti, da oboli na črevesnem katarju. Tudi tukaj je potrebna strokovna nega,ki jo nudi lahko samo zavod, 1 ki razpolaga z dojiljami.
V zavodu je mesto tudi za slabotne \ otroke, takozvane distrofike. Otroci zaradi nepravilne prehrane ali pa tudi zaradi težje bolezni tako oslabe, da se v domači negi nikakor ne morejo popraviti. To so otroci, ki so preboleli težko pljučnico, furunkulozo, vnetje možganskih open in podobno. Taki otroci se lahko popolnoma popravijo samo pod strokovnim nadzorstvom v zavodu.
Vsak otrok ki je sprejet v zavod, ostane najmanj 8 dni v izolirni sobi, kjer je preiskan. V zavod se sprejemajo samo zdravi-otroci. Če pa otrok v
Načrt za zgraditev
Novega. Beograda
zavodu oboli, je premeščen v posebno bolniško sobo. Vsak najmanjši prehlad, nahod, kašelj ali povišana temperatura je že vzrok, da otroka izoliramo od drugih in tako preprečimo iufekcijo. Prav posebno pazimo na čistočo v zavodu. V dečjih domovih so zračni, svetli prostori z verandami, kamor ob lepem vremenu zapeljemo dojenčke. Zrak, svetloba in sonce so najvažnejši za zdrav i’azvoj otrok.
V zavod se sprejema tudi otroke s prirojeno napako, n. pr. s preklano (zajejo) ustnico in preklanim (volčjim) nebom. Taki otroci težko sesajo in se zelo težko hranijo ter je potrebna za to posebna izvežbanost, ki jo imajo le sestre-negovalke. Take otroke je
! treba prav skrbno negovati, da se jih
■	toliko okrepi, da so v nekaj mesecih sposobni za operacijo, ki odpravi napa-
i	ko. V dečji dom se lahko zatečejo tudi matere, ki imajo težave pri dojenju, n. pr. pri slabo razvitih bradavicah. Otrok ne more sesati, mati pa je nervozna in obupana. V zavodu se mati nauči dojenja, poleg tega pa se ji nudi tudi posebne pripomočke.
V	dečjih domovih so tudi posvetovalnice za matere. Te ustanove so zelo važne in sc jih matere v polni meri poslužujejo. Zdravniki pomagajo tem materam z nasveti, preiskujejo matere in otroke in tako pomagajo, da zdravi otroci ne obolijo, bolni pa ozdravijo.
P. V.
Krojacnica Stanislav Maurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642	T.	A.	59	-	1232
BEVK:
3Cap( ari o)TtacKa Godec mae”
(Nadaljevanje)
^ ^eplašeni, negotovi in popolnoma edeni v svojih čustvih so se nenado-jjoj.-Zavedli svoje bridkosti, zavijanje
boiI(>7 j**1 Je kot plaz P0tegnil0 za setih Z,l-iokale so vse ženske- nekatere j]j'!’.Pridržano, a druge glasno, s sklo-žen 11 ni^ Slavami, kakor da so jim oblepi °d solza. Neka bledična deklica la i, °khaiplno mizo je ostro zavrešča-Uj] 1 Se z rdečim solznim obrazom obr-WP° cerkvi. Tudi nekateri možje so solze v očeh, krčevito so stiskali
C1
j)0^Os?°dn Martinu je vzelo besedo; Po P1(T slonel na prižnici in gledal Prir^l ' ^g°dilo se je, kar je najmanj r« . . oval. Da bi dalie crovoril. na to
še rn~,Vai- Da bi dalje govoril, na to
*orit' .ni- ^ tll(^ g°'
^ j.1’ ^i ne bil mogel; tako krčevito s°pe,u ’ie zadrgnilo grlo. da je težko silo - prva ga je bilo čudno preplavilo ZC\V naslednjem trenutku mu je storjp,OVoljstvo zalilo srce. Kaj bodo »la j] .^daj je vedel; ležalo mu je kot nilj flrn- Bal se je> ,ja bodo vdano sklo-55al,5 ,a.Ve in molčali. Tega niso storili. - - jen bodi Bog! Zadeti so bili v
jokV1UŠe’ nj*h°v upor se je izražal v Mii V	pogledih.	Kljub	raz-
n0Jv°sti trenutka mu je tiha hvalež-
«ledn-aP0ln.ila dušo- Pa ga -ie že v na"
Kaj sJei? hipu preplašila neka misel. e oo morda zgodilo že čez trenu-
tek? Kdo pozna skrivnost in nedoumljivost množice? Kdo? Ali se ne bo iz joka nenadoma utrgal surov glas, se dvignila kletev? Ob tej misli ga je mrščavica spreletela do nog. To se ne sme zgoditi! Moj Bog, to se ne sme zgoditi!
