Letnik 12	Številka 3	Žiri, julij 1982
NAŠ KONGRES
(Članek povzemamo iz Komunista)
Dvanajsti ikongres ZKJ pomeni sklepno dejanje široke in vsebinsko izredno poglobljene razprave v pripravah na kongrese republik in pokrajin, na kongresih in konferencah samih, na številnih sestankih in javnih tribunah, posvečenih temam, ki jih bo obravnava:! ta kongres, pa tudi predlogom dokumentov, ki naj bi jih sprejel. Govorili ‘in pisali smo odkrito, ostro, kritično.
Kaj je pokazala ta razprava? Ne da ibi si prizadevali podrobneje odgovoriti -na zastaviljeno vprašanje, lahko rečemo, da iz vseh razprav — ne glede na zelo ostre pripombe na račun dosedanjega dela zveze komunistov — - veje zaupanje in prepričanje, da se je avantgarda delavskega razreda Jugoslavije sposobna spopasti z resnično velikimi problemi in težavami, ki tarejo našo družbo. Tudi 'iz najbolj ostrih kritik veje prepričanje, da zveza komunistov mora najti v sebi moč in premagati lastne pomanjkljivosti ter kot vodilna idejnopolitična sila popeiljati družbo iz nakopičenih težav. Od tod tudi tolik j no pričakovanje od dvanajstega kongresa ZKJ, od tod včasih celo nerealno pričakovanje, da bomo na kongresu našli rešitve tudi za probleme, ki jih n'i mogoče rešiti takoj, ampak le v zahtevnem boju 'in z vztrajnim prizadevanjem vseh naprednih sil naše družbe. Biti moramo torej realni, predvsem pa se moramo zavedati tudi velike odgovornosti, ki jo ima zavoljo spleta najrazličnejših okoliščin prav ta kongres.
Odgovornost vseh, Iki sodelujejo na dvanajstem kongresu ZKJ, je tem večja, ker je to prvi kongres ZKJ, na katerem no bo sodeloval tovariš Tito. Dobro vemo, kaj je Tito pomenil za naše kongrese. Njegova beseda in misel sta dajali ton in začrtovali smer prizadevanj, vplival nam je samozavest in zaupanje v sprejete odločitve, odkrival nam je nova obzorja za družbeno, politično, ekonomsko, kulturno akcijo komunistov kot idejnopolitičnih vodnikov v boju za socialistično družbo. Ne moremo se več opreti ina taktno, poglobljeno in daljnovidno misel Edvarda Kardelja, najbližjega soborca tovariša Tita. Toda njuna -misel in njuno delo se nadaljujeta v socialistični praksi komunistov Jugoslavije, nadaljevali se bosta tudi na kongresu, v razpravah in v sklepih. /Tako bomo dokazali, da ZKJ odločno stopa po Titovi poti,
da v njegovem delu išče spodbude za nadaljnji razvoj socializma v Jugoslaviji.
Svoje zvestobe Titovemu delu pa ne 'bi potrdili, če bi samo ponavljali to, kar nam je zapustil, če v vsem tem, ka-r nam je zapustil, ne bi videli orožja za revolucionarno akcijo, za nove dosežke, za stalno spreminjanje naše revolucionarne prakse v skladu z novimi razmerami
in potrebami. Revolucionarno i-n s tem tudi idejno in teoretično 'ustvarjanje, doslednost in odločnost v boju, da delavski razred dobi odločilno besedo pri odločanju o vseh družbenih zadevah, enotnost zveze komunistov ikot avantgarde delavskega razreda Jugoslavije, bratstvo in enotnost na podlagi enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, boj za mir, za socializem, za neuvrščeno zunanjo politiko — vse to so področja, na katerih bomo potrjevali /kontinuiteto Titove politike.
'Nihče v naši državi, ki se je pridružil boju za socializem, naj bo še taiko kritičen in nezadovoljen, ni podvomil o pravilnosti talke usmeritve. Ostrina kritike je veljala predvsem popačenje te politike, ki se kažejo v najrazličnejših birokratskih deviacijah, v verbalnih obveznostih, za katerimi ni akcije; veljala je oportunizmu, ki spodjeda akcijsko sposobnost številnih organizacij in vodstev, veljala je neodgovornosti, izogibanju in nespoštovanju moralnih socialističnih načel, veljala je sku-pinskalastniškim, partikulari-stičnim in drugim parcialnim interesom ter tako težkim deformacijam z izjemno težkimi družbenopolitičnimi in ekonomskimi posledicami, kakršne pomenijo nacionalizem, etatizem, liberalizem itd.
V spopadu s težkimi problemi ekonomske stabilizacije vidijo nekateri (komunisti rešitev v vračanju k starim metodam centralizma in etatizma. O tem pa je zveza komunistov že zdavnaj izoblikovala jasna stališča. Tudi kongres bo vsekakor rekel odločen ne za centralizem in etatizem. Toda na drugi strani je dovolj razlogov, da smo zaskrbljeni zavoljo številnih primerov drobitve, najrazličnejšega zapiranja, spodkopavanja enotnosti, par-tikularizma in nacionalizma. Če si člani zveze komunistov v resnici česa močno želijo od 12. kongresa ZKJ, potem pričakujejo, da se bo okrepila predvsem njena enotnost.
Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da to ni lahka naloga. Smo država z zapleteno socialno, nacionalno, gospodarsko strukturo. 'Razlike so objektivne in velike. Na tej podlagi se porajajo tudi različni objektivni interesi. O teh razlikah razpravljamo odkrito in jasno,
UVAJANJE AOP V DO „KLADIVAR” ŽIRI
Že v 5. številki tovarniškega glasila je tov. Bogdan Erznožnik, pod naslovom „Potek projekta uvedbe sistema za pripravo proizvodnje", pisal o uvajanja sodobnejše organizacije v DO in v zvezi s tem omenjal tudi uporabo računalnika.
Med tem časom so stvari toliko napredovale, da smo v fazi, ko imamo vpeljano avtomatsko obdelavo materialnega poslovanja. Praktično to izgleda tako, da dobimo vsak teden pregled zalog orodja, materiala, polizdelkov in izdelkov ipo skladiščih, tako količinsko kot tudii vrednostno.
