Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. avgusta 2020 - Leto XXX, št. 34 stran 2 »Gda démo domau s prauške, démo cejlak ovaški« 19. kolonijo je zaznamoval covid-19 stran 3 Trno aktivna Porabska Slovenka stran 6-7 Škrinje pod zemlauv, robi v klauštri stran 9 2 »Gda démo domau s prauške, démo cejlak ovaški« Prauškarge v Karpatskom bazeni se vsikšoga augustuša, na prvo soboto po veukoj meši (svetki Marijinoga vnebovzetja), pejški napautijo, ka bi s vküpnim spejvanjom pa molitvov, v senci križa napravili kračišo ali dugšo paut jauv. De je pa tau nika nej, če štoj na prauško dé, tistoma se ne šté dež, snejg ali vročina. Od toga eške vekšo mauč dobi,« smo čüli od novinarke Radia Monošter. Idejo za tau, ka bi se Slovenci pri- Prauškarge dejo vö s Sakalauvec, njini dühovni voditel so bili markovski plebanoš Dejan Horvat do ednoga Marijinoga prauškarskoga mesta. Letos so se na paut »1Úton« vörnicke podali vrnau na svetek 15. augustuša, tau pa na Vogrskom, Slovaškom ino v Avstriji, edna mala skupina pa drüžili najvekšoj srejdnjeevropskoj prauški, je pred sedmimi leti dau pokojni László Zsámpár s Slovenske vesi. »Tistoga ipa smo si vözmislili, ka bi leko na romanje prišli naši rojaki z ov Na stubaj monoštrske baročne cerkve so se prauškarom poklonili murskosoboški püšpek Peter Štumpf, pri njem stogita varaški plebanoš Imre Bodorkós ino slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss je kauli podneva s smeri Markovec prejkstaupila slovensko-madžarsko grajnco prauti Verici. »Dja sem že od petim na tau prauško prišla, namé furt zovéjo gospaud Dejan Horvat,« nam je pripovejdala Valerija Časar z Andovec ino cujdala, ka med više dvajsti kilomejterov dugov potjauv skaus spejvajo pa molijo raužen venec. Letošnji prauškarge pa so prej dvakrat dobili moker Boži blagoslov tö. »Gnauk smo dež v veričkom lesej zadobili, te pa eške med Sakalauvci pa Slovenskov ves kraj grajnce tö. Gor smo poiskali gospauda plebanoša Dejana Horvata v Markovci, šteri so včasik cujstaupili,« nam je raztomačila slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss, gda smo v slovenčarskoj kapejli čakali, ka dež stane. Za en malo so slovenski prauškarge (z vsej porabski pa en par gorički vesnic) že v sunčnom cajti leko prišli do té male cerkve, pred šterov so je gorprijale domanje ženske z lejpim spejvanjom Marijini pesmi. Romare je pozdravila slovenska zagovornica ranč tak, znautra pa so plebanoš Dejan gučali od znamenja prauške v človečom žitki. »Jezoš je tö dostakrat odišo na sam kraj, sam je üšo kraj od vučenikov. Rad je biu sam s sebov, ka bi razmo sam sebé. Oprvim je najšo sebé, te svoje lidi, šterim je biu poslani ino končno svojoga očo, po šterom je svojo poslanstvo emo. Na prauški bi radi ništerni najšli vöro, drügi pa že majo vöro ino bi go radi poglobšali. Pa z njé živeli v vsakdenešnjom živlenji,« smo čüli od plebanoša. Marijine prauške so v Porabji vsakšo leto dvojezične, vej se pa na pauti med slovenskimi najdejo vogrski vörnicke ranč tak. Vesnice, gde prauškarge stanejo, so rade pautnikom ino je vseposedik bogato podvorijo. Glavna pa je donk düševna hrana. »S prauškov dostakrat valo davamo. Vsikšo leto odeberémo eden konkreten namen, meli smo na priliko že romanje za mlade držine. Letos prosimo za dühovno ino telesno zdravdje cejloga sveta,« smo zvödali od zagovornice Erike Köleš Kiss, štera je najbole zaslüžna za tau, ka murskosoboški püšpek vsikšo leto pridejo darüvat zaklüčno mešo v monoštrsko baročno cerkev. Prauškare je dež na pauti do Varaša več nej zaodo. Frtau vöre pred svetov mešov so med spejvanjom Marijini pesmi nut na veuke železne dveri cerkvenoga dvoriška staupili, pred Božov ižov pa so je gorprijali soboški püšpek msgr. dr. Peter Štumpf. Monoštrska cerkev je bila puna do slejdnjoga kotá, dosta madžarski vörnikov je zavolo farnoga svetka tö prišlo. Na začetki meše so dühovniki k oltari med zidarskimi rušti prišli, vej pa varaško cerkev cejlak obnavlajo. Zvün gospauda püšpeka Štumpfa so mešüvali eške domanji plebanoš Imre Bodorkós, porabski dühovnik Tibor Tóth ino markovski plebanoš Dejan Horvat. Pred oltarom je biu vödjani kejp Device Marije z Máriapócsa, šteroga so pripelali s Slovenske vesi. Gospaud püšpek