Št^v, 42 — Leto VI. PTUJ, 16. oktobra 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI nREDNlSTVO IK UPRAVA PTUJ, PREŠERNOVA 7 — TELEFON STEV 15«. ČEKOVNI KACUN PRI NAROON! SAM Kt ^UURU2NICA PTUj. STEV >>43 I ^ue ti RB JO je UREDNIŠKI ODBOR - ODOOVORNi URFDNIK VRA81 JOZB ROKOPISOV KB VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA -mUA MAROCNIHA 400 DIN. POLLETNA 200 <}io ČETRTLETNA 100 DIN *^^Tia dm 10.—- Titove besede v Skoplju -- besede vsega jugoslovanskega ljudstva: Predsednik republike Josip Brez Tito Je govoril v Skoplju pred več kot 250.000 ljudmi, k; so se zbrali na mogočni pro- slavi desetletnice ustanovitve makedonskih brigad Potem, ko je pozdravil ma kedonsko ljudstvo in mu česti- tal k temu velikemu prazniku, je prešel na tržaško vprašanje Omenil je svoj sobotni govor v Leskovcu in med drugim dejal: Vem, da vam je že znano, da je moj včerajšnji govor naletel pri mnogih krogih v tujini, ki se jih to tiče, na neugoden od- mev. Nič drugega tudi nisem pričakoval, moral pa sem pove. dati, kar mi mislimo, in zato sem govoril. Nam očitajo, da grozimo z zbiranjem čet. Mi pa ne delamo nič drugega kakor tisto, kar so delali Italijani že pred dobrim mesecem, ko so zbrali čete na naši meji Ze na Okroglici in v Splitu sem rekel, da nočemo takoj odgovoriti z zbiranjem čet, ker se nam zdi to z njihove strani komedija. Rekel sem tudi, da bo se čas, če bomo videli, da so koristi naše dclcUc ogrožene, da pride, mo tja! Zdaj pa je prišel čas Za to in mi smo morali odriniti tja. Zdaj je čas, ko smo mi to morali storiti, ko moramo sto- riti vse. seči po vseh zakonitih sredstvih, da preprečimo novo izdajalstvo nad našo deželo Nam očitajo da smo preveč temperamentni, da se zaletava- mo, da smo nepomirljivi. Gorje tistemu v naši deželi, ki bi bil pomirljiv takrat ko prodajajo koristi naše deže',e Vse naše l.iudstvo bi imelo pravico od- straniti ga in opljuvati. ker ne bi bil vreden zavzemati vodil- nega mesta. Na Zahodu bi mo- rali znati gledati ne samo na nas ki smo na vodilnih mestih, marveč na vse vas. Morali bi vedeti, kaj vi govorite in mi- slite. Zunaj pravijo: Hm Tito more vse. česar ne more P?.\\a, v par- lamentu. vS tem hoče,io reči. da Tito more. če hoče. tudi prodati kak del de^eJe Itali.ianom. Ne. jaz tega n? morem, .iaz tega ne morem in fvif norem storiti. Nadalje pravijo: Tokrat se Tito ravna po ulici, po množicah, moral pa bi množicam koman- dirati. Ne jaz sem pozvan sa- mo, da komandiram vojski, ka- dar bo to potrebno, ljudstvu pa nisem nikoli komandiral in mu tudi ne smem komandiratL Ljudstvu se ne komandira. Zu- naj so govorili in še govore, da sem diktator. Tole je diktator! (Tovariš Tito pokaže na zbrano ljudstvo, ki vihamo odobrava njegove besede.) Tu je dikta- I tor! Ljudstvo samo diktira svoje pravice, ljudstvo samo ima pra- I vico povedati, kaj hoče. Dikta- torjem pa v naši deželi ni me- sta. To bi morali vedeti!« Maršal Tito je nato dejal, da je zapadnima vladama sedaj nerodno preklicati tisto, kar sta I storiii, toda za mir. za tisto ; največje po čemer človeštvo I hrepeni, je včasih vredno žrtvo- vati tudi nekaj ugleda. Zdaj ne bi bilo več govora o ugledu, če bi pravilno pojmovali odnose I med malimi in velikimi deže- lami. Ker pa pojmujejo te od- nose drugače, ker jih presojajo skozi naočnike velesil, je ugled zanje zelo važna zadeva. Toda I kadar gre za pravičnost in mir, 9 ugledu sploh ne moremo go- voriti. Tedaj to ni važno, važno je sodelovanje, važno je prija- j teljstvo s takšnim ljudstvom, i kot je naše. važno je. da na terenu, tam pri Trstu, napo- sled zares vzpostavimo bazo za j nadaljnjo krepitev miru in so- delovanja proti sleherni agre- siji. To je važno, ne pa, ali bo trpel ali ne bo trpel ugled ne- koga. Mi imamo zdaj Združene narode in ko govorimo o ugle- du, pojdemo pred Združene narode, potem bomo pa videli, kaj porek6 tam. »Toda,« je na- daljeval tov Tito. »mi še zme- raj želimo in upamo, da bodo spoznali svojo globoko zablodo. Da bi zadovoljili italijanskim imperialističnim skominam, ho- čejo žrtvovati našo deželo, pri- jateljstvo naših ljudi in ljube- zen do miru.« Tov. Tito je dalje rekel, da od Italije ne bodo imeli posebne koristi v evropski obrambni skupnosti, dokler bo- do v njej gospodarili sedanji krmarji, ne glede na to, kaj vse bodo podpisali. Ze nešteto- krat so v zgodovini podpisali razne pogodbe in zveze, pa so jih zmeraj izdali, ko je kazalo, da bodo lahko zadovoljili svoje imperialistične koristi Nato je poudaril, da Italijani izsilju- jejo od zahodnih zaveznikov, da bi jim prepustili tisto, kar je naše. »Po mojem mnenju« — Je nadaljeval tov Tito — »bi morali zahodni zavezniki v tem videti običajno izsiljevanje Nam so rekli, da je treba Ita- Uane pustiti, da bodo oprav- Sjali cono A Zdaj so že neko- Hko popustili in ne bodo po- slali njihovih čet v to cono. marveč šele pozneje. Jaz pa nravim. da bomo mi zmeraj p.azili na to. ali bo itali.i3nski vojak stopil v cono A. V tre- nutku, ko bo tja vkorakal, bo- mo vkorakali v to cono tudi ml. Prepričan sem da bosta tudi tokrat zmagala zdrav smisel in želja, da stvari ne bi še bolj zaostrili; ker smo res že prišli do skrajne meje. Kaj bi imeli od tega, če bi se mi jutri spoprijeli z Italijani? Ce mislijo to, naj nas puste same z Italijani, da bomo mi to uredili, Zakaj bi odlašali s to zadevo za bodoče. Zakaj bi odlašali s to zadevo na ju- tri, če jo lahko uredimo da- nes s tistimi sredstvi, s ka- terimi Jo bomo morali re- ševati jutri? Tu namreč miru ne more biti. To ni nobena ba- za za sodelovanje. Kaj mislijo doseči s tem? Mar mislijo, da se bomo mi čez dva ali tri dni ohladili? Da, mi smo hladni, toda v svoji hladnokrvnosti dcSamo tisto, kar se nam zdi potrebno. Mi smo hladnokrvni povsod, kjer menimo, da se je treba ustaviti, da se ni treba predaleč zaleteti, ker smatra- mo, da bi lahko šlo za mnogo več in važnejšega, kakor je trenutno zadeva, za katero se borimo. Mi smo v tem hladni, toda ne glede na vse to. kar se je doslej zgodilo In kar smo go- vcrili, smo pripravljeni ponuditi roko Italijanom, zavezniki pa naj vplivajo na Italijo, povedo naf ji. da je mnogo važnejše prijateljstva z .Jugoslavijo ka- kor je vpra.?ian.ie Trsta, vpra- šanje cone A. Zavezniki na.t jim povedo, da je prijateljstvo z .Jugoslavijo mnogo važnejše, potlej pa bo- mo videli, ali hočejo poslušati. Toda ne. zavezniki od Italija- nov tega niso zahtevali. Zakaj bi mi zdaj privolili v to? Včeraj sem rekel, da je že slišati glasove, da je treba Ju- goslaviji odreči sleherno pomoč, če bo vztrajala pri svojih za- htevah. Danes se je moje pred- videvanje v določenem smislu uresničilo. Nekateri ljudje. In sicer vodilne uradne osebnosti, so že začele govoriti, da nam ni treba dati pomoči. Danes po- udarjam to, kar sem rekel vče- raj: Mislili so. da nas bodo s dajanjem pomoči spravili v položaj, da se bomo odrekli ti- stemu, kar je naše. Ne. za, no- beno pomoč se ne moremo od- reči tistemu, kar je naše! Zal nam bo. če pride do tega, toda pripravljeni smo na največje žrtve za nadaljnjo graditev so- cializma v naši deželi.« Ptuj. 15. oktobra (LP). Teden dni že trajajo v Ptuju in v vseh predelih okraja protestna zbo- rovanja, na katerih prebivalstvo odločno zahteva takojšnjo raz- veljavljenje krivičnega odloka angloameriške vlade o prepu- stitvi uprave cone A in Trsta italiianskim imperialistom in o umiku njihovih trup iz tega področja. Neštete protestne br- zojavke tov. Titu. Izvršnemu svetu Liud.ske skupščine FLR.T, podnred=!Gdniku Izvršnesa sve- ta FLPJ tov. Edvardu ^Karde- lju, Izvršnemu svetu LRS. predsedniku Izvršnega sveta LRS tov. Mihi Marinku itd. so dokaz, da naše ljudstvo ne do- voli, da bi zapadni zavezniki barant-tli z ozemliem cone A in s Tr.stom ter z življenji tam- kaj živečih sobratov. Prvo zborovanje jo bilo v Ptuju v četrtek zvečer. 8. okt. ob 22.30. Nenavadno zaviianje siren je zdramilo ponekod že počivajoče ljudstvo. Kot blisk se je raznesla vest, da sre za novo krivico, za cono A in Trst, ki sta pn.=;ta]a predmet baranta- nja angloameriške vlade v ko- rist italijanskega imperializma. V car minutah je bil Kvedrov trg poln mladine in odraslih. Petie partizanskih pesmi, vzkli- ki Titu. .JLA. bratstvu in enot- nosti naših narodov je odme- valo DO ptujskih ulicah. De- mon<:t'-nnt^om je ?o\'oril sekre- tr>r OK ZKS tov Jož«^ Trnmšek. Med rn^^orom so na stalno pre- kiniali n^orčpni demonstrantie ,«! parolam': «/?;ivlipnie damo — Trsta r>o dnmo" »Vsi srno armi- ja" »^"^•■ «^0 Titovi — Tito je na.