Dva moža sta se zganila in se prerila do Mjutke, da bi jo odvedla iz cerkve. Ko je dekle spoznalo njuno namero, je še hujše zavreščalo.
“Pustita jo!” se je oglasil kaplan z drhtečim glasom. “Pustita jo, da se iz-joče in se sama pomiri! Potem bomo molili... ”
In se je tudi njemu utrnila solza po licih. Obrisal jo je v rokav; ni se je sramoval, a ga je žgala. Zdaj je vedel, da se nič hudega ne bo zgodilo; nič težkega, bogokletnega, nepopravljivega. Besede, ki jih je izgovoril v domačem jeziku, so bile ko veliko olajšanje ; zaupanje in vera sta se zopet rahlo dotaknila njihovih duš. Moj Bog, ali je mar on kriv? Ali ni trpel ves prejšnji dan in dve noči? Minila ga je vsaka neodločnost, do konca se mu je zjasnilo v duši. “Nikoli več!” Molitev! “Ta še ni prepovedana”, je bil rekel don Jeremija, še ni? Jezus!
Cerkev se še ni bila docela pomirila, polnilo jo je pritajeno hlipanje, ko je pokleknil in začel moliti žalostni del
rožnega venca. Verniki so razumeli; na očenaš in češčenamarije so odgovarjali glasno, vroče, z vzdihi, kakor da -iz globočine svoje stiske vpijejo k Bogu. V glasove, ki so bučno trepetali pod obokom, so zlivali vse, kar jim je težilo srce. Slovenski očenaš, slovenska češčenanuirija! Tudi kaplan Čedermac ju še nikoli ni doživljal tako globoko, tako iz dna svoje duše kot takrat. Od ganjenosti mu je jemalo glas, ki imu je zdaj pa zdaj popolnoma potišal...
Preko cerkvene ladje so ležali široki sončni prameni in slikali svetle kvadrate na stene.
Čedermacu je srce pelo od zadovoljstva, a hkrati ga je navdajala tesnoba. Prizor v cerkvi mu je ves čas plaval pred očmi in mu z ganjenostjo vrhal dušo. Po maši se možje niso takoj razšli, v burnem razgovoru so stali pred lopo; ko je stopil iz zakristije, so utihnili. V zadregi mu je zastala noga, omenil je vreme in bodočo trgatev; možje so bili redkih besed.
Obedoval je zamišljen; zdaj se je zresnil in se zopet nasmehnil, kakor da so se mu naglo menjavali občutki. Pogledal je 'Katino, ki je stopila v izbo; imela je miloben izraz na obrazu in objokane oči, a se je nasmihala.
‘,No, Katina! Kako je?”
Zahotelo se mu je domačnosti.
“Nič. Tako.”
Dekle je skrivalo zardele oči.
“Kako — nič? Zakaj si pa jokala?”
“Ne vem. Saj so vsi jokali.” Počakala je, kakor da išče pravega izraza.
“Lepo je bilo. Tako lepo je bilo...” Gospod Martin se je zavzel. Lepo? Spomnil se je mladosti, ko je z otroki zahajal v hiše, v katerih so imeli mrliča ; uživali so tujo žalost in tožbo, kakor da sede pri predstavi. Katina je bila posebno sprejemljiva za tragiko... Zgrozil se je. Ali naj bo mar to, kar se godi, za solze in zabavo?
“Slišiš, Katina! Ali danes ni bilo nikogar k nam?”
“Ne, nikogar.”
Čudno i Vsako nedeljo po maši so prihajali ljudje, ki so ga prosili za kako uslugo. Zamislil se je.. .
Katina je odšla na vas. a gospod Martin je vzel časnik. Ni mu bilo do branja. Odšel je na vrt, sedel na klo-pico pod mladi kostanj, tobačnico je položil na koleno. Pozabil je nanjo. Zagledal se je v roj mušic, ki so poplesavale v soncu.
Polaščal se ga je nemir, ki mu ni izviral le iz živčne napetosti in srčne preobčutljivosti. Plašila ga je zavest neke krivde. Dotlej si je domišljal, da dodobra pozna svoje duhovljane, njihove misli in nagnjenja. Ni računal, da je v njihovih dušah še mnogo skritega vsakdanjemu življenju in njegovim očem. Kar se je zgodilo, ga je obdalo z zadovoljstvom, a obenem s strahom. Se danes jih ne pozna. Bilo mu je. kakor da se za tem spoznanjem skriva neka usodna neznanka.
Katina se je vrnila z vasi.
“Vsi možje so zbrani pred kapelico”, je povedala. “O pridigi govorijo.” “Kaj pravijo?”
“Saj nisem poslušala.”