Na koncu vsakega meseca pa računalnik izpiše tudi preglede porabe po delovnih nalogih, realizacijo proizvodnje in prodaje itd.
Vsi ti izpisi so uporaben pripomoček pri vodenju skladišč, materialnega in finančnega knjigovodstva, planiranja itd.
'Da v začetni fazi me bi prihajalo do napak oziroma da bi jih bilo čim lažje odkriti, so zaloge po skladiščih vodene tudi ročno s karticami, da oba izpisa (strojnega in ročnega) med seboj primerjamo. Ročno vodenje zalog na karticah je le začasno in ga bomo po določe-
da bi na realnih spoznanjih ter na temelju samoupravnih dohodkovnih odnosov, na načelih delitve po delu in socialistične solidarnosti usmerili naš skupni razvoj in zagotovili hitrejši napredek celotne družbe, da bi zagotovili slehernemu njenemu delu poln razcvet. Socializem ne sme ponoviti -napak, ki svet pehajo v vse večjo polarizacijo — bogati sever in revni jug. Ne le zavoljo interesov tistih, ki so v tem trenutku revni, ampak tudi zavoljo skupnega interesa za optimalen razvoj.
Ekonomski problemi -bodo nedvomno v središču -kongresne pozornosti. 'Družbenoekonomsko stabiliziranje celotnega jugoslovanskega gospodarstva je velika preizkušnja, velika priložnost jugoslovanskega samoupravnega socializma. Toda to niso problemi izpred 15 ali 30 let! Danes je Jugoslavija -na -meji med nerazvitimi in srednje ra,zvitimi državami, proizvajalne sile so se okrepile. Socialna struktura se je spremenila-, potencialne možnosti so nekajkrat večje, kot so bile kdajkoli doslej. Na tej novi isocialno-ekono-mski ledini moramo zaorati globoko brazdo, ki naj obrodi pomembne spremembe v gospodarski strukturi, v ekonomskih odnosih in -v ravnanju ljudi. 'Nosilec te preobrazbe je lahko le delavski razred, njegov voditelj pa le zveza komunistov. Dvanajsti kongres mora zato določiti jasne smeri akcije, oborožiti -mora zvezo komunistov i-n delavski razred z jasnimi spoznanji o poteh in sredstvih tega boja, zagotoviti -mora polno enotnost zveze -komunistov Jugoslavije. Brez trdne enotnosti ZKJ, brez odločnih prizadevanj -komunistov, za kakršno se bomo dogovorili, brez odgovornosti slehernega člana zveze komunistov za uresničenje sprejete usmeritve tudi ne moremo računati na -uspeh v tej usodni akciji za -našo državo in -njeno bodočnost.
Prav zavoljo vprašanj, o katerih bo razpravljal kongres, zavoljo prepričanja, da bomo na- njem našli pravilne odgovore, da bo na njem ZKJ potrdila svojo moč in enotnost ter opravičila pričakovanja ne le -komunistov, ampak vseh občanov, mu upravičeno lahko rečemo naš kongres.
Dobroslav ČU1AFIČ
nem času ukinili.
Za vse obdelave, ki se že in ki se bodo še izvajale, je bilo najprej potrebno ustvariti bazo podatkov. To pomeni, da je bil-o treba vnesti v -računalniški spomin vse podatke o materialu, izdelkih, ki -se nahajajo v podjetju. Nadaljnja faza obdelav, na kateri intenzivno delamo, pa jo planiranje obsega in strukture proizvodnje. Za to sta potrebni dve osnovni informaciji:
1.	Kakšne količine materiala in sestavnih delov je potrebno zagotoviti in ob katerem času (predvidevanje -potreb). Da bi dobili to informacijo je potrebno ustvariti novo -bazo podatkov. To pomeni, -da je treba na posebne obrazce izpisati vse kosovnice, normative materiala itd.
2.	Kakšne zmogljivosti na posameznih delovnih mestih morajo biti na -razpolago ter ob katerem času (planiranje kapacitet). Tudi za planiranje kapacitet je potrebno ustvariti bazo podatkov. Potrebno je vnesti podatke o strojih, tehnoloških postopkih, časovnih normativih.
'Ko -bodo v-si ti podatki zajeti, bo možno iz plana prodaje izračunati plan potreb po posameznih materialih, strojih itd.
Za proizvode, ki jih je za izpolnitev planskih zahtev treba izdelati v DO, se izpišejo že izračunane potrebe materiala, ki ga je potrebno dvigniti 'iz skladišč.
To so predlogi, ki jih bodo morali obdelati planerji in bodo izhodišča za kasnejše lainsiranje dokumentacije.
Vsi ti dokumenti bodo služili kot osnova za izračun stroškov materiala, dela, izračun OD in celotni obračun proizvodnje. Iz teh podatkov bo razvidno, koliko nas nek proizvod dejansko stane, ali ga prodajamo z do-
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
20. redna seja komisije za delovna razmerja DO KLADI-VAR z dne 10. 5. 1982 v sejni sobi DO.
Za predsednika novoimenovane komisije za delovna razmerja člani soglasno izvolijo tov. 'KOSMAČ ing. Janeza, ki tudi nadaljuje z vodenjem seje.
1.	Izbira med prijavljenima kandidatoma za opravljanje del oziroma nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenja proizvodno-planskega sektorja se ne izvede. Zaradi nemotenega poteka proizvodnega procesa ter pomembnosti izvrševanja vsakodnevnih nalog v proizvodnji se za določen čas enega -leta razporedi tov. Novak Dimitrija, ki bo v tem času opravljal dela in naloge vodje proizvodno-planskega sektorja. Razporeditev se izvede na podlagi dolgoletnih delovnih izkušenj, ki jih ima tov. Novak v RPS. Pred potekom enega leta se prosta dela oziroma naloge vodje iRPS ponovno razpišejo. Razporeditev se izvede z dnem 1.4. 1982.