š-^. '»Dajtp nam ruške, erorno v Trst«. ^-fJ.TTpU JTiA- ^2'vel vrhovi' komandant JLA tov. Tito« itd. Tov. Tramšek je v svojem govoru ožigosal zahrbtno in na- ! padalno dejanje angloameriških ' zaveznikov ter spomnil demon- ; strante na številne krivice in grozodejstva, ki so jih že pri- j zadejali našim narodom itali- janski imperialisti. Najodloč- neje je ožigosal politiko anglo- amerika'nskih vlad, ki dajeta z najnovejšo odločitvijo potuho italijanskemu imperializmu, ki vidi v Trstu že odskočno desko za nadaljnje prodiranje italijan- skega neofašizma. Tu nimate kaj početi, je bilo odločen od- govor ljudstva. Preveč gorja, zločinov, nasilstev in požigov ste nam prizadejali s svojimi divizijami v minuli vojni. Nji- hove divizije ponovno čakajo na mejah cone A, da bi nadaljeva- le svoje sovražno, zločinsko po- četje proti našim sobratom in proti ljudstvu cone A in Trsta, ki želi živeti svobodno in ki ne želi vrnitve v Italijo, v negoto- vost, bedo. pomanjkanje, nasi- lje, raznarodovanje in podobno. S protestnega zborovanja je bila poslana tov Titu sledeča brzojavka: komanffanlu |u(|osfoYciiiiske l|uclske armade Beograd Prebivalci mesta Ptuja, zbra- ni na protestnem zborovanju ob priliki krivičnega sklepa zapad- nih velesil ob priključitvi Tr- sta in cone A Italiji, Izražamo neomajno zaupanje v Vas in najvi.šje državno io vojaško vodstvo ter Vam zagotavljamo, da bon-K) ostali vedno na Vaši strani, ko nikdar in nikoli ne boste pristali na nesramno kupčijo zahodnih velesil s Tr- stom. Nobene pravice nimajo italijanski fašisti, da bi za vsa grozodejstva nad našim ljud- stvom in zgodovinska Izdajstva nad miroljubnim človeštvom bili nagrajeni z delom na.^ega ozemlja, z našimi slovenskimi brati, z našo slovensko krvjo. Ne priznavamo krivičnega sklepa zahodnih velesil. Trst in cona A sta del slovenskega na- rodnega ozemlja in sta zato naša slovenska in jugoslovan- ska. Tovariš Tito! Ponovno Vas pozdravljamo z Vašimi odločni- mi besedami: »Tujega nočemo — svojega ne damo!« »Življe- nje damo. Trsta ne damo«! Ita- lijanom pa sporočamo ponovno naš borbeni pozdrav: »Smrt fa- šizmu — svobodo narodu!« Trst je naš, ker je tam naSa zemlja in naša kri. Naj živi socialistična Jugosla- vija! Naj živi ljudska Armada in njen voditelj tovariš Tito! Ptuj, 8. 10. 1953 ob 23.45. Prebivalci mesta Ptuja. ★ Sele DO polnoči je prvi dan protestnega zborovanja nastala po ulicah tišina. Luči po hišah še niso ugasnile. Povsod so še vrteli radio in iskali najnovejša domaČa in svetovna poročila v zvezi 6 Trstom. i¥ill pedi uvoje zemlle me d^imo/ Prc&Jialslfci Iz oHCfic Iritc Ic pfslalo Hrzoimiiii Majšperk, 9. okt. (TP). Prebi- valstvo občine Lešje, z delavci in nameščenci Volnenke in Strojilke v Majšperku na čelu odločno protestira proti kri- vičnemu odloku angloameriške vlade, na podlagi katere bi ita- lijanski imperializem ponovno dobil pravico do cone A in Tr- sta, čeprav je bil v zadnji voj- ni poražen kot sovražnik na- prednega in svobodoljubnega človeštva vsega sveta. Vsakemu delavcu, kmetu in inteligentu tukajšnje okolice je znana vsa- ka podrobnost iz časa fašistič- ne Italije, ko so padale nedolž- ne človeške žrtve otrok, žena, starcev in borcev NOV ravno po krivdi divizij Italije, ki so prišle v našo domovino požigat, ropat in morit naše prebival- stvo zato, ker je ljubilo svojo domovino in ker se ni dalo pod- jarmiti fašističnim osvojeval- cem. Svoje ogorčenje so «rporočili Izvršnemu svetu FLRJ v Beo- gradu s slodečo brzojavko: ^^Prebivalstvo občine I^šje v okraju Ptuj ogorčeno protesti- ra proti sklepu vlade ZDA in Anglije ob predaji Trsta in co- ne A italijanskemu imperializ- ma. Mi ne priznamo in nikoli ne bomo priznali tega enostran- skega sklepa angloameriške vlade. Nikoli ne bomo priznali trgovanja na račun naših in- teresov, ker dobro poznamo me- tode itali.ianskih kuituroncscev, katerim je s sklepom ZDA in Anglije naš živelj v Trstu in coni A prepuščen na milost in nemilost. Vprašamo se, s kakšno pravico prepuščajo ZDA in An- glija Trst Italijanom. Ce ZDA in Anglija kot organ Organiza- cije združenih narodov, katera jima je zaupala Trst in cono A v upravljanje, nista znali na- praviti reda v Trstu In coni A, bi morale upravljanje prepusti- ti OZN. Zahtevamo od Izvršne- ga Eveta. da stori energične korake pri OZN za zaščito na- ših nacionalnih In teritorialnih pravic do Trsta in cone A. Mi smo prIpravMen! braniti vsako ped naše 7emlje. Prebivalstvo občine Lešje. mil PiM" a^ilif I Hajdina. 10. okt. (TP). Odbori I vseh množičnih organizacij na i območju občinskega ljudskega ; odbora Hajdina *.so se včeraj zbrali na skupni seji in najod- ločneje protestirali proti kri- vični odločitvi vlad Velike Bri- tanije in ZDA. da bi priključili cono A in Trst Italiji. Na seji so bili odborniki občinskega od- bora Socialistične zveze Hajdi- na. mladinski aktiv Spodnje in Zgornje Hajdine. Prostovoljne- ga gasilskega društva, učitelj- stvo osnovne šole in nižje gim- nazije Hajdina in Zveza ženskih dru.štev. Svoje ogorčenje so spo- ročili brzojavno podpredsedni- ku Zveznega izvršnega sveta v Beogradu tov F-dvardu Karde- lju in zahtevali, da podvzame vse potrebno, da se ta krivični odlok ne izvede. I Markovci. 11. okt. (LP) Na današnjem protestnem zborova- nju in zboru volivcev v dvorani pri šoli v Markovcih se je zbra- lo nad 400 kmetov in kmetijskih delavcev ter žena in so izrazili ogorčenje nad sklepom anglo- ameriške vlade, ki daje italijan- skemu imperializmu pravico do ponovnega zasužnienja naših bratov v coni A in Trstu O ve- likem ogorčenju vseh narodov Jugoslavije glede na to novo nepopisno krivico in o govoru tov. Tita v I.^skovcu v Srbi v. je zbranemu ljudstvu govoril tov Jože Pred^nič Poudaril je, da je naše ljudstvo enotno in zbrano okrog našega maršala Tita ter pripravljeno tudi z orožjem braniti naše pravice, naše meje in brate, ki jim zo- pet grozi neusmiljen.- zatiranje s strani italijanskih imperiali- stov. Glede na to je ožigosal Valiča ml. iz Borove. Ljudje njegovega kova so vedno pu- ščali naše ljudstvo in vodstvo na cedilu, ko je odločno reklo svojo besedo, da hoče živeti svobodno in neodvisno v svoji svobodni domovini in da ne pu- sti nikomur mešetariti z našim ozemljem, našim življem in na- šimi pravicami. Redki so na ; srečo danes posame2:niki, ki do- '< voljujejo s svojim obnašanjem, j da lahko sovražniki računajo z I njimi. Valiča ml. iz Borove se- veda vprašanje Trsta ne zani- ma. Njegovi Izgovori, da nima i časa za protestno zborovanje, ' niso mogli nikogar prepričati, da gre pri njem res za vpraša- nje časa. Tov. Predanič je še podčrtal, da je v tem času še bolj važno, da izvolimo pri no- i vembrskih volitvah v republi- ško in zvezno skupščino za po- slance res zgledne .socialistične patriote, ki bodo vedno imeli pred očmi blaginjo, pravice in skrbi vsega našega delovnega ljudstva. Svoje ogorčenje nad krivič- nim odlokom angloamrrikanske vlade glede cone A in Trsta so sporočili tovarišu Titu v Beo- grad s sledečo brzojavko: »Z zbora volivcev in protest- nega zborovanja v Markovcih, okraj Ptuj. po.^iljamo našemu vod.st\ai izraze svojega neomaj- nega zaupanja In protestiramo proti krivičnemu reševanju tr- žaškega ^norašanja in ne dopu- ščamo barantanja z našo s krvjo prepojeno zemljo!« Po protestnem zborovanju so volivci enoglasno notrdili pred- loge, da b; kandidiral za zvez- nega poslanca v te' volilni eno- ti tov. dr Jože Potrč, za re- rublišk'^^r, poslanca pa tov. Belšak Franc in tov. Prime Franc, oba kmečk^ea porekla, sedanja večkratna okraina oo- 'NdCaiievanje onjg; stram) ?tt;t=;kt tfdvtk Ptni. 16. oktohra l*?^" ne bo prekupeeval % naso zemljo ! (Nadaljevanje s 1. strani) litična in gospodarska funkcio- narja Protestno zborovanje in zbor volivcev sta bila toliko sveča- ne j ša, ker je po protestnem go- voru gasilska godba na pihala zaigrala narodno himno. Igrala pa je tudi koračnice pred zbo- rovanjem in po tem. Velika udeležba kmetov in kmetijskih delavcev ter ufitelj- stva šole Markovci je potrdila, da se ljudstvo občine Markov- ci v celoti pridružuje ogorčenju vseh narodov Jugoslavije in da odločno zahteva, da se odločba angloameriške vlade razveljavi in da se upoštevajo predlogi Jugoslavije za mimo in pravič- no rešitev vprašanj med Jugo- slavijo in Italijo. OgorCcote f S 01. gor cah Desternik, 9. okt. (TP). V tu- kajšnji šoli je bilo danes pro- testno zborovanje pionirjev in učiteljstva te šole, ki so z ogor- čenjem sprejeli vest, da nam pripravlja svetovni in italijan- ski imperializem nove krivice, da pozabljajo Angloamcrikanci na to, kdo je bil v dveh vojnah na strani miroljubnega člove- štva neustrašen zaveznik in da so bili Italijani v obeh vojnah na strani napadalcev, ki so že večkrat izdali zaveznike. Otro- ci so doumeli to nepopisno kri- vico, da bi sedaj Italija pre- vzela v upravo nad ozemljem cone A in Trsta. Da se to pre- preči in se takoj razveljavi taka odločiter angloameriške vlade, so zborovale! poslali predsed- niku Izvršnega sveta LRS v Ljubljano sledečo brzojavko: • »Učiteljstvo in pionirji šole Desternik ogorčeno protestira- mo proti kruti vesti in odločit- vi o predaji naše.^a Trsta in co- ne A ponovni italijanski okupa- ciji. Šola Desternik.« Večtna staršev je že vedela o vesti, ki so jo prinesli domov otroci in so se skupno z otroci zgražali nad tako zgrešeno in sovražno politiko zapadnih za- vemikov v vpra.šanju Tr.sta in cone A. Dc «¥slvo ii W.mtar.m cidiocno protestira Kidričevo. 