Maksim Gorki
Gtnialni umetnik besede, veliki naslednik najboljših tradicij ruske klasike. Maksim Gorki — s pravim imenom Aleksej Maksimovič Pješkov — je tudi ustanovitelj nove umetne socialistične literature, ki ima velik vpliv na razvoj svetovne literature.
Vse delo tega pisatelja, edinstveno življenje tega moža, ki je bil tovariš Lenina in Stalina, je bilo posvečeno domovini in ljudstvu, borbi za srečo človeštva.
Aleksej Maksimovič Pješkov se je rodil leta 1868 kot sin umetnega mizarja v Nižjem Novgorodu, mestu, ki se danes njemu na čast imenuje Gorki. Svojo mladost jo preživel ob mogočni Volgi.
Pri svojem starem očetu se je učil brati in pisati in ko so mu umrli starši, si je šel iskat lastnega kruha, “med ljudi”.
Zdaj ga vidimo za prodajalno mizo v neki trgovini, kmalu nato kot učenca pri risanju, nato je bil sodar na parniku, ki je vozil po Volgi, kmaluispet
je bil pomočnik pri pekarju — vedno med delovnim ljudstvom.
Njegova prva dela so tiskali 1. .1892. V tem času je bral izvanredno veliko in je dobro poznal svojo domovino in svoje ljudstvo, kajti potoval je po južni Rusiji, ob Volgi do Zarizyna, — ki se danes imenuje Stalingrad —, skozi donsko pokrajino, prepotoval je Krim in Kavkaz.
Gorki je postal pisatelj v letih, ko se je pripravljala v ljudstvu revolucija. Rfisko malomeščanstvo, ki je bilo politično kakor tudi kulturno oslabljeno, se je že balo revolucije. Veselo čustvo bodočnosti in ustvarjanja, predčustvo splošne zmage, je postalo last drugega razreda — proletariata.
V letih okrog 1890 so vzplamtele kot himna besede Gorkija. “Stara Isegila” in slovita “'Pesem sokola” so papravile njegovo ime znano tudi izven Rusije.
Gorki je vpeljal tudi brezpravne v literaturo, ljudi, ki jili drobi kapitalistična družba, ki pa še niso zgubili čuta človeške časti. V svojih prejšnjih povestih je zasnoval pretresljive slike o brezpravnosti množic, slikal je sovraš-
W/.W.\VV.VAVVAVVAVAW/AWA‘.V,V.V/..V//AV.V.W.".V.VI
f Oireccion- Pripcion - Coiistruccion
?	j
«•	v	V
Ž
Roberto F. hevpusceK liuis StoH
TECNICOS CONSTRUCTOBES
CALCULOS DE ESTRUCTURAS METALICAS Y IIORMIGON ARMADO EN GENERAL :• PLANOS — TRAMITES — FIRMA
<	ESCRITORIO:
£	T.	A.	50	-	8037
£ CALDERON 3062	Buenos	Aires
/.WAW/.,.W.%VVVAV/AV.V.VAVW/.V/.V.,.VViAWW,.,AV.V.*.W
Sramoval se je svoje radovednosti. Nikoli ni maral, da bi mu ženske prinašale novic iz vasi.
Odšel je v izbo in v zmedenih mislih strmel v sence listov, ki so trepetale na pohištvu, v svetle krožce sonca na podobah. Čas med mašo in večernicami mu ni bil še nikoli tako dolg kot tisto nedeljo. Slednjič je udarilo v zvoniku..;
Pred zakristijo so stali možje ■ bili so skoraj vsi, četudi so ponavadi le redki prihajali k popoldanski službi božji.
“No, zdaj pa le!” je posilil vedrost in obstal, ker so mu zastavljali pot. “Je žc čas.”
Možje so stali v tesni gruči in strmo gledali izpod čel. Nastalo je nekaj trenutkov tesnega molka, nato so se na dolgo spogledali. Breškon, prvi gospodar v vasi, že nekoliko osJVel in visokorasel kot topol, je stopil za pol koraka naprej; bil je cerkveni ključar, v prejšnjih časih občinski mož, resnoben, da se za prazen nič nikoli ni zasmejal, ne spregovoril besede.
“Gospod... nekaj bi radi z vami govorili. .. ”, se je stežka odhrkal.
Gospod Martin je razumel.
“Tudi jaz bi rad z vami govoril.” je dejal malce negotovo. “Toda ne zdaj. Zdaj ni časa. Po večernicah.”
“Večernice ne bomo zamudili”, se je Brškon prisiljeno nasmehnil. “Prej bi radi govorili”, je rekel s poudarkom. “Takoj!”
Kaplan je bil presenečen, stal je kot okamenel, obšla ga je tiha nejevolja. Svojeglavosti in upornosti ni trpel, tori i zdaj mu je bilo vzelo vse moči. Če
tvo ljudstva do carskih uradnikov in trgovcev, do vsega takratnega sistema zatiranja in samovolje.