2.	-Na razpis za vodje knjigovodskega sektorja se je prijavila tov. Poljanšek Mira, ki ne ustreza razpisnim pogojem po Pravilniku o razvidu del oziroma nalog. Po krajši razpravi komisija sprejme naslednji sklep. Ker tov. Poljanšek Mira ne ustreza razpisnim pogojem za vodjo knjigovodskega sektorja, se za določen čas enega leta razporedi za vodjo knjigovodskgea sektorja. Pred potekom enega leta se dela in naloge vodje knjigovodskega sektorja ponovno razpišejo. Razporeditev se izvede s 1.4. 1982.
3.	Izbira izmed prijavljenima kandidatoma za opravljanje del oziroma nalog vodenja OPD se ne izvede. Zaradi vedno večjih zahtev na področju planiranja in priprave dokumentacije v proizvodnem procesu ter hitrejšega reševanja posameznih problemov v proizvodnji je razporeditev delavca, ki bo opravljal te na-loge nujno potrebna. Za določen čas enega leta se z 15. 5. 1982 k opravljanju del in nalog vodje OPD razporedi tov. Mirka Govekarja, ki že sedaj opravlja dela in naloge planerja proizvodnje. Pred pretekom enega leta se prosta dela in naloge vodje OPD ponovno objavijo v sredstvih javnega obveščanja.
4.	K opravljanju prostih del in nalog tehničnega -risarja v RO -z a avtomatizacijo st reg e se razporedi tov. Jereb Valterja, ki ustreza razpisnim pogojem. Sedaj opravlja dela in naloge čuvaja v -DO Kladivar Žiri. Razporeditev se izvede s 15. 5. 1982. Določi se 3-mesečna poskusna doba.
5.	Za opravljanje prostih -del in nalog čuvaja se sklene delovno razmerje s tov. -Remic Aleksandrom za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delovno razmerje se sklene s 15. 5. 1982.
6.	Za opravljanje prostih del oziroma -nalog čistilca se izbere tov. Seljak Andreja. Delovno razmerje se bo sklenilo na podlagi zdravniškega spričevala (ocene do-
bičkom, ali pa imamo z njim celo izgubo. To bo ena od informacij za lažje in pravilnejše poslovne odločitve. Zbrani podatki o materialu in proizvodnji bodo dobra osnova za standardizacijo v okviru DO. S tem bi zmanjšali število različnih vrst materiala, orodij itd., kar bi omogočilo manjše zaloge po skladiščih i-n s tem manjšo vezavo sredstev, ki predstavljajo mrtvi kapital.
Janez Pirnat, ing. stroj.
lovne zmožnosti), najkasneje pa s 15. 6. 1982.
7.	Delovno razmerje s kandidati, ki so posredovali prošnje, se ne sklene. Trenutno v DO -ni prostih del in nalog, h katerimi bi lahko prijavljene kandidate razporedili.
8.	Prošnji Iskre So-l-s-ki center Kranj za opravljanje obvezne počitniške prakse za tov. Metoda Trčka se ne ugodi, zaradi obveznosti, ki jih i-ma naša -DO do svojih štipendistov. Komisijo za delovna razmerja sprejme tudi sklep: da v letu 1982 DO iz objektivnih razlogov ne bo mogla omogočiti obvezne počitniške prakse dijakom in študentom, ki niso štipendisti naše DO.
9.	Tov. Kosmač Janezu in tov. Krvi-na -Pavletu se odobri -pet dni izredno plačanega dopusta od 17. 5. do 21. 5. 1982.
21. in 1. seja delavskega sveta z dne 4. 5. 1982
1.	DS je obravnaval poročilo o doseženih rezultatih poslovanja D-O v prvem tromesečju in ga soglasno sprejel. DS ugotavlja, -da je zbor delavcev dne 29. 4. 1982 obravnaval oceno rezultatov dela i-n poslovanja DO v prvem tromesečju -leta 1982 ter z osebnim izjavljanjem potrdil i-n sprejel predlagano začasno delitev ustvarjenega dohodka.
2.	Člani delavskega sveta so soglasno potrdili za predsednika DS tov. Slabe Staneta, za njegovega namestnika pa tov. Kokalj Mihelo.
3.	DS v posamezne komisije imenuje naslednje delegate:
V	komisijo za delovna razmerja:
1.	Albreht Marjan
2.	Kristan Anton
3.	Kosmač Janez
4.	Mole Vanjo
5.	-Rudolf Vinko
V	komisijo za družbeni standard:
1.	Božič Franko
2.	Capuder Marinka
3.	Kavčič -Iztok
4.	Krvina -Pavel
5.	Šorli Marjan
V	komisijo za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev:
1.	Cokan Bogomir
2.	Kranjc Viktorija
3.	Mlakar Martina
4.	Mlinar Jože
5.	Oblak Mirko
V	komisijo za obveščanje:
1.	Pagon Marko
2.	Pečelin Matevž
3.	Poljanšek -Marjan
4.	Temelj Fronc
5.	Žakelj Marija
V	odbor za SLO in DS:
1.	Bogataj Rado — predsednik
2.	Slabe Stanko — namestnik
3.	Cokan Bogomir — načelnik NZ
4.	Gladek Vinko — poveljnik CZ
5.	Govekar Mirko — predstavnik ZSMS
6.	Pečelin Matevž — predstavnik OOS
7.	Podobnik Vinko — predstavnik OOZK
V	komite za SLO in DS:
1.	Mole Vanjo — predsednik (sekretar OOZK)
2.	Kavčič Iztok - namestnik (predsednika OOS)
3.	Bogataj Rado — član (direktor)
4.	Slabe Stanko — član (predsednik DS)
5.	Pišler Alojz — član (predsednik OOZSMS)
6.	Cokan Bogomir — član (načelnik NZ)
7.	Gladek Vinko — član (poveljnik CZ)
4.	Člani DS soglasno potrdijo naslednji sestav komisije za sestavo volilnih imenikov:
1.	Trček Jana — predsednik
2.	Žust Valentina — član
3.	Žakelj Marija — član
5.	Nabavi se 1 kom. namizna tehtnica 10 kg Maxima, ki stane po predračunu 16.445,00 din.
6.	DS sprejme sklep o regresu za letni dopust za leto 1982 po predloženem predlogu.
7.	Prošnji Planinskega društva Žiri, se ne odobri (pred časom sodelovali pri poroštvu, za obnovo doma),
Prošnji Smučarske zveze Slovenije, se ne odobri,
Prošnji DPO v občini Škofja Loka za obnovo obeležja spomenika padlim borcem selške čete na območju Planice — Rovt nad Cm Grobom se odobri znesek v višini 14.100,00 din.