9. okt. (LD). Da- nes je bilo tukaj veliko protest- no zborovanje. Zbralo se je vse delavstvo in nameščenci Gra- disa in odločno zahtevalo, da se takoj razveljavi krivična od- ločitev angloameriške vlade, da prevzame imnerialistična Itali- ja po umiku angloameriških trup iz cone A in Trsta upravo nad tem področjem. >. Tujega nnčomo — svojega ne damO'slalj hi-/ojavko pred- sedniku republike Josipu Bro- zu Titu v Beograd: »Delovni kolektiv kmetiiskega gospodar- stva Zavrč odločno protestira proti odločbi angloameri.^ke vla- de in neupravičenemu meše- tarjenju s Svobodnim tržaškim ozemljem in Tnstom!« S tem je naš kolektiv izrazil stališče vsega haloškega delav- stva, da odločno zahtevamo razveljavljenjo odločbe anglo- ameriške vlade in uresničitev predIogo\' tovariša Tita. Anglofiiiicrtifafisifc i^^Mt % ir- postit?! z#ii€ a iiB Trsta ilaiifi starše. 14. okt. (ak). V soboto 10. oktobra 1953 je bilo v pro- svetni dvorani protestno zboro- vanje proti krivična odločitvi Anglo-Američanov o prepusti- tvi cone A in Trsta Italiji. Udeležilo se ga je precejšnje šte\-iIo ljudi iz Starš in bližnjih vasi. Dvorana je bila sla\mostno okrašena s parolami in zele- njem. Zbranim Ij-udem govorila sekretar OK ZKS tov. Tramšek Jože in upravitelj osnovne šole Starec tov. Štrukelj Kari. V.-^o ljudstvo Se je strinj-alo z njunim odločnim zavračanjem in obsojanjem mešetarjenja an- gio-ameri^kih oblastnikov, ki nimajo nobene pravice deliti našr) zemljo imperialistični Ita- liji ali komurkoli. Z zborovanja je bila poslana Izvišnemu svetu FLRJ v Beo- ^sd brzojavka sledeče vsebine: »Ljudstvo občine Starše, zbra- na na predvolilnem protestnem zborovanju odločno protestira proti odloku vlad Anglije in ZDA, kateri sta s svojo zadn,io kruto potezo ranilj še nezaoe- Ijene rane jugoslovanskega Ijud-stva. V našem duhu so še vedno vti.sj. črno oblečene .loka- joče matere, do groba pobiti borci, od sladu umirajoči otro- ci, smrti klubu joči obrazi tal- cev. Nismo in ne bomo dovolili, da bi 7. naio zemljo barantalf. tisti, ki do tega nimajo nobene pravice, še manj pa, da bi jo da.jali onim. ki so odgovorni za nešteta življenja naših najbolj- ših ljudi Odločno zahtevamo, da se ta krivica odpravi, nage- mu vod.stvu pa obljubljamo, da bomo ostali trdno ob njegovi strani in bomo pripravljeni na vse. kar je potrebno, da se za- ščitijo naše pravice. Tujega no- čemo, svojega ne damo! Smrt fašizmu — svoboda narodu!« Trst je nskš Ko smo zadnjič v našem pre- gledu zapisali, da pripravlja Zahod nekakšno kompromisno rešitev tržaškega vprašanja, še pač zdaleč ni bilo verjetno, da bo ta rešitev takšna, kot je zad- nji sklep Anglo-Amerikancev o prepustitvi uprave v coni »A« STO Italiji. Nismo verjeli in še danes se zdi neverjetno, da za- vezniki lahko tako podlo izdajo zaveznika, .s katerim so se skup. no borili proti skupnemu so- vražniku in za našo jugoslo- vansko logiko je nerazumljivo, če skuša nekdo nagrajevati svojega smrtnega sovražnika In še vrsto takšnih argumentov bi lahko našteli, ki vsi govore o nerazumljivosti sklepa Toda to je v.se le postranska stvar: za nas Jugoslovane je važno to. da je ozemlje cone »A« STO naše narodno ozemlje, ki nikdar ni bilo v sklopu italijanske dr- žave, razen v letih 1918—1941, ko jo bilo s prav tako sramot- no kupčijo prodano italijanske- mu imperializmu kot nagrada za njeno sodelovanje na strani zahodnih zaveznikov v prvi sve- tovni vojni. Takrat slabotna .Tugoslavija ni bila v stanju te- ga dejstva spremeniti, spreme- nilo pa ga je jugoslovansko Ijud.stvo v strahotni osvobodil- ni borbi proti fašizmu, in bo pri tem bistveno izpremenjc- nem stanju tudi vztra.lalo, pa čeprav bi bilo treba iti §e en- krat v ogenj, kakor so to izra- zili stotisoči dejmonst.rantov v teh dneh in začenfSi se isto uro po objavi tega sramotnega skle- pa. Kakšen je bil pravzaprav raz- voj dogodkov? Vest o sklepu angleške in ameriške vlade je prišla v jugoslovansko javnost v četrtek. 8. oktobra v poznih večernih urah. Ni bilo treba čakati vc" kakor dobro uro in ulice in trs^ mest in večjih kra- jev Jugoslavije .so napolnile množice ljudstva, ki so z vsem ogorčenjem in odporom spreje- le neverjetno novico. Demon- stracije so trajale pozno v noč, v nekaterih mestih vso do ju- tra. Demonstranti v Beogradu, Zagrebu :n Ljubljani demonstri- rajo mimo ameriških, angleških in italijanskih poslaništev in ustanov. Naslednje jutro, v po- tek, 9. okt. so demonstracije za- vzele ogromen obseg, ker je de- lo zapustilo vse delavstvo, mla- dina pa šole. Vse je v pričako- vanju kaj bo povedal predsed- nik Tito na proslavi ustanovit- ve narodnoosvobodilnih brigad v Leskovcu. Jugoslovanska vla- da protestira pri angleški in ameriški vladi, d^^monstracije se nadaljujejo ves dan. Sobota, 10. oktobra Predsed- j nik Tito govori v Leskovcu, I kjer potrdi svoje besede iz Okroglice. da bo smatrala Jugo- slavija prihod italijanskih čet v cono »A« kot agresijo ter da se bo temu unrla tudi s silo. kakor to predvideva tudi Ust.ano\ma listina OZN. Domonstraciio sc nadaljujejo, ogorčenje liudstva se izraža v besedah: -Puške nam dajte, gremo v Trst!« Nedelja. 11. oktobra. Vse ra- dijske po.staie in časopisi pri- našajo poročila in izvlečke iz govora nredsednika Tita ter opozarjajo na resnost predsed- nikovih be.sed. Toda predsednik Tito Donovno govori, to not v Skonlju: -Tisti trenutek, ko bo italijanski voiak vstopil v cono bomo vkorakali tno'i m'!« Tržaški iredentisti pod silnim vlji^r^m d(>f*ndknv 'Dostajaio mir- nejši, tržp^i-i Slovenci in ost-nli napredni Tržačani jemljeio Ti- tove izjave kot jamstvo za svo- 1o bodočnost. Ponedeljek, 12. oktobra. Vla- da FLRJ izroči zahodnim silam novo noto, v kateri zahteva^ sklicanje konference Jugoslavi- je, ZDA. Velike Britanije in Ita- lije in na kateri bi se naj raz- pravljalo o možno.stih za odstra- ! nitev položaja, ki bi lahko ogro- žal mir. Istega dne obvesti naša vlada generalnega sekretarja OZN Daga Hammerskjoelda o položaju okrog tržaškega \'pra- šanja. Večji del francoskega in dnagega tiska komentira najno- vejše dogodke v zvezi s Trstom ter odobrava stališče, ki ga je zavzela Jugoslavija. S posebno noto protestira proti namenu prepustiti cono ''A« Italiji tudi ZSSR kot sopodpisnica mirovne pogodbe z Italijo. Po vsej dvza- vi se nadaljujejo ogorčeni pro- testi proti nesramni in samo- voljni kupčiji z na.šo zemljo in našimi ljudmi. Sreda. 14. okt. Koča Popovič, jugoslovanski predstavnik na zasedanju Generalne skupščine Organizacije Združenih naro- dov je že dvakrat obiskal zu- nanjega ministra ZDA Di'illesa ter se z njim razgovarjal o tr- žaškem problemu. Znana jo vsebina note ZSSR zahodnim velesilam o tržaškem vpraša- nju, iz katere izhaja, da ZSSR vztraja pri imenovanju guver- nerja in ohranitvi STO kot ta- kega. Zahod .še ne reagira na noto, po vesteh iz ZDA pa ame- riško zunanje ministrstvo še vedno vztraja pri odločitvi, da se prepusti uprava v coni A italijanski administraciji. Po- novne demonstracije v večjih mestih, zlasti v glavnih mesti!) republik in še posebej v Beo- gradu, kjer so poslaništva in druge ustanove ZDA, Velike Britanije in Italije morale pred ljudskim gnevom zaščititi več- je sile Ljudske milice. Tak jo bil potek dogodkov okrog Trsta do srede. 14. oktobra. Kakserj bo nadaljnji razvoj dogodkov? Ne da bi so v Jugoslaviji po- stavili na stališče, da nočemo slišati več ničesar drugef^a kn- kor rešitev po zadnjem predlo- gu predsednika Tita. vemo to. da naj bo sklepanje kakršno koli, rešitve, ki bi bila sr»rejeta brez nas, ne bomo nikdar pri- znali in v tem naj nikdo ne ra- čuna na nič drugega kakor na enotnost vsega jugoslovanske- ga ljudstva. I V nedeljo, 11. t. m. zjutraj je bil v Zadružnem domu v Go- riSnici zbor volivcev, ki se ga je udeležilo okrog 260 ljudi. Zbor je otvoril predsednik ob- činskega LO. ki je podal bese- do predsedniku OB SZDL tov. Stanetu Staniču, ki je govoril zbranim volivcem o Trstu in trža.škcm vprašanju, ki je v teh dneh osrednja točka vsega do- gajanja v naši državi. V svojih izvajanjih je orisal vso zgodo- vino in žalostno vlogo,, ki jo je Italija odigrala v prvi svetovni vojni, po tej vojni in med dru- go svetovno vojno, prikazal kulturno misijo italijanskih fa- šistov s požiganjem kulturnih in narodnih domov v Trstu in vsem Slovenskem Primorju ter mučenjem. preganjanjem in streljanjem slovenskih ljudi. Z zborovanja so bilo poslane pro- testne resolucije Izvršnemu svetu LRS. Glavnemu odboru SZDL v Ljubljani in podpred- sedniku Zveznega izvršnega sveta. tov. Edvardu Kardelju v Beogradu. Po končanem prvem delu je zbor nadaljeval s svojim delom. Izvršile so se \.'se formalnosti, ki jih predvideva zakon o vo- litvah poslancev v republiško in Zvezno skupščino. Preden je zbor prišel k predlogom kan- didatov, je zaprosil za besedo član OLO in sekretar Okrajne- ga komiteja ZK tov. Tramšek Jože, ki je volivcem tolmačil in pojasnil novi način zastopnikov volivcev v renubliški in Zvezni skupščini in to v republiški in Zvezni zbor ter repubUški in Zvezni zbor proizvajalcev, na- kar se je dotaknil naše splošne gospodarske in politične dejav- nosti v zvezi z davčnimi bre- meni, ki jih dajejo naša kmečka gosoodarstva ter zakona o zem- ljiškem skladu in odpravi vini- čarskih odnosov, ki so trenutno i najbolj boleča točka pri neka- terih posestnikih. Naša sociali- stična domovina in socialistič- na oblast mora enkrat pristopiti k ureditvi teh odnosov, ki v svojih osnovah niso socialistič- ni in kjer brez ureditve teh vpra.