V drugi polovici tega desetletja je Gorki že slovel in je imel ozke stike s tajnimi socialističnimi organizacijami. Zaradi svojega revolucionarnega delovanja je bil večkrat aretiran in zaprt. Vprvem desetletju 20. stoletja se je pričel nov presledek v stvariteljskem razvoju pisatelja. Slikal je kapitalistični sistem v Rusiji v vsem njegovem razpadu in pisal je o krepitvi revolucionarnih množic.
Leta 1902 so uprizorili v moskovskem gledališču dvoje del Gorkija. Tudi v poznejših letih se je udejstvoval na dramatičnem področju.
Leta 1905 se je Gorki, ki je bil znan že v vsej Evropi, prvič srečal z Leninom. Skupnost nazorov je dovedla do pravega tovarištva. Na Leninov nasvet je odpotoval, da tako uide ponovni aretaciji, leta 1906 v inozemstvo; tami je pisal svojo znano povest “Mati”. V
tem delu je postal proletariat prvič predmet umetniškega dela, postal Je gonilna sila zgodovine, faktor, ki J® poklican, da preosnuje ves ustroj družbe.
Nekaj let pozneje .je objavil Gorln povest “Malo mesto Okurov”, romal’’ ki nas vodi v zatohlo življenje provUJ" cialnega malomeščanstva, umetni^8 slika sveta, ki je obsojen na pogin.
Eno največjih del pisatelja je op>s lastnega življenja “Detinjstvo”, “Med ljudmi” in “Moje univerze”. Te knJ1"
j TRGOVINA JESTI HN "TRST" STANKO MIHELJ
Charcas 3120	t/.	T.	72-495?
bi bil govoi‘il kdo drugi, ne Breškon, ki se zlepa ni prenaglil, bi ga bil na kratko in rezko odpravil. Med možmi so bili nekateri bogaboječi, ki se niso sramovali poklekniti pred tabernakljem. Žene so stale ob cerkveni lopi in od daleč zrle s plahimi, zaskrbljenimi pogledi.
“To ste neučakani!” je rekel z rahlim očitkom. “No, dobro — pa se zgo-vorimo! Saj ne bo dolgo trajalo! Ne?” “Tako smo rekli... in sklenili.. N”, si je Breškon popravil klobuk in premolknil; besede so se mu zataknile v grlu. “Ali bo zmeraj tako... kot je bilo danes?”
“Pridigo mislite? Kako naj vem, če bo vedno tako? Tak ukaz je prišel, tega si nisem sam izmislil. Saj si lahko mislite, da je meni najteže... ”
“Nam nič manj, verjemite, gospod.” “Verjamem, verjamem.”
“Pa kdo je to ukazal?))
“Saj sami veste, videli ste ju. . . Kaj me še vprašujete?”
Breškon se je ozrl po možeh, ki so se sporazumeli s pogledi.
“Kdo ukazuje v cerkvi?”
“Saj, saj. Toda, kaj naj bi bil storil proti sili? Kaj naj bi bil storil?” “Uprli bi se bili”, je rekel Breškon po premolku. “Upreti bi se bili morali.”
Ta način ostrega razgovora, brez dobrohotnosti in nasmeha, na videz brez sence spoštovanja, kakor da je hudodelec in stoji pred sodniki, je bil za Čedermaca povsem nov; neznansko ga je dražil in žalil. Hkrati ga je jezilo, da se je moral v obrambo posluževati ta-
ft/20.MČ/V/G’A
CIRIL PODGORNIK
Tinogasta
5#
Secci6n YUGOESLAVA
Atendida por experlo personal de esta nacionalidad.
• TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar a Yugoeslevia.
• CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dot magntpcos Seme/Os o dispoticion de la ColecUvidad Yugoeslava.
• SECCION DESCUENTOS. El Banco alenderi de inmedialo tu So/icifud de Credilo.
CONSUITENOS P E R S O N A L M E N T E O POR ESCRITO
TUCUMAN 462
BUENOS AIRES
C CORREO 390
ko jalovih izgovorov. Upor zahtevajo | od njega, a oni se tresejo pred vsako uniformo. Krotil je občutke in se trudil, da bi razumel svoje duhovljane. Da, umljivo, bili so ranjeni do dna duše, kakor da je nekdo samovoljno in nasilno segel po njihovi posesti. Užaljeno čustvo jirfi je prekipevalo in iskalo odduška. V svoji preprostosti niso grebli za najglobljimi vzroki, niso iskali pravega krivca, brskali so le na površini. Kdo je varuh njihove cerkve? On! Ako bi bila ukradena monštranca, bi njega klicali na odgovor.