Rezultati glasovanja:
8 članov za dodelitev omenjenih sredstev 2 člana sta se glasovanja vzdržala
8.	Tov. Trglavčni.k Anici se odobri stanovanjsko posojal b v višini 100.000,00 din in sicer direktno iz sklada skupne porabe. Z Ljubljansko banko se sklene pogodba po pooblastilu v zvezi z odobrenim kreditom.
9.	Aneks št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Škofja Loka soglasno sprejme.
Zbor delavcev z dne 29. 4. 1982
1.	Zbor delavcev soglasno potrdi predlagano poročilo o doseženih rezultatih poslovanja DO v prvem tromesečju leta 1982.
Zbor delavcev je obravnaval oceno rezultatov dela in poslovanja DO v prvem tromesečju leta 1982 ter z dvigom rok potrdil in sprejel predlagano začasno delitev ustvarjenega dohodka.
2.	Zbor delavcev soglasno sprejme predlog sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi v Temeljno banko Gorenjske.
Seja komisije za družbeni standard z dne 19. 4. 1982
1.	Tov. Trglavčnik Anici se odobri stanovanjsko posojilo v višini 100.000,00 din. Znesek se nakaže direktno iz sklada skupne porabe.
Tov. Erznožnik Bogdan je pripravil osnutek korektur Anketnega lista, s katerim se ugotavljajo stanovanjske razmere delavcev pri ogledih njihovih stanovanj.
Člani komisije predlagani osnutek Anketnega lista soglasno potrdijo.
2.	Osnutek Pravilnika o stanovanjskem gospodarstvu je pripravil vodja splošnega sektorja. Člani komisije so osnutek pravilnika pregledali. Splošni sektor bo napravil čistopis pravilnika in ga posredoval v 15 dnevno javno razpravo.
Po končani javni razpravi se zberejo pripombe, po potrebi korigira pravilnik in se ga posreduje v potrditev na zbor delavcev.
1.	redna seja komisije za družbeni standard z dne 6. 5. 1982
1.	Za predsednika komisije za družbeni standard se soglasno potrdi tov. Božič Franka.
2.	Maksimalni znesek stanovanjskega posojila v letu 1982 znaša 300.000 din.
2.	redna seja komisije za družbeni standard z dne 26. 5. 1982
I.	Prioritetna lista za dodeljevanje stanovanjskih posojil za leto 1982 (novogradnje):
1.	Rupnik Franc — 177 točk
2.	Kogovšek Jože — 173 točk
3.	Pivk Milka - 168 tačk
4.	Oblak Mirko - 157 točk
5.	Cankar Venčeslav — 143 točk
6.	Luzn a r And ra - 142 točk
7.	Kopač Milan — 138 točk
8.	Mlakar Martina - 138 točk
9.	Šubic Jolanda - 122 točk
10.	Pivk Jože - 114 točk
II.	Cokan Bogomir — 113 točk
Prioritetna lista za dodeljevanje stanovanjskih posojil za leto 1982 (adaptacije):
1.	Eržen Emil — 156 točk
2.	Pagon Miro —147 točk
3.	Starman Andrej — 98 točk
2. Delavcem se odobri naslednji znesek posojila za novogradnje v višini:
T. Cankar Venčeslav — 300.000 din
2.	Pivk Milka - 150.000 din
3.	Oblak Mirko - 300.000 din
4.	Pivk Jože - 200.000 din
5.	Mlakar Martina - 300.000 din
6.	Šubic Jolanda — 150.000 din
7.	Cokan Bogomir — 300.000 din
8.	Luznar An d ra — 300.000 din
9.	Kogovšek Jože — 200.000 din
10.	Rupnik Franc — 300.000 din
11.	Kopač Milan — 300.000 din
SKUPAJ	2.800,000 din
in za adaptacije naslednjim delavcem: 1.	Pagon Miro - 220.000 din 2.	Eržen Emil — 200.000 din 3.	Starman Andrej — 100.000 din	
SKUPAJ	520.000 din
VSEGA SKUPAJ	3.320.000 din
Odobrena sredstva bodo delavci koristili iz sredstev po pogodbi o vezavi sredstev št. 909 z dne 25. 11. 1982, med DO Kladi var in LB, ki bo sproščena novembra
1982.
Že na prejšnji seji komisije za družbeni standard, ki je bila din e 24. 2. 1982 je tov. Mlinar Miran, kateremu je bilo odobreno posojilo v višini 300.000 din za nakup stanovanja, obvestil komisijo, da odobrenih sredstev ne bo porabil.
Ta sredstva lahko takoj koristi tov. Šubic Jolanda in tov. Pivk Milka v odobrenem znesku vsaka po 150.000 din.
BALADA NA POSEBEN NAČIN O ŽIROVSKI INDUSTRIJSKI CONI IN LUKNJASTI CESTI
(Nadaljevanje)
Take so te reči. Verjeli smo strokovnjakom in še zmeraj verjamemo, verjeli smo sebi, žal pa sebi več ne verjamemo. Ne verjamemo drug drugemu, da je vse kar zgradimo, pridobitev za kraj, gradili pa bomo lahko le združen'!, enotni in s skupnimi močmi, brez zasebnih interesov in brez poravnave starih (predvsem privatnih) razprtij na škodo nas vseh.
Rečeno je že bilo, da smo povabili v Žiri strokovnjake, celo ,,republikance", da bi nam pomagali rešiti prometno zagato kompleksno, kot se temu reče, kar pomeni odpraviti vse prometne probleme v Žireh.
Joj, kako smo se razživeli. Na enkrat smo našli vsaj pet prometnih rešitev, vsaka pa je bila najboljša. Davkarjev Živko je talko mahaI z rokami in poskakoval, ob tem pa robantil in drdral kot ruski avtomat, da so se nekateri prisotni takoj razbežali, nekaterim pa je predstava ugajala in so vztrajali do konca prepričani, da Žirovci tako in talko ne bodo enotni in ne bo treba prispevati denarcev za komiplekno prometno rešitev.