šanj ni mogoče odpraviti izkoriščanje človeka i>o člove- ku. Tako je tolmačil tov. Tram- šek našim ljudem ta zakon. Po razpravljanju o teh in nekate- rih drugih problemih je zbor prišel k predlogu kandidatov za republiško in Zvezno skupšči- no. Za kandidata v Zvezno skupščino je bil soglasno spre- jet predlog za tov. dr. Jožeta Potrča, starega borca za pravi- ce delovnih ljudi, ki ga tudi na- ši ljudje dobro poznajo In ce- nijo kot poštenega, delovnega in vsega spoštovanja vrednega človeka. Za republiško skupšči- no je zbor sprejel tri kandida- te. Tov. Beljaka Franca, kme- ta in sedanif^r^T direktorja drž. posestva v Turnišču, tov. Do- naja Alojza, dosedanjega po- .slanca in vršilca dolžnosti pred- sednika Okrajnega sodišča v Ptuju ter Primca Franca, pred- sednika Okrajne zadružne zve- ze. Do volitev, 22. novembra. bo~ do kandidati prihajali med svo- je volivce v posameznih vaseh, kjer bedo imeli predvolilne se- stanke in razpravljali s kandi- dati o v.^em, kar zadeva naše gospodarsK'0 predvsem na na- šem podeželju, o mestu, ki ga na.ša država zavzem.n v zuna- njem svetu in o naporih, ki jih vlagajo jugoslovanski narodi pri graditvi svoje socialistične domovine. Naši ljudje se bodo gotovo odzvali in prišli na te predvolilne sestanke ter si na tak način .širili svojo obzorje in se spoznavali z našo politično in gospodarsko problematiko. Srzofižf liiri^^^espii sfcla IRS iz mM\ Makolo, 10. okt. (TP). Tukajš- nje ljudstvo je enotno v ogor- čenju prol4 krivičnemu odloku angloameriške vlade o prepu- stitvi cone A in Trsta imperia- listični Italiji. V zrtak odločne- ga i:>TO'lesta in zahteve, da se ta (.Kllok takoj prekliče, smo sporo- čili vladj LRS v Ljubljano br- zojavno sledeče: »Delovno ljudstvo obilne Ma- holc. okraj Ptjij, protestira »oper krivico, ki. jo namerava ponov- no narediti zavezniška uprava našemu narodu v pogledu pri- ključitve STO Italiji. Slovenske jsemSje in Trsta ne damo.« Gornja vest šc je z bli.s.kov:- to naglico razširila do poslednje hiiic naše okolice. Vso ostale sitrbi so stopile v ozadje. Ljud- stvo zanima predvsem, kako bo rešeno to vprašanje, ali diplo- matskim potom ali z oro-žjem. Vsi si želijo mirne rešitve, za kfir dajejo jugoslovanski pred- logi tudi največ pogojev. Pri reševanju tega vprašanja bodo morali angloamcriški zavezniki prcm's]iti. kaj pomeni pridobi- ti simpatije večkratnih ita^ijan- .skih izdajalcev zavezniške .stva- ri ali izgtibiti simpatijo narodov Jugosla\'ije. ki so oili \^dno in zanesljivo ter nesebično na strani zaveznikov. Današnja vest o govoru tov. Tita in o njegovih odprtih be- sedah ftngloameriši^i in italijan- ski vladi v Leskovcu je Ijud- + v^Svedska znižuje cene avlomo-j bilov. Podjetje »VolvO" iz Go-1 tenburga je znižalo cene za sa^oj j avtomobil tipa PV 444. ki ima 12 konjskih sil in 4 sedeže, od 1330 na 935 kron. Cene znižuje-j jo zaradi povečanja proizvod-' nje. stvo dokaj pomirila, saj jc po- vedal stv^iri, ki bodo v korist miru in pravilne rešitve vpra- šanja cone A in Trsta. Besede tovariša Tita so odgovor vsem narodom v svetu: »Tujega no- čemo, .svojega no damo!« V Pt^^ia se nesdalfu^efo Ptu,i, 14. okt. (LP). — V torek zvečer je bilo na Kvedrovem trgu peto množično protest- no zborovanje v Ptuju, ki se v ničem.er ni ločilo od protestnih zboi-ovanj po vsej naši državi. Ljudstvo se je sa- mo zbralo, brez posebnih vabil ali pregovarjanj. Napovedana jc bila samo ura zborovanja in to jc zadoščalo. Zbrali so se ko- lektivi, šole in pripadniki JLA. Prišli .so z zastavami, prapori in parolami. V.saka parola, vsak vzklik in odobravanje izva- janj govornikov, vidnih politič- nih delavcev in funkcionarjev ljud.s.kc oblasti tov, Jožeta Tramška. sekret.arja OK ZKS Ptuj, tov. Mirka Bračiča, pro- fesorja ptujske gimnazije, tov. Janezki Petroviča, predsednika OLO Ptuj, tov. Janka Vogrinca, predsednika LOMO Ptuj, pod- pol.kovnika Vasilije Sopota iz ptujske gamizijo JLA in dru- gih je bila odraz zahteve naše- ga ljudstva in njegovega vod- stva, da se razveljavi odlok anglo-ameriške vlade o prepu- stitvi cone >A« in Trsta Italiji. Protestnega zborovanja, kot je bilo 9. t m. zvečer v Ptuju, že dolgo ni bilo. Nepregledno število parol, zastav, praporov, poln Kvedrov trg delavcev. kmetov in nameščencev iz Ptu- ja in okolice, polno ozračje pet- ja, vzklikanja, skandiranja. ploskanja na razne parole »Vsi smo Armija«. »Življenje damo — Trsta ne damo«, »Dol z me- .šetarji maiih narodov in oze- melj«, in »Mi smo Titovi. Tito jc naš«. »Tito-Armija« in dru- go je bilo odraz .globokega ogor- čenja našega ljudstva nad spo- znanjem, da se zopet izdaja na anglo-amerikanski strani stvar zavezništva v korist italijanske- ga imperializma, ki je bil s po- močjo naporov in žrtev naših narodov pred nekaj leti pora- žen, danes pa zopet dviga gla- vo in dobiva celo potuho pri zapadnih zaveznikih. Tako ogorčeno je lahko samo ljud- stvo, ki se je vedno in povsod borilo za človečanske pravice, ki hoče živeti svobodno in pra- i'ičnn na sA^oji zemlji in ki ne dovoli, da bi imperialistično sile z njenimi interesi, ozemliem in -sobrati zadovoljevale italijansko im^-irriali stične apetite. Se in še bomo tudi v Ptuju zi)orovali in orotcstirali ter iz- raž-^^li. da zahtevamo pravico od vsakogar, ne glede na to. ali nam ta v odsovor preti z orož- jem lakoto in nompinikanipm ali kakcrkolL Tu smo in tu ostanemo in nikdar in nikdo nas nc bo mogel uničiti. Za to imamo do\'olj dokazov in izku- šenj iz prejšnjih nevarnosti, vojn in težav s strani sosedov, prijateljev in sovražnikov. Naše ljudstvo je enotno in pripravljeno na vsako žrtev, da si zavaruje svoje pravice. Tudi v tem položaju se močno odra- ža socialistični patriotizem ve- čine delovnega ljudstva, ki po- meni mnogo več, ki pomeni biti pripravljen braniti pridobitve ljudske revolucije, braniti gra- ditev socializma, ljudske obla- sti, ustvaritve socialističnega gospodarstva in liudske kulture. V tem času stati ob stani in govoriti o enotnosti samo po narodni zavesti, ne pomeni enotnosti z ljudmi, ki jih nav- daja socialistični patriotizem, ki jim domovina ni samo materin- ski jezik, temveč vse. kar jc bistvo nove Jugoslavije, borba z^ socializem, ljudska oblast, ljudsko ?»oKoodarstvo in l^idsko kulturo. Kdor si pri vsem tem nost.avlja omejitve, ni iskreno na strani ljudstva tn ni patriot socialistične domovine, ta ni r>ripravljen dnn'-i'^esti enakih žrtev kot socialistični patrioti. Razstava olemenske živine v Ormožu Ormoški medzadružni živino- rejski svet, ki ga sestavljajo ži- vinorejski sveti kmetijskih za- drug v Ormožu, Središču, Obre- žu in Veliki Nedelji, je pripravil kakor smo predhodno najavili, v nedeljo 11. oktobra t. 1. v Ormožu razstavo plemenske živine, naslednjega dne, v pone- deljek 12. oktobra t. 1. pa sejem plemenske živine. Oba dneva pomenita za živinorejce ormoš- kega okoliša, pa tudi širšega predela vzhodne Slovenije po- memben dogodek, ki naznanja napredni živinoreji po nekaj le- tih mrtvila v tem predelu boljšo bodočnost. Pomenu prvega dne so dali poudarka tudi gostje iz Central- ne veterinarske bolnišnice, Kmetijskega znanstvenega za- voda in Glavne zadružne zveze iz Ljubljane, zastopniki sosed- nih okrajnih ljudskih odborov Maribor-okolica. Ljutomer in M. Sobota ter številni ljubitelji na- predne živinoreje od blizu in daleč. Posebnost na tej razsta\d je predstavljala prva nagrada za najboljšo kravo — srebrn zvo- nec — kot prehodno priznanje, prav tako pa nagrade, ki jih je pripravila ptujska Mlekarna za najboljše mlekarice, oziroma kmetovalce, ki so oddali naj- večje količine mlcKa, Organizacijsko izvedbo in vse priprave je prevzela Kmetijska zadiTiga v Ormožu, ki je vse tudi natančno opravila ter glede tega zasluži vse priznanje. Prvi dan — na razstavi — so sodeloval; živinorejski sveti iz Ormoža. Obreza in Središča, do- čim je živinorejski svet iz Veli- ke Nedelje i/, neznanih vzrokov odpadel ter se kot organizacija tudi drugega dne ni pojavil na sejmu plemenske živine. Iz Ormoža je bilo razstavlje- nih 29 krav. 11 telic. 6 bikov in 15 telet; iz Obreza 13 krav, 5 tehc. 3 biki ter 9 telet in iz Središča 10 krav. 3 telicc. 2 bika in 7 te'.et. torej skupno iz ptujskega okraja 52 krav, 19 te- lic. 11 bikov in 31 telet. Poleg tega je bilo še iz ljutomerskega okraja prignanih 6 krav, 2 bika, in 2 telici. Razstava in poznej.ša revija živine sta pokazali, da je prišla na ra7.stavo izbrana boljša živi- na, da so starejše živali v pre- cej bolj.