“Kdo pravi, da se nisem uprl?” je zvišal glas. “Nisem se podpisal...” “Pa ste pridigali. Drugod je bilo vse po starem.”
“Kje?”
“V Rupi in v Sušju.”
Že so bili izvedeli. Novice so se kot blisk širile iz vasi v vas. Čedermac je prepaden obmolknil; ni se hotel več zatekati k praznim izgovorom.
“Nič nismo razumeli.”
“Če bi bili po latinski povedali, bi ne mogli manj razumeti.”
‘ ‘Kaj bi se prerekali! Če je tako, naj ključarji zaklenejo cerkev.”
“Čemu bi jo zaklepali? Iz Rupe naj nam prihaja maševat, ali pa iz Sušja.” “Po bernjo bodo pa prišli, po ber-njo.”
Vsevprek so se oglašali glasovi. Možje so bili, kakor da jih je opijanilo vino. Besede so se prehitevale; Čedermacu so le nejasne, vse pomešane obležale v spodnji zavesti. Bil je ves trd od presenečenja, pijan od občutkov. Odpor ga je veselil, a obenem ga je plašil in žalil. Besede o ‘‘ber-
nji" so se n.u kot strupeno f.Ao zasadil -srce. Vane Rakar, ki jih je bil vrgel, j® rokami v žepih nespoštljivo stal pred oJ ^ in ga zlohotno, posmehljivo meril čela. Saj sta se kljub nasprotovanj" ^ tihem čislala; še prej, ko je kovač za . lavnik in praznik nosil rdečo ovrati>lC^ in potem, ko se mu je ustrahovana B1*6 zaradi kruha umaknila pod črno srajc0
ga je zdaj tako strupeno oplazil z jezil10111, Čedermac si ni mogel očitati niti naj®9^ šega koristoljubja. . . Iznenada se j® vedel mučnega, ponižujočega položaja, v rodila sta se mu hribovska trdota ln tr če je kaj storil napak, bo za njihove sam odgovarjal pred Bogom. tlezo je s sel nad dečki, ki so stali v gruči in
“Kaj stojite in zevate kot kavke
cerkev!” Nato se je obrnil do mož.
.•A*°
UCI1VCV ;	DC	JC5	UU11UI	.
kdo misli, da ne zaslužim kruha, ki in* ^ dajete”, je rekel s tresočim se 8laS 0 ‘‘naj me zapodi, ko znova stopim v nje#0 hišo.”	*
Možje so molčali; bili so zmedeni, kateri so z očitkom premerili kovača Tedaj je pristopila stara Breško
upognjena obstala pred kaplanom 1°
,pW'
dvi'
gnila sklenjene roke, kakor da ga m'
P
“Naj nam ne zamerijo, gospod”. vorila z vročim, starčevskim glasom-
komur naj ne zamerijo! Kadar je
otr1
tepen, vpije; saj razumejo, če bi blla j božja šiba, gospod, vse bi prenesli, n® godrnjali. Pa božja šiba to ne more & jelite, da ne? Bog no more biti krlvl<SelV Jelite, da ne? Naj nam ne zamerijo-
(Nadaljevanje)
?ej ki so edinstvene, pozornost vzbuja-• . - bogate na pojasnilih, posredujmo nazorng sliko zamotanih socialnih Pasti predrevolucijske Rusije.
Na podlagi amnestije leta 1914 se je
■	'l pisatelj nazaj v domovino, kjer J® jttožato’ nastopil proti imperialistični
?? Oktobrski revoluciji, kateri se je Pridruži] Gorki z vsemi svojimi pisarskimi močmi, je izdal še več podobnih knjig, ki poleg umetniške rednosti predstavljajo važne vire zgo-°vinevjn predzgodovine socialistične ^olucije.
Gorki stoji v začetku sovjetske lite-^ure. že pred Oktobrsko revolucijo ,c‘ Je pokazal kot pisatelj novega kova, j* Umetnik socialistične stvarnosti. ^°t tak je globoko ljubil svoj narod, °J° domovino, socialistično državo z Seni novim, kar je ta država ustvarila.
i	Ta veliki pisatelj in človek je bil predborec revolucionarnega človekoljubja. Svojo najslavnejšo nalogo ustvarjanja je videl v tem, zbuditi v človeku aktivno ustavitev do življenja in mu pomagati v njegovem stremljenju po osvoboditvi.
Leta 1935 je zatisnil pisatelj ruske zemlje za vedno oči. 18. junija je minulo 12 let, odkar je umrl Maksim Gorki.
Toda njegovo srce, polno ljubezni do človeštva in nespravljivega sovraštva do vseh temnih sil, je neumrljivo. Neumrljiva je tudi slava pisatelja v njegovi domovini in v vsem kulturnem svetu.