Mi pa, ki se dnevno spotikamo in „prekucujemo" po teh luknjah, pa se nismo dali kar tako odpraviti. Zahtevali smo strokovno prometno rešitev, pa čeprav v variantah, kot je bilo tiste čase v občini Škofja Loka v modi. Bali smo se,da bi dobili 10 do 15 variant in bi se v tem na-
ša industrijska cesta skoraj izenačila s Škofjeloško prometno vpadnico, iz Poljanske doline pa je bil strah neupravičen. Že čez nekaj mesecev smo dobili čisto novo prometno študijo samo v treh variantah. Z veseljem smo plačali priložen račuin misleč, da smo to pot rešili vse prometne probleme.
Ustanovljen je bil gradbeni odbor za industrijsko cesto, ki ga je imenoval in potrdil celo Svet -KS Žiri, z namenom, da bo zadeva skrajno -resna. Odbor sestavljajo predstavniki vseh delovnih organizacij in ima obsežne zadolžitve ter pristojnosti (tisto drug le na papirju), predseduje pa mu J. P.
Vse tri prometne variante smo opremili s predračuni in ostalimi podatki, ki so za izbiro najustreznejše variante nujni in -gradivo posla-li v vse delovne organizacije v Žireh, ki so oz. še bodo locirane v industrijski coni, da bi po samoupravni poti izbrali ustrezno varianto in namenili za gradnjo ceste potreben denar.
-Pri izbiri variante se to pot nismo obnašali tradicionalno žirovsko in smo se presenetljivo hitro odločili za najcenejšo i-n na prvi pogled tudi najboljšo varianto, po kateri bi bila industrijska cona povezana z regionalno cesto z novo prometnico (od trgovine Market pa do Etikete), žal pa nismo bili vsi pripravljeni za ceste odšteti denarce.
Je pač tako, da dandanašnji brez denarja ni nič. Saj poznate slovenski pregovor, ki pravi, da se zastonj še
mačke ne.........mi pa bi se radi kar zastonj, kar tako
brez denarja.
Tisti, ki smo locirani na -severozahodni strani industrijske cone pa nismo odnehali in smo naprosili Krajevno skupnost Žiri, da v svojem imenu in na svoj račun naroči projektno dokumentacijo za nesporni del industrijske ceste (po obstoječi trasi).
Tako je pač v Žireh. Kar združeno delo ne more, zmore Krajevna skupnost, kar pa Krajevna skupnost ne more, pa zmoremo krajani sami, ali pa v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in združenim delom. Še dobro, da do da-ne-s še nismo ,,-pogrunta'li", da tvorimo eno in drugo isti ljudje, drugače se ne bi mogli zgovarjati drug na drugega. Tako pa nam je vsem skupaj lepo. Saj smo vsi dobri ljudje, kot je vedno znova ugotovi j a-l tisti tajnik Krajevne skupnosti na TV.
Se nadaljuje!
J. P.
NOVO PRI NAS IN NA TUJEM . . .
. . . V letu 1931 je jugoslovanska industrija prodala na tuje tržišče 4.700 obdelovalnih strojev, to je skoraj 1 /3 vseh proizvedenih obdelovalnih strojev v SFRJ (po NPN 6, 1932-6).
. . . Po podatkih britanskega Združenja za robotiko je v svetu insta-li-raaiih naslednje število robotov:
Japonska — 10.000 enot ZDA — 5.000 enot ZR Nemčija — 2.300 enot Švedska — 1.700 enot Velika Britanija — 713 enot
. . . V letu 1992 predvidevajo, da bo v Veliki Britaniji instaliranih 10.000 robotov (po NPN 6, 1982-6).
. . . V svetu je znašala stopnja inflacije v preteklem
letu: Japonska 2,8, Švica 4,7, ZRN 5,2, Avstrija 5,9, ZDA 6, Švedska 8,6, Velika Britanija 10,4, Kanada 11,6, Francija 14,1, Italija 16,5, Grčija 20,6 (po Financial Times 1982-05-22).
. . . Po podatkih Globusa vsako 5 delovno mesto v ZRN zavisi od uspešnosti izvoza, odnosno vsaki 5 delavec dela samo za izvoz. To je predvsem izvoz strojev 62,6 Mrd DM, avtomobilov 62,2 Mrd DM, kemičnih produktov 52,5 Mrd DM in elektrotehnike 37,5 Mrd DM. Konjuktu-ra kaže rastočo izvozno naravnanost (narašča 30%) pri zmanjšanju obrestne mere (—1%), plače (—0,7%) ter cene izdelkov (—1,5%). Procenti so podani primerjalno (po f+h 32 1982-5).
Anton Beovič, dipl. ing.
NNNP 82 V KLADIVARJU 29. 5. 1982
Kot že več let nazaj, je tudi to leto bila vaja NNNP 82, vendar v manjšem obsegu kot sicer. Odvijala se je v glavnem v industrij siki coni vŽireh.
2e na predvečer vaje smo poostrili budnost v DO — 'KladIvar, Etiketi ter v KGZ „Sora" obrat Žaga. Načelniki e-not NZ imenovanih DO so izmenično opravljali obhode vse do ranega jutra, ko se je nato v DO Kla-divar ob 5.45 sestal komite za SLO in DS.
Hkrati je bilo izdano povelje za aktiviranje pripadnikov NZ in CZ.
iMed tem časom, ko smo čakali na prihod prvih pripadnikov (NZ, je komite za SLO in DS proučil varnostno oceno in ugotovil, da je ugodna, ter nas nobena, še tako zapletena situacija me bi presenetila oz. zalotila nepripravljene.
Že ob 6.10 so prvi pripadniki vseh treh DO skupno, po dogovoru med načelniki NZ, že bili na stražarskih mestih im formirali smo dve patroli s po tri člani NZ. Tako je bil dostop do industrijske cone onemogočen.
Ustavljali smo vse avtomobile in pešce. Zahtevali, da se 'legitimirajo in povedo, s kakšnim namenom se gibajo vtem „prepovedanem" območju.