ši kondiciji, čeprav soj bile večidel razsta\^ljenc vo.T^e živali, medtem, ki je mlajša ži- vina pokazala rosledicc lansko- letnega pomanjkanja krme. kar se odreža v nedosiatku za dolo- zeuc starost potrebne teže. » Krave so bile razvrščene po kvaliteti v štiri razrede, vendar so prišle v pivi razred samo tn. rejcev Ivana Babica iz Loper- šic, Gustava Ozmeza iz Ormoža in Jakoba Vavpotiča iz Ormoža. Najboljša krava rejca Ivana Babica iz Loperšic je bila na- grajena s srebrnim rvonccm kot prehodnim priznanjem, vencem in 6000 dinarji v gotovini. druge pa z denarnimi nagrada- mi v zneskih pod 5000 dinarjev. Skupno pa je bilo ifizdeljenih nagrad v znesku 160.000 dinar- jev. Pri ocenjevanju so sodelo- vali poleg stroko\mJakov iz OZZ in priznanih živinorejcev tudi ostali živinorejci, ki so razstavili svojo živino ter tako tudi v tem pogledu marsikaj pridobili. Po- dobno kot krave so bile ocenje- ne t.elice, biki in teleta, i Tu moramo omeniti .še hvalc- I vredno gesto ptujskega podjetja »Mlekarna«, ki je svojim naj- boljšim dobaviteljem mleka ob tej priliki razdelila lope zneske Za največje količine oddanega mlo^'-i kakor tudi za stopn-o maščobe v mleku. Podjetje je razde-lilo skupno 30.000 din v zneskih od 1000 do 3000 din ter s tem s svoje strani prav tak« zgledno prispevala k dvigu ži- vinoreje ter večje živinorejske ; proizvodnjo. j Naslednjega dne. v ponede- ljek, je bil na istem prostoru sojem plemenske živine. Prigna- nih jc bilo 50 do dve leti starih bikov, 2 kravi in 16 telic. Tudi t«i živina jo bila ocenjena po razredih, prodana ps potom lici- tacije po določitvi izklicne cene oziroma razreda. Najvišjo ceno 81.000 din jc dosegel plejnenski bik. 23 bikov so kupilo razne kmetijske zadruge iz ptujskega okraja. 3 so šli v ljutomerski okraj, najcenejši pa je stal 34,000 din. 9 bikov je bilo zaradi slabe kakovosti izločenih. Uspela ra.zstava in nagrajc- >re plemenske živine v Ormr ž i r n' končen prelom z mrtvilom v scickci^skem priza- dr'.'anju in pospr^evanju roje čim koristnejše živine, ki bo donašala več koristi. Visoki zne- ski ^^ot dosežena cona plemen- .sk; živini pa ?o rejcem neposre- den dokaz rentabilnosti te go- spodarske panoge, k{ nai se razvije tudi v drugih predelih okraja in na'e držrive sploh! Cene volni na Južnoafri.Skem tržišču .so v silavnem nespre- menjene. Konkurenc.3 je pre- ceišnja. vendar bilo do sedaj ad ponudenih 6400 bal prodanih 93 odstotkov bal Ptuj. 16. oktohra 19^"^ PTT7SKT TFDMK: Stran 3 Glede pspežev:h izjav ničesar ne vedo stališče nekaterih duhovnikov Ptuj. 14. okt. (VJ). — V pone- deljek, 12. t. m. sem obiskal v družbi dopisnika »Borbe« več duhovnikov raznih župnij v okraju, da jim omogočim, da se javnost seznani z njihovim titališčem do sklepa vlade Ame- rike in Anglije glede prepusti- tve cone »A': in Trsta Italiji, z njihovim stališčem do papeže- vih i7jav tržaškemu županu Bartoliju ter s stali.ščem do pa- peževega upanja, da bo mogel blagosloviti tudi osvoboditev bratov in sester v Istri. Prepričan sem bil. da ne bom naletel med duhovniki na niko- gar, ki bi bil .sam ob tem glo- bokem ogorčenju delovnega ljud.stva, ob tem valu protestov proti krivičnemu sklepu glede cone »A« in Trsta. Prepričan j sem bil. da ne bom našel niko- gar izmed duhovnikov izven bratstva in enotnost! jugoslo- vanskih narodov in pripravlje- nosti, braniti pred pohlepvom italijanskega imperializma vsa- ko ped cone »A« in Trsta. -Ni- sem pa pričakoval, da bo po- trebno spregovoriti po tem ob- isku o razliki med patriotičnim čustvom duhovnikov in sociali- stičnim patriotizmom delovnih ljudi, ki se v tem položaju naj- bolj izražata. Župniki iz Vidma, Zctal, Ma- kol. Cirkovc. Lovrenca. Leskov- ca, Zavrča. Gori.šnicc in Ptujske gore so se sklicevali na patrio- tično čustvo, ki jih veže z Ijud- .9tvom in našim državnim vod- stvom, da orotestirajo proti ukrepom anglo-ameriške vlade, ki hočeta za hrbtom Jugosla- vije omogočiti Italiji uoravo nad cono »A^ in Trstom. Večina iz- med teh duhovnikov ima sicer dovolj življenjskih izkuSenj iz časa nrve in drupe svetovne voj. ne. ko so sami doživljali tujče- vo zatiranje slovenskega naroda, zato tudi vidijo v novem sklepu glede cone >A« in Trsta resno ne- varnost 7?! tamkai živeče Slo- vence in Hrvate. V tozadevnem razgovoru z njimi pa sem žal j ugotovil, da se v svojem prote- stiranju omejujejo samo na ne- varnost s strani italijanske vla- de in Anglo-Amerikancev, ne pa tudi na nevarnost s strani napeževega stališča, ki prav ta- ko kaže da si tudi par)ež pri- .svaia nekai zaslug za to, da bi Italija pridobila cono »A« in Tr.s-t in za to. da bi narodi Ju- goslavije utrpeli noa^o krivico. Iskal sem med vsemi duhov- niki može s socialistično patrio- Hčnimi čustvi, može. ki ne bodo nrotestirali le proti delu kriv- cev sramotnee:?, mešetarjenja s cono i^A'- in Trstom, temveč proti vsem. ki .si prizadevalo okrepiti italiian.sld im-oeriali- T^r^. P^''"=ikoval sem. dq bodo duhovniki v smiski socialistič- nesra patriotizma orinravljeni nrod vsakomur, torej tudi pred r>ar>p>7Drn braniti pravice s\''Oje socialistične domovine, ki vlaga i vse «:voie sile za čimor^išnjo z-n-aditpv social-;zma. za domo- vino. Vi ima liu^isVo abla^ in iJosnoH-^-^^ttvo. ki clu7't.a koristim /i^c^ovneg.T liiidstva. za do- movino ki bori za kulturni dv;i riRrodov in oa r\-^\r- v sve+T. Sociflli^+ični rva- frio+i^om r-^htpva tudi od du- VinvniV<\T' rla braniio r>o'pp .svo- ie> np-^f^np T«vesti tud' to, kar r|? '!-i'r'-1c: + trr) jj^tf^rp-rito S Ti- t'^m na \r\ ■rax^r\^'\r\ 7 na- yr\r'-^r^Tf\ Ha (»nkr^t r''=>''?)vc'' in .socializmu boljše in v miru ži- veli v svoji svobodni domovini in da bi uživali sadove svojih krvavih in znojnih naporov. Pričakoval sem od duhovnikov, da bodo v smislu socialističnega patriotizma, javno in odkrito protestirali proti vsakomur, to- rej tudi proti papežu in mu od- rekli pokorščino ter poslušnost, ko gre za svobodo in neodvis- nost naših narodov, ko gre za besedo no. ko nas hočejo sve- tovni imperialisti s pomočjo it.a- lijanskih imperialistov in Vati- kana prikrajšati za pravice, ki nam pripadajo kot junaškemu in svobodoljubnemu in miro- ljubnemu narodu. Z vprašanjem v zvezi s pape- žem nisem daleč prišel. Večina duhovnikov je zagovarjala pa- peža. Glede gornjih trditev o njegovih izjavah si je večina duhovnikov, s katerimi sem ta dan razpravljal, pomagala z dvomom, da bi papež Pij XII. kaj podobnega izrazil. Papeževa pomoč italijanskemu imperia- lizmu ni edino v tej izjavi! Naj- odločnejši med vsemi so še bili župniki g. Tomšič iz Vidma, g. Petan iz Leskovca in g. Pod- pečan iz Makol, ki so izjavili, da so proti vsakomur, ki bi za- govarjal ali podpiral ta sklep anglo-ameriške vlade, čeprav bi to bil sam papež. Ob vseh teh ugotovitvah pa sem naletel §e na užaljenega g. Glavača v Podlehniku, ki je vsako izjavo glede Trsta in co- ne »A« odJdonil, izgovarjajoč se na čisto osebne principe, iz ka- terih je odklonil tudi podpis na neki prejšnji resoluciji glede Trsta. S tem svojim odnosom kaže, da mu ni do tejga, da bi ljudstvo vedelo, ali je tudi on sedaj % njim ali ne. Ob vsem tem se spomnim petkovega protestnega zborova- nja in neštetih protestnih zbo- rovanj po okraju in v ■s^ej dr- žavi, ko se je ljudstvo zgrnilo na Kvedrovem trgu v Ptuju. Prišlo je tja z zastaAJ^ni, pra- pori in parolami. Vsi so vzkli- kali in prepevali partizanske pesmi, protestirali in zahtevali, naj se razveljavi sklep Anglo- Amerikancev, dočim so ta čas duhovniki marsikje doma sedeli zaprti v sobah in čakali, kaj bo. Ljudstvo je reklo svojo besedo ne, oni pa so molčali kljub pa- triotičnemu čustvu. Med stoti- nami in tisoči protestnih brzo- javk našemu vodstvu, njihove ni bilo, ker so čakali, kaj bo. V torek zvečer sem zopet videl demonstrante na Kvedro- vem trgu v Ptuju. V sredo sem čital desetine in desetine pro- testnih brzojavk tov. Titu, tov. Marinku, tov. Kardelju in dru- gim visokim naslovom doma in v inozemstvu. Tudi tukaj ni- sem našel nobene brzojavke du- hovnikov. Enotni v ogorčenju, v prote- stu In pripravljenosti na žrtve so delovni ljudje tudi v tem položaju. Delavci, kmetje in delovni inteligenti se Se marsikje zbi- rajo brez duhovnikov in odloč- no zahtevajo razveljavitev skle- pa in obsojajo nakane vseh imperialistov in njihovega agen- ta papeža. Tudi tem nI uspelo: 9. oktobra v dopoldanskih urah so člani postaje Ljudske milice v Zg. Kungoti v Sloven- skih goricah z aretacijo prepre- čili pobeg čez državno mejo Francu Obranu, nameščencu pri ptujski »Zeleznini«, njegovi že- ni Rozaliji. nameščcnki pri OLO Ptuj. tajništvu za gospodarstvo, upravi za dohodke v Ptuju ter Milanu Pečniku. mehaniku v Tovarni avtomobilov v Maribo- ru, stanujočemu v Ptuju, Ormo- ška ulica 14. Rozalija Obran je v soglasju s svojim možem poneverila na s\'ojem službenem mestu nad 650.000 dinarjev in je torej po- skus pobega v Avstrijo le lo- gična posledica takšne »karie- re. Milan Pečnik pa se je že tako daleč prevzel, da iz objest- nosti ni vedel, kaj bi storil. Bil jima je za vodiča, ker so mu bile razmere okrog državne me- je nekoliko bolj znane. Odveč je ugibanje, kako bi se ti ljudie. če bi jim uspelo prekoračiti drža\mo mejo, pri- kazovali v Avstriji kot nedolžni »mučeniki