TRGOVINA JESTVD
"PRI ČEUNICU"
C. Ramon Lista 565( - U. T. 64-1509
IN BAR
RESTAVRACIJA B I L L A R
— Vsakovrstna domača prehrana. —
lastnik: Peter Benčič
OTDEPENDEifCIA 4202 vogal MARMOL BUENOS AIRES
RESTAURACIJA
“PRI ŠKODNIKU”
Krojflišče in Kegliiče
Jo£et Škodnih
Anasco 2652	U.	T.	59-8995
TISKARNA Rudolf tivec
SARMIENTO 40	Caser
T. A. 757 (Santos Lugares) 1101
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n Avda. Fco. Beiro 5671	U.	T.	50-5381
RESTAURANT MIRO MERKU2A LORIA 472
11	E R R K R I A DE OBRA HUMAR y MAKUC
Av- Central 3720
C*U® No. 2 3729	U.	T.	741-4528
SELEZOBETONSKO podjetje
PRflNC URŠIČ
«
i ■■	»
Mercedes 1764 T. A. 69 - 1567
Buenos Aires
Ferdinand Cotič
Trgovina s železnina
Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383
3u an (Sopcic c Rilo HORMIGON ARMADO
Coronel Dominguez 244 T. A. 652 - 0244
VILLA MADERO
Franc Može
Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43
Dr. Francisco Jose Cespa
DENTISTA CIRUJANO
Consultas de 15 a 2 0 hs.
Coronel R. IJsta 500« T. A. 50 - 5782
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779	U.	T.	50-6855
ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE
Bernaldei 1655	U.	T.	67-1411
JEKšE E K T O R MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luiš Belaustegui 4466
•	U. T. 67-3621
RUDOLF KLARI e/
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOT
Krojačnica LEOPOLD VSAJ
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2
T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO
Ly
EDINA SLOVENSKA ESTAVBENKA
V	SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN
Tehnična konstruktorja Buit Huidobro 4554-58	D.	T.	70*6112
Heinaldo W T<n»serman
+ MEDICO ^
Nazea 2381	U.	T.	50-2845
BUENOS AIRES
*°SE BONIFACK) 663
IfOVO STAVBENO PODJETJE
R. Strehar - J. Lisjak
T. A. 64 . 1509
< °alle FRANCISCO BAUZA 2694
;! 2
i> a kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja J fctJDOLFA STREHAR — Zasebno: Calle Dublin 4218 - T. A. 51 - 5035
^^I'VWWWVVWVWVVWVWWWWVWWVWIWWWWVWWVVWWVVV
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Va» po domač« poatreie. Pridite, pa se bost« prepričali!
Se priporoča
Albert Beltram
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R
Andrče Fereyra 3965 U. T. 61-226« Buenos Aires
ELECTRICIDAD Y PLOMERIA
JOSE RADAN Bernaidez 1550	Buenos	Aires
Krojačnica ^Gorica” Franc Leban
WARNES 2191	Buenos Aires
Naproti postaje La Paternai T. A. BO • 0357
TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ
BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO	U.	T.	652-013)
G. JERKIČ & P. ROJC
“HOTEL ALPINA”
Nasproti postaje *'Huerta Grande" SIERRAS DE CORDOBA
Med gorami v višini 1000 m.
ODPRT CELO LETO,
TRGOVINA JESTVIN
PETER ČUČIČ Ezcelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pefta
TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel
TRELLES 1402
U. T, 59-4104
Prevozno Podjetje ” G O R ! C A **
Lojk Franc
Villarroel 1476
U. T. 64-5172
Recreo “Europa”
Pripraven za nedelja)« blete ▼ Tigre. Vt*rot s postaje Ti#W FCCA. do Re-crea in »iem|i Lastnika
BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — f. A. 749 - 589 Rio Carajiaehay
DCCfCC
tiiNro HAIPCRN
Specijalist notranjih bolezni
Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure
SAN MARTIN 955 . 1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in
TRADUCTOR PUBLICO
Esloveno, semo-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Previsi6n Social.
R O S A R I O (STA FE)
SAN LORENZO 937*
LA VOZ ESLOVENA
 _ KMTADO	POR	LA	SOCIEDAD	VUGOESLAVA	“HOGAR	POPUI,AR ESLOVENO”
Pismo iz Jugoslavije
Tovariš Anton Klinc, ki se je pred 2 leti vrnil v domovino in se nahaja v Muti pri Mariboru, piše ‘'Slovenskemu Glasu” sle-
Po dolgem molku se Vam zopet ogla-deče pismo,
Sam. Ni to krivo, da mi primanjkuje dobre volje, temveč čas mi ne dopušča.