Veliko je bilo ..provokatorjev", katere pa so pripadniki >NZ oddaljili. Vedeli smo, da se industrijski coni približujejo „diverzantje" z namenom, da zasedejo ali vsaj porušijo naše objekte ključnega pomena, (tran-
sformator, na primer).
Tako se je tudi zgodilo. Še preden so se ..diverzanti" približali na 800 m, smo jih kljub njihovemu maskiranju že odkrili, na cca 300 m od ograje DO - Kladivarja, pa tudi 2 zajeli, še preden sta mogla aktivirati ./bombe" (dimne). Eden izmed diverzantov pa je „bombo" aktiviral 100 m od objekta žage, ker je bil že prej odkrit, vendar se ni predal, nato pa zbežal. CZ je opravila nekaj vaj tehnične narave ter pregledala vse hidrante, ter ugotovila, da so vsi v redu.
Vaje je kontroliralo več članov komiteja SLO pri KS iin jo pozitivno ocenila.
Okrog 12.00 smo vajo NlNiNR 82 zaključili.
Sedaj še nekaj besed o obnašanju pripadnikov NZ na vajah. Večina je vaje sprejela kot resno zadevo, saj se zaveda, da bi v slučaju resnične potrebe branila svojo DO, v kateri živi im dela v miru in si služi svoj kruh. Torej jo braniti.
Sigurno pa bi vsaka takšna vaja uspešneje potekala, če (bi pripadniki NZ bili oboroženi in uniformirani. Vsaj resneje bi izpadla, talko pa točnega razvoja dogodkov v resničnem primeru za sedaj še ne moremo predvideti. Pokazala pa je nekaj. Dobro organizirano, budno in oboroženo ljudstvo je lahko smrtna past še za tako dobrega diverzanta.
Cokan Bogomir
ALI SE POZNAMO
Naša rubrika Ali se poznamo, se nadaljuje in tokrat smo se odločili, da vam predstavimo sodelavko SILVO ZALAR. Čeprav jo že vsi
dobro poznamo, smo jo vendar povprašali o tem in onem in Silva je sproščeno in mirno odgovarjala in zgovorno pripovedovala o sebi in o
življenju na delovnem mestu in doma.
Sedaj je začasno razporejena v skladišče, kjer dela kot tajnica vodje RPS. Pravi, da je tu zelo veliko dela, čeprav marsikdo, ki dela ne pozna, misli drugače. Potreba po tem delovnem mestu se je pokazala šele ipred nedavnim, ko smo prišli na računalniško obdelavo podatkov, zato se pri delu pojavljajo razne težave.
Silva je končala upravno-admini-strativno šolo v Ljubljani. Za to smer se je odločila po osnovni šoli ina podlagi razgovora s poklicnimi svetovalci in gdede na dosežen uspeh. Prošnjo za štipendijo je dala v Kladivar, kjer je bila tudi sprejeta in zato se je po končani šoli septembra 1980 tudi zaposlila v naši DO.
Najprej je bila pripravnik in glede pripravništva je mnenja, da ni organizirano tako, kot bi bilo potrebno, saj ni spoznala vsega, kar bi se v tem času želela. Vsak, ki začne prvič delati, naj bi podrobno spoznal delovni proces in delo tako v proizvodnji kot tudi na področju, kjer bo kasneje delal, saj bi se tako mnogo laže vključili v
delo.
Moti jo tudi to, ker v Kladivarju ni ustreznega delovnega mesta, kjer bi lahko uporabila znanje, ki si ga je pridobila v svojem štiriletnem izobraževalnem procesu. Pri tem navaja primer, da je bila v šoli odlična strojepiska in je dosegala velike hitrosti. Toda, če človek ne piše dan za dnem, počasi izgublja hitrost pa tudi kvaliteto tipkanja, zato misli, da je škoda, ker znanje in spretnost, ki si človek pridobi v šoli, ne more koristno uporabiti. Seveda je to le en primer, na splošno pa pravi, da kadrovska politika v DO ni pravilna in premalo upoštevajo znanje pridobljeno v šolah. Drugače je z delom in sploh z odnosi v Kladivarju zadovoljna.
Razne pomanjkljivosti opaža tudi pri kandidiranju članov v posamezne DPO. Za primer je navedla sindikat, ki določi posameznikom razne zadoilžiitve, brez njihove poprejšnje vednosti. Tudi njo so brez vprašanja, če ima čas oz. če si želi, določili za tajnico sindikata. Tudi v skladišču, kjer trenutno dela, opaža, da delo ni dobro organizirano. Vsi vemo, da je materiali za delo v tovarni odločilnega pomena, saj
zaradi prepozno prevzetega materiali a lahko pride do zastojev v proizvodnji. Tudi pri jemanju materiala iz skladišča bt bila potrebna večja disciplina. Nekateri delavci še vedno jemljejo material brez vednosti odgovornih v skladišču in zato pride pri inventuri do raznih odstopanj.
Z OD je Silva kar zadovoljna, čeprav je v primerjavi z delavci v proizvodnji precej nižji.
Tudi sama je nekaj časa delala
v proizvodnji na normi in pravi, da delo ni bilo pretežko in da ga je z veseljem opravljala.
Ko sem jo povprašal še o njenem življenju zunaj OD, je povedala, da je poročena in ima hčerko. Z možem, ki je zaposlen v Alpini, živita pri njenih starših v Žireh in sta nedavno tega opremila stanovanje. V prostem času plete ali dela gabi en, včasih pa rada prebere tudi dobro knjigo. Prej, ko je imela več časa, je zelo rada brala,
sedaj pa ima druge obveznosti. Dopust namerava preživeti doma, čeprav je prejšnja leta rada hodila na morje. Za prihodnost pa tudi nii-ma kakšnih posebnih načrtov, saj življenje samo obrača pot.
Tako sva s Silvo zaključila najino prijetno kramljanje.