režima« in v kakšni luči bi prikazovali Jugoslavijo, in stanje v njej. Ta primer nas i ponovno poučuje o tem, kdo hoče v tem času pobegniti čez mejo: tisti, ki jim zaradi ne- poštenja ali protiljudskega de- lovanja postaja v domovini pre- | vroče. Pošten državljan, ki ne izkorišča svojega r)oIožaja in ki i ne počenja kakih lahkomiselnih neumnosti proti naši državni in družbeni ureditvi, pri nas ne- moteno živi, ker nikdo od njega ničesar ne zahteva, prav tako pa si lahko uredi svoje življe- nje, če je priden in pošten, kot je to v skladu s splošnim sta- njem našega gospodarstva in tako. kot živi vsak naš držav- ljan. Tisti pa. ki s svojim nepo- j stenjem oškodujejo družbo, ker j hočejo živeti na račun skupno-1 sti. skušajo najti drugi izhod \ kakor pa čakati, da jim ljudsko Sodišče odmeri zasluženo ka7en. Obvestila uisrciv© Po krivdi nekaterih kmetij- skih zadrug, ki razpečavajo naš list (predvsem KZ Destemik, Stojnci, Podvinci, Lovrenc, Cir- kovci, Muretdnci, Podlehnik in Juršinci) in nam redno ne naka- zujejo izkupička za prodane ča- sopise kakor tudi naročnikov, ki nam dolgujejo celotno ali delno naročnino, ne moremo v redu plačevati obveznosti napram delovnemu kolektivu maribor- ske tiskarne, ki sedaj znašajo že 237.241 din. Zaradi tega nam je poslala Mariborska tiskarna 12. oktobra sledeči dopis: E-3834 P. n. Uprava »Ptuj- skega tednika«, Ptuj. V zvezi s tiskom Vašega lista Vam vljud- no sporočamo sklep Upravnega odbora Mariborske tiskarne: Ker je tiskarna zabredla v izredno težak in brezizgleden finančni položaj prav zaradi ne- plačevanja s strani naročnikov tednikov, bomo prisiljeni s 15. oktobrom ustaviti tisk Vašega lista v primeru, da do tega da- tuma ne poravnate zaostalih ob- veznosti do tiskarne. Naproša- mo, da gornji sklep vzamete na znanje z vso resnostjo. Vse sile za zgraditev socializma! Smatramo, da glede na gor- nje naročnikom ni treba pose- bej pošiljati pismenih opomi- nov, da bi izpolnili svoje obvez- nosti do lista. Ta poziv smatramo kot zadnji splošni po- ziv. Storili bomo vse, da tiskar- na ne bo imela razloga odpove- dovati nadaljnjih uslug. V pri- meru, da pri dolžnikih tud; to resno opozorilo tiskarne ne bo zaleglo, bomo prisiljeni v rubri- ki »Obvestila upra-\-e« opomi- njati posameznike, ki na opo- mine ne reagirajo. —o—o—o— Na zalogi imamo še vedno ovojni papir po ceni 50 din za kilogram. Prosimo upokojence ali inva- lide, naj nam sporočijo, čc so pripravljeni prevzeti proti pro- viziji službo rnkasantov naroč- nin za naš tednik. NESREČA NE POCiVA Ptujska bolnišnica je v zad- njem času nudila pomoč na-' slednjim ponesrečencem: Kralj ■ Janu, Prešernova 33, Ptuj (pa- dec); Kozoderc Branku, Spodnji Breg (poškodba roke); Cafuta Leopoldu, Podlehnik (padel s kolesa); Fridauer Janezu, Zamu- šani (padec); Kotnik Francu, Moravci (padel s kostanja); Cestnik An,§eli, Hajdina (ope- kel jo je frizer na glavi); Ko- melj Martini, Mestni vrh (po- škodbe na očeh); Hsnžel Marti- nu, Drakovci (padec); Zelenik Antonu. Kočice (poparil si je trebuh); Pogorelec Vinku, Hum (padec); Gabrovec Alojzu, Maj- ski vrh (paškodbe roke); Koto- lenko Ivanu, Ptuj, Vošnjakova 1 (padec); Pernek Mariji, Ra- beljčja vas (padec); Zuran Bar- bari, Meja (poškodbe glave); Vladi.šič Štefanu, Majšperk (pa- dec); Car Francu, Bodkovci (za- bodel ga je nekdo z nožem); Lebaa- Alojzu, Braslavci (po- škodbe na glavi); Hriberšek Rajku. Kungota (obgrizla ga je svinja). OBVESTILO Vljudno sporočamo, da bo re- stavracija na gradu Bori v ča- su od 15. 10. 1953 do 15. 4. 1954 zaprta. Preko zime bo v polnem obsegu obratovala gostilna pri borlskem mostu. Vsem cenjenim gostom, leto- viščarjem in Izletnikom se naj- iskreneje zahvaljujemo za iz- redno številne obiske v tekoči sezoni. Uprava. Vsem, ki ste ob naši težki izgubi ljubljenega moža in očeta ZORKO VINKA lajšali trpljenje v njegovi bolezni, ga spremljali na nje- govi poslednji poti ter zasuli njegovo gomilo z jesenskim cvetjem in venci, iskrena hvala. Posebna hvala ptujskim zdravnikom za njihovo po- žrtvovalnost, predvsem primariju dr. Piskerniku ter bol- niškemu osebju int. oddelka, vsem govornikom za poslo- vilne besede, pevskemu zboru, zastopnikom Trgovske zbornice, uslužbencem PTT, zastopnikom prosvete, du- hovščini, Gasilskemu društvu, zastopnikom SZDL, za- stopnikom OZZ, zastopnikom ZB, sindikalni podružnici bolnice Ptuj, sovaščanom in društvu upokojencev. Rodbine: Zorko. Holobar. Rei>lč in Steinbauer. Poziv! Sklicujem sejo LOMO Ptuj za četrtek, 22. 10. 1953 ob 15. uri v sejni dvorani. Dnevni red: obravnava predlogov o lokalnih tak.sah. Predsednik: Janko Vogrinec ZDRAVNIŠKA SLUZBA V Ormožu ordinira od 15 ok- tobra dalje zdravnik dr. Jože Sušterič od 7.—8. ure zjutraj in 4.—5. ure popoldne. Ordinacija Hardek 5 (pri Polanjko) OBVESTILO Mestni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov Ptuj obvešča vse svoje članstvo iz občin Gra- jena, Rogoznica in Ptuj, da bo skupni sestanek v nedeljo dne 25. oktobra tega leta ob 9. uri v dvorani Okrajnega komiteja Zveze komunistov v Ptuju, Ti- tov trg. Pridite polnoštevilno in pra- vočasno! Iz pisarne MOZVVI Ptuj. CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU v sredo, 14. oktobra 1953. Vrtnine: čebula 30, česen 150, fižol (luščeni) 30, fižol (stročni) 30, hren 30, krompir 10, para- dižnik 20, paprika 15, koleraba 20, karfijola 25, peteršilj 40, pe- sa (rdeča) 20, rcdkev 15, solata (endiv.) 20, špinača 40, zelje (rdeče) 10, zelje (v glavah) 7, zeler 40, repa (kisla) 16, kore- nje za juho 40. ohrovt 12. Maščobe: maslo (surovo) 400, zaseka 250. Žitarice: koruza 25. oves 30, proso 30, pšenica 30. Perutnina: kokoši 250 do 400, piščanci 150 do 300. Sadje: grozdje 50 do 60, hru- ško 30, jabolka 25. orehi 120, slive 30. Mlečni irdelki: mleko 20, smetana 120. sir 70, gobe 70, jajca 12, kostanj 18. Cene pri »Rožniku« Ptuj Jabolka 25, hruške 15. orehi 120, kostanj 16, čebula 27, krompir 8,50. kaša (prosena) 50. Sobota, 17. oktobra — Mira Nedelja, 18. oktobra — Luka Ponedeljek, 19. oktobra — Etbin Torek, 20. oktobra — Felicijan Sreda. 21, oktobra — Uršula Četrtek, 22. oktobra — Zorislava Petek. 23. oktobra — Roman VREMENSKA PREROKOVANJA V OBLIKI PREGOVOROV Vinotok — oktober Ce je na Uršule dan (21.) le- po, bo za tri dni dež. Ce je na Uršule dan lepo, vsaka hi.ša lahko nastil dobi (ker bo lepa jesen) Ce vinotoka mraz in burja brijeta, bo prosinca (januarja) in svečana (februarja) ljubo sonce sijalo Dan Uršule si zelja z zeljnika spravi, da ti ga vreme Simona (28.) v nič ne pripravi. Kakor Uršule dan. bo tudi pozimi stan. Kakr.šno vreme Uršula prine- se tako se rado vso jesen ob- nese. Oktober — malo dober. Ljudmila (16.) suhotna ozna- nuje. da ob letu suša pripotuje. Luka (18.) repo puka. Luka repo osmuka. Luka - sneg pri- kuka Luka v roke huka Vinotoka deževanje — grud- na (docembra'' vetrov divjanje. Vinotoka veliko vode. grudna hudi vetrovi buče Vreme vinotoka daje za april poroka. ZAHVALA Zahvaljujem se vsem sorod- nikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč moji ženi in naši mamici Kuhar Mariji roj. BelŠak iz Budine št. 56 v težkih dneh dolr^otrajne in neozdravljive bolezni, zaradi katere je moralo prezgodaj up^<5niti njeno življenje. Enako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prija- teljem za vence in cvetje ter za ^-.'^1^•n^> \y'r''.-"> ^',.1 c^v^rn. stvo na zadnii noti na pokopa- li-£''e v Rogoznico Patru g. Karlu se zahvaMu- jem za ganljive poslovilne be- sede ob odprtem grobu. Budina. oktobra 1953. Zaluioči mož. otroci in ostalo sorodstvo ' nrj ASI Prodam elektromotor 7 KS, znamke r.Rade Končsr« Kari Klein, elekfro-mehanik Lju- tomer,ska 4. Ptuj Hišo z vrtom prodam. Vprašati v upravi Poharc Jože: Vtisi % i?i8iie¥ra Skupno s številnimi fanti in možmi raznih poklicev sem bil poklican na dvomesečne orožne vaje in na jesenski manever JLA. Ker si nisem mogel med vajami priboriti časa za pi.sanje, zato napi.