Zelo sem bil zadovoljen, ko sem prejel novice, da danes skupno delujete v enenv samem druStvu, ki je Slov. Ljudski Dom. To sem čital tudi v naših tukajšnjih časopisih, ki so poročali, da ste napravili korak velikega pomena. Tukaj so me vsi povpraševali o življenju naših izseljencev v Argentini.
Cenjeni tovariši Slov. Ljudskega Doma! Napravili ste velik korak za pot v boljšo sbodočnost in kar čvrsto na delo, ker Vaš trud ne bo zaman. Saj To je pot, ki nas vodi do boljšega življenja jn uničuje tlačanstvo. Ni se Vam treba ustrašiti raznega besedičenja. Ni pšenice brez plevela, ali tega moramo čistiti, le potrebna je pri tem dobra volja.
Znan mi je Vaš današnji položaj in znano mi je tudi o lažnjivi propagandi o nas, ki se med Vami širi. Zveste neresnične' govorice, ki Vas mogoče strašijo, ali ne smete pozabiti, da tisti, ki vodijo to lažnjlvo propagando, so ljudje, ki Se zavedajo svoji!) storjenih krivic in hočejo na ta način očistiti svoje zločine, izvršene v domovini. Bežali so od tu in se hočejo pred našim ljudstvom v tujini očistiti .svojih grehov, diužijo pa se s hujskači za novo vojno. Ali smo prepričani, da bodo ti ljudje nagli vedno manj zatočišča.
Mi že ne poznamo pomanjkanja dela. A7si delamo, hočemo mir in želimo, da nam vrnejo ono, ki nam zgodovinsko pripada. 1’repričani smo, da bomo to dosegli, ker si naša vlada prizadeva, da to dosežemo z mirnim sporazumom. Vsi želimo, da nas pustijo v miru, da lahko zvesto kujemo našo boljšo bodočnost nove dobe, takšno, kakršno si je izkovala naša najboljša prijateljica, Sovjetska Rusija.
. Znano mi je, da Vam naši ljudje tam od Gorice pišejo, da jim gre slabo, da nimajo zaupanja v našo vlado itd. Tem pa ne smemo zameriti, saj so nekateri naši dobri bratje, le njih prepričanje jih ni še privedlo na jasno. Le naj nekateri odpotujejo v Ameriko, bodo že izpregledali, kaj je “Amerika”. Gotovo se bodo zanimali, kako nam gre in se končno prepričali, da je naš uspeh gotov. Bodite prepričani, da se mi nikoli več ne vrnemo tja.
Marsikdo bo rekel, da to pišem’ kar tako in da je tu vse nasprotno. Jaz pišem, kar čutim, kar vidim in o čemur sem se prepričal in gotov sem, da je doba končno pred nami. Lagal bi, ako bi rekel, da je tu vse dobro ali da gre vse kot po olju, Tež-koč imamo mnogo in zavedamo se, da nas čaka še mnogo truda in obenem smo zadovoljni, da smo dosegli tako velike uspehe. Zavedamo se, da kar gradimo bo naše in da ne bo več človek od človeka Izkoriščan. To nas navdušuje do dela, do napredka. da si čim1 prej ustvarimo novo dobo. Vem o uspehih, katere smo dosegli in to ne, da izvem potom časopisja, ampak kar sem sam videl in se prepričal.
Našo Gorico so nam začasno vzeli italijanski fašisti. To je naše delovno ljudstvo zelo razburilo, toda brez Gorice nočemo ostati, in zgradili si bomo novo Gorico. Hočejo jo imeti v najkrajšem času in da se pri grajenju dosežejo čim večji uspehi, s« z delom tekmuje. Posebno pa smo ponosni na našo mladino, ki nam' je kažipot v bodočnost.
Tudi na.ši kmetje nočejo zaostati, zato skupno delajo in povsod gradijo zadružne domove. Nekateri tudi godrnjajo, ker se nočejo hitro prepričati o uspehih, drugi pa toliko bolj hitijo pri zidanju in pravijo, kdor je prvi, ne bo zadnji. Tudi naši poljedelci napredujejo, saj obdelujejo polje s stroji, kakor vidite na priloženi sliki. (Op. ured. Priložena je slika, ki kaže kmeta pri oranju polja s traktorjem.)
Sedaj pa nekaj besed naši mladini! V
Pošiljanje blaga in živeža v
JUGOSLAVIJO TRŽAŠKO OZEMLJE ITALIJO
POSEBNE POŠILJKE
kave in sladkorja
zavojev po 5 kg kave in 5 kg sladkorja
$ 70.-
• kakor tudi zavojev po 5 kg s kavo, sladkorjem, čokolado, kakaom i. t. d.
*
Varnost pošiljatve zajamčena.