Ciril Kacin
LEP USPEH NAŠIH KOVINARJEV NA TEKMOVANJU V ŠKOFJI LOKI
TOZD ILiTH orodjarna je bila 4. im 5. junija gostitelj 3. delovnega tekmovanja kovinarjev občine Škofja Loka. Udeležilo se ga je okrog 30 kovinarjev iz posameznih DO, ki so se pomerili po poklicih: strugar, orodjar, varilec (REO, rezkal ec iin brusilec. Lahko rečem, da se zanimanje za tovrstno tekmovanje iz leta v 'leto povečuje, ikar smo opazili tudi. v naši DO. V Kladivarju se je prijavilo kar '15 tekmovalcev, vendar se vsi iz objektivnih razlogov niso mogli udeležiti.
Tekmovanje je potekalo v dobro pripravljeni orodjarni v LTH, kjer so 'lepo poskrbeli za nemoteno delo in potek tekmovanja. Pomerili smo se v teoretičnem in praktičnem delu, ki je bil precej zahteven, saj je tu odločala •kvaliteta izdelka. Tudi teorija je bila za marsikoga trn v peti, toda vesten iin priden delavec se tudi tega ni ustrašil.
Prireditelji so nam že pred tekmovanjem poslali gradivo za tekmovanje, (Nekateri naši delavci so nam glede na poslana vprašanja, pripravili odgovore, kar je mnogo pripomoglo k boljši uvrstitvi.
Naši delavci so se v tem tekmovanju uvrstili takole:
1.	V skupini strugarjev
2.	mesto - Buh Matjaž
3.	mesto — Peternelj Adolf
4.	mesto — Homec Slavko
8.	mesto — Kavčič Stane
V tej skupini je potrebno pohvaliti dobro delo in uvrstitev naših delavcev. (Posebno Buh Matjaž se je dobro izkazal, saj mu je manjkalo le 7 točk do osvojitve prvega mesta.
2.	V skupini orodjarjev
3.	mesto — Žakelj Lado
5.	mesto — Kacin Cirili
6.	mesto - Mrak Božo
Skupina orodjarjev se je trudila po svojih močeh. Naj-
SREČANJE LITERATOV ZPS V RIBNICI
V okviru ZPS deluje tudi komisija za kuti uro. V tej komisiji ima tudi Kladivar svojega predstavnika. Trenutno je to Franc Temelj. Ta komisija je zelo delavna, več o njenem delu pa kdaj drugič. Omenim naj le, da zelo vzpodbuja tudi literarna snovanja delavcev ZPS. V lanskem letu ije izdala knjižico s pesmimi, ki so jih napisali člani naiše SOZD. Med njimi je bi la objavljena pesem našega Franca Kopača. Načrtovali so tudi izdajo proznih sestavkov. Zbranega gradiva je bilo dovolj.
bolj smo lahiko veseli uvrstitve Ladota, saj verno, da je on šele učenec v lil. letniku kovinarske šole in zato lahiko pričakujemo od njega še več uspehov.
3.	V skupini varilcev
1. mesto — Oblak Mitko
Dobro so se uvrstili.! tudi tekmovalci iPoliksa, saj je praktični del tekmovanja potekal v tej DO.
Minko je seveda zastopal občinske bairve na republiškem tekmovanju iin se je 'Uvrstil nekje v sredini. Povedal je, da je s tega tekmovanja prinesel marsikatero izkušnjo več in da se bo podobnih tekmovanj še udeleževal.
4.	V skupini rezkal cev
4.	mesto — Cankar Franc
5.	mesto - Stane Demšar
6.	mesto - Bogdan Trček
Čeprav je skupina rezkali cev nastopila prvič na tovrstnem tekmovanju, so se trudili, da pokažejo svoje znanje in sposobnosti v največji meri. Izkušnje, ki so 'jih pridobili, bodo gotovo s pridom uporabili tudi za našimi stroji, drugo leto pa bodo zopet preizkusili svoje znanje.
Poudariti je potrebno tudi to, da so taka tekmovanja zelo koristna in da se jih bo potrebno udeleževati v večjem številu. Obenem je tekmovanje tudi spodbuda za boljše delo ter izpopolnjevan je splošnega in strokovnega znanja posameznikov.
Naj ob tej priložnosti čestitamo vsem delavcem, ki so se udeležili tekmovanja za dosežene uspehe in zaželimo, da bi naslednje leto, ko bo tekmovalce gostil Kladi var, nastopili še v večjem številu in bolj pripravljeni ter bi tako zopet dokazali, da le delo vrednoti človeka. Hvala tudi vsem tistim, ki ste kakorkoli pripomogli k boljši pripravljenosti tekmovalcev.
Ciril Kacin
vendar pa se 'je zataknili o pri denarju. Ker zbornika ni bilo moč izdati,, je komisija povabila vse avtorje sestavkov in pesmi v Ribnico, kjer naj bi se pod pokroviteljstvom Rika vršila okrogla miza. Te okrogle mize smo se udeležili tudi Kladivarci.
Nekega junijskega popoldneva smo se zbrali v domu J(NA v Ribnici. Ta dom je vzorno urejen in je središče kulturnega dogajanja v Ribnici. V imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije sta nas pozdravila dva njena
predstavnika. Potem se je začel razgovor o načinih literarnega ustvarjanja in razčlenjevanja poslanih prispevkov. Na razgovoru smo slišali obilo koristnih nasvetov. Po končani okrogli mizi se je pričel literarni večer. Vsi smo se .preselili v lepo kinodvorano. Po pozdravnem nagovoru so učenci glasbene šole iz Ribnice odigrali nekaij glasbenih točk. Med njimi so recitatorji recitirali prispevke naših literatov. Za vesel zaključek pa .je predstavnik Rilca prebral še svojo humoresko o človeških organih, kateri smo se vsi od srca nasmejali.