^em sedaj nekaj vtisov z orožnih vaj in manevra. Mno- gi so doživljali isto kot jaz ali vsaj podobna doživetja in mi naj ne zamerijo, da sem se pri tem omejil na lastna, vendar mislim, da mo bo kdo izpopolnil, kolikor sem to ali ono v naglici prc7.rl. Vem da nisem sam, ki bi znal opisati, kar mi je v JLA ugajalo, knr sem opazil ^v njej novega, lepega in tudi tež- kega. Starešine st dobri dečki i Takoj po prihodu v vo.iaško edinico sem bil razporejen v cdinico kapetima tov. Grujiča. Zc prvo srečanje z njim je na- ! pravilo name jiiobok vtis. ki me do kraja ni varal. Za .»starešino sem imel kapetana, ki ima mno- \ go vojaških izkušenj in za se- i boj slavne dni partizanske bor- i be. V njem sem spoznal človeka, ' ki nam je s svojim vedenjem vcepljal vojaško disciplino, ne pa samo z govorjenjem. V služ- bi je bil natančen in strog, v prostem času na tovariški. Vo- jaki smo znali cmiti njegovo besedo, saj je bila vedno pre- mišljena in resna, odkritosrčna in prepričevalna. Z njim smo tudi odšli na manever Prišel je Cas manevra sDanes ali jutri odrinemo,« nam je nekega popoldne pove- dal, ko smo stali zbrani okrog njega. Vse nas je mikalo izve- deti, kdaj in kara odrinemo, vendar ga tega nismo hoteli vprašati, ker bi nam tudi ne mogel povedati. Tudi za to je prišel čas. Pospravili smo svojo stvari. Pospravljanju je sledil pregled. Kontrola nikdar ni od- ^•eč. Vedno se rado primeri, da v naglici kdo kaj izgubi ali po- zabi. Prijazni gozdiček pri Ptu- ju, ki je bil dalj ča.sa poln šo- torov, je bil naenkrat prazen. Fa.ntjc Ro sc zbrali v gruče in iz neštetih grl je zadonola slo- venska pesem. Prepevanje re- zervistov je daleč odmevalo. Spotoma na postajo nam je pa- dalo na ramena zlato jesensko listje. Vedno bliže cilju Na postaji so nas čakali pri- pravljeni vagoni. Vse je bilo že vnaprej pripravljeno za nakla- danje. Komaj smo zlezli v va- gone, je zasopihala lokomotiva in potegnila za seboj nešteto vagonov v smeri našega odpo- tovanja Posamezniki niso ver- jeli, da nas bodo čakale v va- gonih klopi, na katerih se bomo med vožnjo udobno nasedeli, odložili stvari in tudi dobro od- počili. Ko so se o tem prepri- čali,^ 60 sedli na svoja mesta, odložili opremo in se predali po- čitku. V tiho noč se je slišalo sopi- hanje lokomotive in enakomer- no ropotanje koles. Vožnja je bila dokaj hitra. V drugem va- gonu so fantje prepevali. V na- šem vagonu ni bilo konca raz- govorom, kaj vse nas Še čaka, kaj bo treba storiti, da sc bomo na manevru izkazali. Spanec me je premagal. Ko sem se prebu- idil, me je posilil smeh. Začu- i dil sem se, ko som otipal pod ! glavo lastni čevelj, ki mi ga je ! nekdo neopazno sezul in mi z j njim podložil glavo. Hitro sem j se obul. Zunaj je bilo že sve- \ tlo. Bili .smo na cilju, nekje na ' Hrvatskem. Ob pogledu skozi odprtino med vrati sem videl pravi vrvež. Edinicc. ki so pri- spele na cilj pred nami, so se že izkrcavale. Nekdo mi je po- vedal, da je manever že pričel. Presenetilo nas je izvidniško letalo, ki sc je pojavilo nad na- .^im transportom. Izvidnik ni | mogel biti" kdo ve kako zadovo- ljen s s\'OJim letom. Na posta- jališču ni mogel videti drugo kot iTsto negibnih vagonov in \ nekaj železniških uslužbencev. Vse je bilo skrbno zamaskirano. Vse moštvo jo naenkrat izgini-1 lo. Izvidniku smo prvikrat pri- krili premikan.je edinic. Ni mo- gel videti niti moštva niti vojne opreme, ki smo jo pripeljali s seboj. Razporejeni smo bili med edinice »modrih«. Od drugih smo se ločili po čeladah, drugi pa so nosili titovke. Ko je mi- nila nevarnost, smo se v naj- večji previdnosti izkrcali in za seboj pospravili, da nas ne bi nikdo mogel odkriti ter se po- dali na pot proti cilju. Po prire- di smo sodili, da tod že dalj ča- sa ni deževalo. Cesta Je bila prašna. To nam ni najbolj uga- jalo. Z dobro voljo smo pre- brodili vse težave. V dobrih pe- tih urah smo prehodili dolgo pot in sc končno utaborili v gozdiču pri neki vasi, kjer smo tudi prenočili. Nekaj dni smo ostali v rezer- vi, ker še naša edinica verjetno ni bila na vrJ5ti za napad so- vražnika. Zelo nas je zanimalo, kako bo uspel manever, saj smo se nanj tudi dobro pripravili. V pričakovanju akcijo so nam počasi minevali dnevi. Tretji dan taborjenja .se je bli?.al koncu. Po rdeči zarji so »izkušonir ^M-emcnoslovci napo- vedovali dež. V daljavi so se slišali prvi topovski streli. V dolini pod nami se je razlezla gosta megla. Nedaleč od nas je taborila dru- ga edinica Zarezgetal je konj. Nekaj naših tovarišev je sede- lo ter kurilo ognje. Drugi so med seboj razgovarjali. V splošnem smo opažali tistega večera mrzlično pripravljanje za odhod. Sedel sem na buko- vem štoru ter čital v svitu ogni a časopis, ki smo ga prav- kar dobili. V njem sem našel prva poročila o manevru, kar me je seveda najbolj interesira- lo. Nisem mogel dolgo citati. '. Žvižg piščalke nas jo zvabil v ' zbor. Zvedeli smo, da odidemo to noč dalje. Hitro smo zopet ; vse pospravili in se pripravili za ' odhod. Tiho smo se pomikali v dolgi vrsti v temno noč. Najprej pešci, za njimi ostale edinice posadijo Vsi smo molčali, saj bi nas sicer najmanjši glas Iz- dal. V daljavi smo slišali grme- nje topov. Naši so že preganjali sovražnika. Prišli smo v ozadje prvih enot fronte. Na obeh straneh so se v mesečini svetli- j kala polja dozorevajoče koruze. V njej. v grmičevju ter pod i drevesi je bilo vse živo. Listje in vejevje je zakrivalo pod se- boj vojake, avtomobile vozove in konjsko vprego. Orožje je bi- j lo v strogi pripravljenosti na I borbo Srečali smo kolono vo- j Jakov ki je krenila desno od nas. Takoj nam je bilo jasno: ; umikajo se. Pravočasno smo to- rej prispeli na mesto. V bližnji vasi jo zakikirikal petelin. Pri- čelo se je daniti. Močna eksplo- ziia nam je napolnila ušesa. KmahT smo zagledali visok ste- ber dima. Naši so zrušili most čez reko. do katere se je pre- bil sovražnik Vozovi, kuhinja in vse. česar nismo neobhodno Tv^trebovali. je ostalo za nami. Naša edinica se ^e previdno bli- žala prvi bojni črti Sovražnik nas ni opazil, ker smo se dobro zamaskirali V pomoč nam je bila precei eosta jutranja megla. Naša edinica je zasedla položaje ob desni stra- ni reke. Sovražnik je bil na drugi strani vkopan. Vse jc ka- zalo, da so sovražnikovi vojaki na redko razporejeni in da jim primanjkuje municije. Prejšnjo noč je moral dolgo voditi srdite borbe, da se je mogel dokopati do nekaj metrov ozemlja. V teku dneva ni imel .sreče. Na- padli so ga naši lovci ter bombniki. Po rtoročilih naših iz- vidnikov je ponoči izgubil so- vražnik zvezo 3 svojim zaled- jem in mu ni bilo mogoče dose- či novih pošiljk municije. »Za ohranitev dobre zveze.« je zašepctal oficir Savič nazaj podofocirju. To je ponovil zad- nji izmed nas, kar je pomenilo, da moramo vsi paziti na dobro zvezo. Pričeli smo se vkopava- ti, da čim hitreje opravimo to važno delo in onemogočimo so- vražniku, da bi nas opazil. Pri- pravili smo se za napad, ki smo ga tega dne pričakovali Po- sadka za zveze je postavila zve- ze Radijska postaja je nemote- no delovala. Nikakor se nismo mogli sprijazniti z izgubo več sto metrov ozemlja, temoljito smo se pripravili da vržemo v napndu sovražnika zopet na- zaj. Mitral jezeč Zaje. doma nekie z Dravskega polja je skrbno prekontroliral svojesa '>§arca«, se prepričal glede koli- čine municije. Kos+anievec «:e ie brez vpra.šania vtihotapil med veievje košatega hrasta in z daljnogledom opazoval sovraž- nikove položa-ip (Dalje prihodnjič) rTl7SKT TEDMKi Ptuj. 16. okfolira Ne pozabimo 2 000 naših žrtev, ki so pokopane v Gradcu (Po Savinjskem vestniku) Lani in letos smo se do ne- ke mere oddolžili žrtvam, ki jih je dal naš narod v drugi svetovni vojni in to borcem NOV, talcem in internirancera ter jim postavili v raznih kra- jih naše ožje domovine spome- nike. I.,ansko leto na Dan republike — 29. novembra je bil v Mari- boru odkrit spomenik 673 žrt- vam ki so padle n^ dvorišču mariborske sodnije. Teh 673 žr- tev je padlo v času od 10. av- gusta 1941 do 10. marca 1943. Manjkajo še tu imena po- znejših streljanj v Mariboru. Od krogel gestapa so padale žrtve tudi v Celju (n. pr. 15. avgusta 1942 — 100 oseb itd.), v Trbo^r- Ijah, v Šoštanju in drugod, ^e do 21. decembra 1942 je nara- stlo število teh žrtev narodno- osvobodilnega gibanja v Sever- ni Sloveniji na 1034 oseb. To število ustreljenih oseb je po- vzeto iz poročila gestapa na seji »Einsatzštaba« v Mariboru dne 21. decembra 1942; dokument hranijo na.še oblasti. Streljanje sodelavcev naše osvobodilne borbe pa se je na- daljevalo do spomladi 1945. Skupnega števila teh žrtev žal nI mogoče dognati, lahko jih pa cenimo na približno 2000 o^eb. Trupla teh ustreljenih so bila odpeljana v Gradec, kjer so jih prve tedne sežigali v t.s.mošniem. kromatoriju. od decembra 1941 naprej pa zakopavali na jugo- vzhodnem koncu centralnega pokopališča, žare so bile pre- peljane v domovino oktobra 1946 in so jih .svojci prevzeli, medtem ko svoj čas pokopana trupla — in teh bo kakih 1500 — še vedno počivajo na tujih tleh. Kdor od svojcev .si je za časa okupacije ogledal is. zadnji do- mek naših dragih, temu se je krčilo srce. Omenjeni orostor na centralnem pokopališču je sličil bolj gramozni jami, kjer se išče le gotovi material, i'"e ostalo pa fie zmeče na kupe. Tam je rasel plevel — osat in drugo in le dve tabli z nemškim napisom: 5-Pristop vsakomur prepovedan!« je tudi tujcu dal misliti, da tu nekaj ni v redu. Tako stanje tega grobišča je listalo do leta 1950, oziroma 1951. Avstrijska oblast in tamošnji pogrebni zavod se je vendar za- vzel za to kulturno sramoto in izvršil v letih 1950 in 1951 pre- kop vseh teh naših žrtev in jim uredil nekaj više strnjeno gro- bišče, ki obsega kakih 500 kv. metrov in je urejeno kot mali park. zasajen z lepotičnim gr- mičevjem in posejan z nizko travo. Po sredini vodi pot do skromnega spomenika iz umet- nega kamna z napisom: »Hiitet Freiheit und PYieden, denn wir starben fiir sie!