FORNACIARI r PUPPIN
RIVADAVIA 3175	T.	A.	62-4255
Zastopnik v Mendozi:
LUCI ANO RISPOLI
MENDOZA — 9 DE JUHO 1570
in ljudstvo se ozira na ta naraščaj, ki tako lepo napreduje. Povsod je mladina prva na delu. Ko se včasih pričkajo starokopitneži, pa seže mladina vmes, jih navduši do dela in vse gre za mladino. Lahko še enkrat potrdim, da nam je mladina kažipot v bodočnost. Kjer koli se vršijo udarna dela, povsod je mladina pričujoča.
Meni se je tu na Muti pripetil nek slučaj. Kot vodja v delavnici sem hotel, da zboljšamo delavnico za večjo proizvodnjo. Nekateri so godrnjali, češ, da ni potrebno, saj da tako delanvo že mnogo let. Posegla je tedaj vmes mladina in zahtevala, da np.j se po hiojem mnenju vse uredi in izboljša.
Upam, da je tudi pri Vas naša mladina zelo marljiva in delovna in da danes ne stoji križem rok. Mislim, da imate novic dovolj od tu in da se tudi tam mladina ravna po vzgledu naše tukajšnje mladine. Naši mladeniči tu bi radi kaj zvedeli o življenju naše mladine v Argentini.
Sedaj pa nekaj o mojem življenju v domovini. Omenil sem že, da se mi tu na Muti nič kaj ne dopade, toda zaradi lndu-strijsko-kovinske šole, sem sprejel začasno tukaj službo. Ko konča šolsko leto industrijske strokovne šole, bom premeščen v Celje. Tako so ml vsaj obljubili na ministrstvu.
Sedaj sem sprejet v državno službo kot višji obratovodja mehanične stroke. Mene bolj veseli podučevati strokovni kader, kar tudi želijo na ministrstvu in zato bom imel v Celju ind. mehanično šolo v večji meri. Jaz najraje učim mladino, saj se bavim samo s tem kadrom. Težkoče pa imam ra-naši deželi mladina koraka v prvih vrstah di slovenske slovnice, ali vsak dan gre tudi to na bolje.
Naša delavnica je vedno lepša in popolnejša. Imamo že 8 strojev popravljenih in so kot novi. Imam 29 užencev in so že sposobni za marsikako izdelovanje. Formirali so skupine in nved seboj tekmujejo za boljši uspeh.
Končam z mojim pisanjem in pričakujem novic o Vašem kulturnem delovanju.
Ob zaključku sprejmite vsi člani in prijatelji Slov. Ljudskega Doma naše najlepše pozdrave.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Anton Klinc Muta 160 - Slovenija
Pl V ARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC
Warnes 2113
MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA”
PETER JONKE
Lastnik:
S« izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela
FASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS CORDOBA
Restavracija
A. BENULIC & KRESEVIO
Izborna hrana	Zmerne	cene
CHORROARIN 596
LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN
“TRIESTINA”
Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA
La Paternal
Dr. A. Kirschbaum Dra. Maria Kirschbau0
ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3271 T. A. 50-73«7
Stavbinsita Kovača
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprida 2443
Florida, FCCA —
Slovenska Cvetličarna “L O S ALP®8
Mostar Antor
Triunvirato 4223	U.	T.	51-0732
SLOVENSKA BABICA Filomena Benes de Bil®*
LIMA 1217. U. T. 23-3389. Bueno«
Queseria y Fiambreria "LA IBERICA de Cuervo y Fernandez
A vda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50
.85«»
F I D E O S F R E S C O S
de NATALIO DOMINI Kazurco S425	U.	T.	50-^
RAZPRODAJA K R U H A
TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom
Heredia 477
U. T. 51
,7l«J
Foto - Arte MARCO$
Najpopularnejša im Doek Sudu Focundo Quiroga 1325	U.	T.
ts*
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ A vda. de los Incaa 5021 U. T. 5l-5‘9*
PRODAJALNA - TOBAKARNA
Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškeg* ln ženskega perila.
VLADIMIR BENKO
A vda. Francisco Beir6 5709 VILLA DEVOTO - BUENOS AIR®®,
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTV° ANTON FORNAZARIČ f,
Espana 558 — J. Ingenieros — F- *>•
T. A. 757 - Santos Lugares -
BAZAR “DANUBIO D. UGLESSICH
Avda. San Martin 2902 U. T.
VUGA ALFONS
KONTRATIST STAVBINSKlH CEMENTNIH DEL Specialist v cementnih ogrodji*1 ln' stopniščih Se priporoča rojakom ESPINOSA 2570 — T. A. 59 Buenos Aires
0772
RESTAVRACIJA
IVANČIČ HUDOLF
Afiaseo
Talleres Gr&ficos Gurtenberg 3360 -
‘CORDOBA
28-VII-19*8