IZLET, KI Ml JE VTISNIL LEPE SPOMINE
Bilo je dokaj mrzlo spomladansko jutro, ko smo se zelo zg o da. j odpeljali z zbornega mesta. V našem avtobusu nam ni bilo dolgčas, saj smo imeli radio, tako da zaspanosti ni bilo. Hitro je mineval čas in upali smo, da bomo imeli lep izlet. Vozili smo se mimo Ljubljane proti Dolenjski in opazovali reko Krlko. Krnailu smo zagledali tudi grad Otočec, vendar se tu nismo ustavljali. Peljali simo se dalje do Čateža, kjer srno naredili kratek počitek, nato pa simo se odpeljali proti Zagrebu, z namenom, da si ogledamo živalski vrt. Tu sem bil prvič, zato sem doživel veliko novega. Bilo je jutro in živali so dobivale svoj prvi obrok hrane za zajtrk. Lepo je
bilo gledati medvedke, ki so imele v močnih šapah štruce črnega kruha iin leno glodale svoj grižljaj. Mislil sem si, da te živali ne morejo biti preveč živahne, zato sem pobral odpadlo vejo in se iskozi ograjo do-
KADROVSKE NOVICE
v času od 10. decembra 1981 do 30. junija 1982 so delovno razmerje z delavci naše DO sklenili:
Strel Milam, strugar — strugar I, II
Remic Aleksander, NK delavec — čuvaj
Iz JLA so se vrnili:
Kenda Branko, str. ključavničar — vzdrževalec I Kavčič Rudolf, str. ključavničar — monter HO II Podobnik Evgen, elektrikar — monter HK 11 Kržišnik Branko, elektrikar — elektrikar II Gaber Srečko, orodjar — orodjar II
Potem so nas organizatorji povabili še na večerjo, kjer smo se ob prijetnem kramljanju spoznali med seboj, se pogovorili o svojem delu, problemih in sklepali nova poznanstva. Ura je bila že pozna, ko smo se poslovili in zdrveli vsak na svoj konec Slovenije, z mislijo v srcu, da se še dobimo. Taka srečanja so vsestransko koristna za zbližanje delavcev ZPS med seboj i,n si jih še želimo.
Matevž Pečelin
taknil medvedkinega hrbta. Tedaj pa se je žival obrnila iin pokazala svojo pravo zverinsko moč. Veja se je začela lomiti in večina gledalcev, ki so stali ob kletki, je zbežala proč, saj so se bali, da bi se raztrgala ograjena mreža. Ko sem šel malo naprej, sem videl, do pri kletkah, kjer so bili tigri, visi tabla, na kateri piše, da je draženje živali kaznivo. Če bi ta napis videl prej, bi seveda ne dražil medvedke, ki pa mi je tudi sama dokazala, da so tudi živali za mrežami nevarne. Po dveh urah ogledovanja, se mi je zelo vtisnil v spomin tudi mogočen krokodil iin velike želve. Večina živali pa je bila, zaradi mraza, še v svojih brlogih, zato smo jih videli bolj -malo. Za Slovo od živalskega vrta sem se še enkrat ozrl na zlomljeno vejo in razjarjene medvedke, toda čas nas je priganjal naprej. Pot nas je vodila v Kumrovec, kjer smo si ogledali znamenitosti Titovega rojstnega kraja in nakupili nekaj spominkov. Ker so nekateri že priganjali, smo se kmalu odpeljali proti' Rogaški Slatini, kjer smo se ustavili za dalj časa. Odšel sem na plavanje v bazen, ki je zelo lepo urejen. Od tam smo se napotili v Šempeter v Savinjski dolini, kjer smo si ogledali jamo Pekel. Vsi udeleženci izleta v jamo niso odšli, ker so se mogoče bali, da bi naleteli na. prave hudiče. Toda hudičev v tej jami ni bilo videti, če pa bi ne bilo razsvetljave, )bi. nas nekje v sredini resnično pobrali hudiči. Vhod v jamo so zapirala železna vrata, ki nam jih je odprla ženska — naš vodič. Milsiiim, da takrat nisem videl pravega luciferja — ključavničarja, ker se ženske ne štejejo mednje.
Na izlet so mi ostali lepi spomini.
Rajko Primožič
Kogovšek Franci, NK delavec — pomožni vrtalec Burjeik Anton, dipl. ing. stroj. — pripravnik
delovno razmerje je prenehal:
Andreuzzi Ivo, avtomehanik — monter HO I
Trenutno je v DO Kladivar Žid zaposleno 245 delavcev.
Janez Vidmar
..Kladivcu" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o.
Ureja ga odbor za obveščanje:
člani: Marija Žakelj, Matevž Pečelin, Marko Pagon Ciril Kacin — glavni urednik Franc Temelj — odgovorni urednik Marjan Poljanšek — predsednik
Izhaja dvomesečno, naklada 300 izvodov
Tisk: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka
KAM NA DOPUST?
Md-Tdcn
športni th'i> iz. Praded
kiinaver
Tone
Usede K:
M/nd
Sbokeap
krat]
Krvina Pav Le.
pohl vala
/iegodro-
dni
Urcic/
Alfred
Uokel
Jundi ris. Vlmov
ravni
del
zgradbe
NCminij
obdobje,
Vek
Efot/atr
.slov. muzikolog in raziskovalec
iolkalo
naravno
vlakno
ang), vrt. zoodov/-
nctr
Sfc>y. kolar. zrvezof
veznih
japonski drobi £
nadav,
ndploči-
lo
HoJ/j.
.sjjocfa-
M_______
Bdeči'
kriz
Slovenije
tuje žen. ime
cnctc zd el. uporned
kradlji-
vce
otreijni IjVd. odtor
kalen,
nejasen
■Janez
Primožiš
vrtinčosl
vihar
Ljl/hljcM
il. de n.
valuio/
iesiena
ok/ika
jedi
Avtonom.
pokraji-
crejan
Vida
Sestavil in riecil C. kocin
Tokratna kri zanika vam hoče prikazati nekaj možnosti, ka ko preživeti težko prioakovami dopust. Prav gotovo v tem času že vsak izmed nas ve, kako bo preživel 'letošnje proste dni. Kalko vsako leto se bomo nekateri odpravili na morje, drugi v p lamine, tretji pa bodo dopust preživeli doma im ga popestrili z izleti v naravo. Mnogo bo tudi takih, takih, ki se bodo rekreirali z raznimi domačimi
opravili, za katere med letom ni bili o časa.
Kakorkoli bomo že preživeli letošnji odmor, ki bo za mar siikoga v duhu stabilizacije, poskušajmo si ustvariti nekaj prijetnih dni iin se odpočiti od napornega dela in misli, ki nas dan za dnem tarejo v tovarni.
Naj na kancu zaželim prav vsem, da. bi dopust vsak po sva je kar najbolje preživeti.