« — Čuvajte svobodo in mir, mi smo umrli za njo! — Naj omenim, da po- čiva tam tudi 5 ali 6 avstrijskih železničarjev, ki jih je okupa- cijska oblast tudi likvidirala, domnevno, ker so se borili za pravice delovnega ljudstva. — Ali velja zgoraj navedeni napis tem avstrijskim državljanom ali našim žrtvam? Vsekakor zaboli našega človeka in posebno še svojce, da se domovina doslej r.l zganila in jim postavila skro- men spomenik z odgovarjajočim napisom v slovenskem jeziku. Mestni in okrajni odbori Zve- ze borcev NOV in udruženja vojaških vojnih invalidov na področju bivše Štajerske, zgani- mo se in postavimo tem žrtvam dostojen spomenik s primernim napisom v našem jeziku. Gro- bišča drugih narodov, ki se tudi nahajajo tam v bližini, so že davno urejena, tako n. pr. ima vsak ruski državljan nagrobni spomenik z napisom v mate- rinščini. Tudi bi bilo primemo, da se vsako leto za Dan mrtvih poda deputacija na to grobišče in položi tam venec. Organiziranje bi lahko prevzeli odbori Zveze borcev in vojnih invalidov, morda izmenoma oni iz Celja, Maribora, Trbovelj. Ptuja, Šo- štanja. Laškega in drugi. J. K. ★ Rojstva v ptujski bolnišnici Golob Terezija, Kicar 18 je rodila sina Srečka; Jurgec Ma- rija, Gradišče 13 — Terezijo; Hvaleč Alojzija, Kidričevo — Frana in Marjana; Funtek Ana, Sp. Breg 78 — Zdenko; Novak Anka, Zg. Radgona 4 — Zlatka; Štumljerger Marija, Ptuj. Pre- šernova 15 — Srečka; Gojkovič Justina, So. Hajdina — Stani- slava; Kajzovar Marija, Breg 9 — Miroslavo; Vcrdenik Marija, Ptuj, Slomškova 9 — Branka in Draga; Faifar Marija, Brebrov- nik 54 — Sonjo; Petrič Matilda, Gruškovje 59 — Vladimira; Marčič Angela, Starošinci 16 — Vero; Smid Angela, Podvinci 80 — Janka; Erjavec Ana, Turški vrh 116 — Zinko; Ogrizek Ka- tarina, Hajdina 57 — Marjana; Golob Terezija. Medvedce 13 — Terezijo; Pišek Štefka, Maj- šperk 38 — Štefko; Spol enak Rozalija. Skorba 67 — Silve- stre; Pavlovič Rozalija. Beo- grad, Sajkaška 1 b — Milenko; Vičar Ana. Rotman 12 — Sta- nislava; Vaidič Angela, Biš 62 — Franca; Milošič Slava. Ptuj, Krempljeva 10 — Stanislava; Hazenmali Marija, Skorba 27 — Terezijo; Segula Mira, Ki- dričevo — Stanislava; Tavželj Marija. Liutomer, Prešernova 37 — Branka. Poroke v Ptuju: Frank Andrej iz Ptuja in Plohi Marija iz Bukove p. Mar- kovci. Smrti v Ptuiu: Štumberger Srečko roj. 1953, Ptuj, Prešernova; Hribernik Rajko 1953, Kungota št. 43; Rampre Slavica 1952, Cermoži- še 3, Kukovec Jože 1949, Nova vas 16; Sakelšek Ivan 1953, Si- tež 18; Zeleznik Anton 1952, Kočice62: Mlakar Lovrenc 1937, Hajdoše 52. ★ Slovenski pregovori In reki Jemanja se nikdo ne naveli- ča; kdor vse razdeli, ta se pre- priča. Ena beseda češče vc5 ško- duje kakor toča po deželi. Slab glas ima perotl, dober pa komaj leze. Ena lastovka ne naredi po- mladi. Ni vse zlato, kar se sveti; pa tudi ni vsak prijatelj, ki se ti smeje. Izkušnja je pregovore rodila, potrdila in ohranila. L;udska igra - DUji lovee (Ob novi premieri v našem gledališču) Franc S. Finžgar, katerega dramsko delo »Divji lovec« bo te dni uprizorilo naše gledali- šče, je eden redkih naših pisa- teljev, ki gledajo v svet z real- nim optimizmom, ki je tudi da- nes na mestu. Nobenih zla- ganih iluzij, pa tudi nobene cmeravosti in nobenega strahu pred bodočnostjo, ki bo svetla in lepa: ustvarjal jo bo tisti del naprednega človeštva, ki se mo- ra danes še boriti z ostanki te- me in nazadnjaštva. Vse Finžgarjevo delo je delo za ljudstvo. Pisal je vedno kot vzgojitelj, bičal pravdarstvo, zlagano domoljubje, brezsrč- nost, učil, da krivica nikdar ne ostane nekaznovana. Skratka, kot za malokatercga naših pis- cev, velja za Finžgarja. da je pisal iz ljudstva za ljudstvo, iz ljubezni in v skrbi za srečo svo- jega ljudstva. V vseh svojih delih, bodisi pripovednih bodisi v dramatskih, podaja svoje spo- znanje in dognanje, ki si ju je osvojil v teku dolgih let svoje najožje povezanosti z ljud- stvom. Finžgar je v pravem po- menu besede — ljudski drama- tik. Zavedajoč .se, da jc govorje- na beseda z glodali.ških desk ši- rokim množicam najdostopnejša in da seže človeku najgloblje v srce. je pričel naš Finžgar pisa- ti igre in drame. Napisal je če- tvero iger oz. dram. ki so zma- govito šle preko vseh naših odi-ov, poklicnih in diletant- skih. Romantičnemu ■»Divjemu lov- cu« je nujno sledila optimistič- na »Naša -kri?, tej pa realistični »Veriga« in »Razvalina življe- nja«. »Kakor v vseh dramah, je tu- di v y>Divjem lovcu« Finžgar učitelj in vzgojitelj, ki zelo do- bro nožna sugestivmi vpliv gle- dališča na ljudi in njihovo vest. Toda umetniška sila drame je močnejša kot niena jasna vzgojna tendenca. Ce je zadnji ' namen umetnosti, približati se resnici in spoznaju o človeku in življenju, potem ta spoznanja vplivajo tudi na naše življenje in delo, na naš odnos do solju- di. Ta namen je »Divji lovec« na svoji romarski poti po slo- venski zemlji dosegel in ga še zmerom dosega.« (L. Filipič) Finžgarjev doprinos slovenski dramatiki velja za zelo tehtne- ga. Sloves dobrega ljudskega učitelja in vzgojitelja bo ostal Finžgarju v naši slovstveni zgodovini, posebej pa še v slo- venski dramatiki, trajno. ★ Glavne vloge Igrajo: Vičar (Rihtar), Marsel (Janez), Gun- žar (Gažpar). Sugman (Tonček), Matjaščeva (Majda). Režija Pe- ter Malec. Osnutke za sceno je naredil ing. arch. Pengov. Kot pevci sodelujejo člani in člani- ce ptujske »Svobode«. ★ OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 17. oktobra 1953 ob 20. (8.) uri: Franc S. Finžgar: »Divji lovec«, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Pre- miera. Režija Peter Malec, sce- na po načrtih ing. arh. I. Pen- i gova — izdelala gledališka de- lavnica. Tehnično vodstvo Miro Cobelj. odrski moj.ster J. Tur- I ščak. Pokrajinska slikarija prof. Janez Mežan. Sodelujejo člani- ce in člani DKPD »Svoboda Ptuj«. Nedelja, 18. oktobra 1953 ob 20. (8.) uri: Franc S, Finžgar: »Divji lovec«. Prva repriza. Prodaja vstopnic pri gledali- ški blagajni dan pred predsta- vo in na dan predstave od 15. do 17. ure. ob nedeljah in praz- nikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. — Rezer- viranje vstopnic v gledališki pisarni (tel. štev. 71) dnevno od 8. do 12. ure, razen ob pone- deljkih. Vsak kmetovalec približno ve, kaj ijomeni kolobarjenje. Vem, da prihodnje leto ne bo smel saditi krompirja tam, kjer ga je letos pobral, da jeseni ne sme sejati pšenice tam, kjer jo je poleti žel. Ve, da ne bo imel dobrih pridelkov, če bi na isti njivi dve ali več let sejal ali sadil iste rastline. Stoletne iz- kušnje so mu povedale, da mo- ra neprestano menjavati rastli- ne, ki jih prideluje ter da se mora menjavanje vršiti po ne- kem določenem redu. Ni vse- eno, kaj bo sejal ali sadil za krompirjem, kaj za žitom, kaj za koruzo. Tej izmenjavi rastlin pravimo kolobarjenje in od pra- vilnega kolobarjenja so v veliki meri odvisni pridelki. Brez pravilnega kolobarjenja ni naprednega in uspešnega go- spodarjenja. Koristi, ki jih pri- naša pravilno kolobarjenje so naslednje: 1. Plitvejši In globlji sloji zemlje se enako dobro izkori- ščajo, kajti pri kolobarjenju ko- renine nekaterih rastlin prodi- rajo globlje, drugih plitveje v zemljo, kjer črpajo hrano. 2. Kolobarjenje omogoča, da rastline izkoristijo vse zaloge raznih hranilnih snovi v zemlji, to je fosfora. dušika, kalcija, kalija, železa itd. Nekatere ra- stline potrebujejo več teh posa- meznih hranilnih snovi, druge manj. Žita potrebujejo več du- šika, manj kalija in fosfora, dočim stročnice dušika sploh ne potrebujejo, pač pa z njim obogatijo zemljo, zahtevajo pa precej kalcija, fosfora itd. 3. S kolobarje-njem se najbo- lje borimo z različnim plevelom. Skoraj vsaka rastlina ima svo- je vrste plevela, ki se ne more tako dobro zakoreniniti, ako na njivi ne pridelujemo stalno iste rastline. Nekatere rastline oko- pavamo in s tem uničujemo tu- di plevele. Vsak kmetovalec iz lastne izkušnje ve, kako hitro se po njivi razpase plevel, ako sejemo isto rastlino več let za- poredoma na istem prostoru. 4. S pravilnim koloh""jenjem se tudi uspešno borim-^ z raz- ličnimi zajedalci in rastlinskimi boleznimi, kajti vsaka vrsta rastlin ima več ali manj tudi svoje posebne škodljivce in bo- lezni. Ce torej na isti njivi več let zaporedoma seiemo isto rast- lino, bo posevek vsako leto slabši, šlcodljivci se bodo tako razpasli, da bodo pridelek na- zadnje popolnoma uničili. 5. Z uvajanjem pravilnega kolobarjenja si v kmetijskem gospodarstvu tudi bolj pravilno delimo delo, kajti pri različnih rastlinah imamo tudi različne dobe, ko te rastline zahtevajo največ dela in nege. 6. Tudi z gnojenjem imamo pri pravilnem kolobarjenju mno. go koristi, zlasti ako nimamo dovolj gnoja. Nekaterim rastli- nam ni treba tako gnojiti, do- volj je, da smo že prejšnjemu pasevku pognojili s hlevskim gnojem. Uvajanje stročnic v kolobar nam mnogo kori<^ti pri gnojenju z dušikom, tako da žita po stročnicah dajejo naj- boljše pridelke. Pri kolobarjenju prihajajo v poštev kot glavni posevki samo enoletne rastline, ki dobro uspe- vajo in za katere vemo. da nam bodo dale najboljše pridelke. Navajamo kot zgled dobresa •-olobarjenja norfolski način kolobarjenja. Po tem načinu pridelujemo prvo leto na njivi okopavine 0