Štumpf so se čüdivali, ka je telko lüdi v cerkvi - brezi mask, vej je pa morejo vörnicke v Sloveniji pri sveti mešaj mujs gordjati. »Najbole žalostno je tau, ka se tam ne moremo videti z obraza v obraz,« so pravli čestitlivi dühovnik ino začnili bogoslüžje v (domanjoj) slovenskoj rejči. Cejla meša je bila trojezična, prvo štenjé so na priliko goršteli v slovenskom, drügoga v madžarskom geziki, dén mi sami tö na gausti delamo. »Tau de dobilo v prišešnji časaj simbolno znamenje,« so tomačili püšpek, vej je pa prej gnešnji rod eden veuki čemér v svejt spravo z virušom. Mati Marija pa nam donk pravi, ka je Baug itak Božepautnike so pred kapejlov v Slovenskoj vesi z Marijinimi pesmimi pozdravile domanje ženske evangelij smo čüli v bejdvej rečaj, očanaš pa je zbrano lüstvo molilo slovenski, vogrski pa nemški. (Vörnicke z Rábafüzesa so na konci svete meše s sprevajanjom fud zaspejvali edno nemško Marijino pesem, s koruša pa se je z nami ino tak ostane tö, je bila slejdnja miseu püšpeka. Na konci svete meše so zbrani vörnicke - vküper s prauškarami s Porabja, Goričkoga ino vogrske vesnice Halogy - zmolili molitev sombotelskoga püšpeka dr. Cerkev Marijinoga vnebovzetja v Varaši se je na farni svetek cejlak napunila čülo čüdovitno spejvanje članov števanovskoga ino domanjoga cerkvenoga zbora.) Predgo murskosoboškoga püšpeka so dojobrnjeno na madžarsko rejč goršteli plebanoš Bodorkós. V njej so Peter Štumpf premišlavali o zemelskom žitki Blajžene Device Marije, štera je po smrti Jezoša živejla kak mati ednoga zaničanoga človöka. Bila pa je brezi vsej grejov, zatok je odišla v nebesa. Od tistec se bije s Šatanom, šteri šké nas, lidi tö na nikoj djati. Mi skrivamo svoje greje ino kažemo svojo nedužnost. Ponciuš Pilatuš si je mujvo roké, zavolo viruša pa tau prej gnesne- Porabje, 20. avgusta 2020 Jánosa Székelya oprvim v slovenskoj, te pa eške v madžarskoj rejči. Po blagoslovi püšpeka Petra Štumpfa so nam na malom agapeni na dvoriški farofa plebanoš Dejan Horvat eške pravli: »Edna prauška nas nikdar ne njá na méri. Gda démo domau, démo ovaški. Leko, ka smo fizično malo zmantrani, liki dühovno, v znautrašnjom živlenji smo čistak ovaški.« (Kejp na 1. strani: Zaklüčno mešo prauške so v varaškoj cerkvi darüvali Imre Bodorkós, püšpek Peter Štumpf, Dejan Horvat ino Tibor Tóth.) -dm- 3 Mednarodna likovna kolonija v Monoštru 19. kolonijo je zaznamoval covid-19 Kljub nenavadnemu letu zaradi epidemije je od 9. do 16. avgusta spet dišalo po oljnih barvah v Slovenskem domu v Monoštru, kjer je ustvarjalo 10 li le umetnike iz Slovenije in Madžarske. Vsem tistim, ki so bili že lansko leto povabljeni, da pridejo na lastne stroške iz Indonezije, dva slikarja iz Pozdrav s komolci na sliki Endreja Göntérja umetnikov, ki so v tem letu prišli le iz Slovenije in Madžarske. Organizatorji kolonije – Zveza Slovencev na Madžarskem, ki je bila pobudnica kolonije, Galerija in muzej Lendava, ki skrbi za strokovno plat kolonije, in Občina Monošter, ki se je kot sponzor pred nekaj leti vklopila v delo – so tudi na ta način žele- Rusije, potem s Sicilije in Poljske, sem pravočasno sporočil našo odločitev in so jo z razumevanjem sprejeli. Na drugi strani pa je tako, če neko stvar prekineš, jo težko ponovno oživiš. Ko si odvisen od proračuna, če neke stvari eno leto ne izpelješ, se ti lahko zgodi, da ti naslednje leto Umetniki iz Slovenije: z leve Barbara Kastelec, Igor Banfi in Svetlana Jakimovska Rodić li minimalizirati nevarnosti zaradi koronavirusa, smo izvedeli od predsednice ZSM, glavne organizatorke, Andree Kovács. »19. kolonija res ostane v spominu vseh nas,« je povedal strokovni vodja kolonije Feri Gerič, »saj spomladi še nismo vedeli, ali jo bo sploh možno realizirati. Organizatorji, Zveza Slovencev na Madžarskem, Občina Monošter in Galerija-muzej Lendava smo ves čas bili povezani in smo se odločili, da bomo povabi- ne bodo odobrili sredstev,« je povedal Feri Gerič, ki je izredno vesel, da je po 19-ih letih tudi Budimpešta »opazila« kolonijo in prispevala v njen proračun. Letos so se organizatorji zaradi povezovanja z lendavsko kolonijo, na kateri odlivajo v bron, odločili, da povabijo tri kiparje (Ferenc Király, István Vanyúr in János Lipovics) in sedem slikarjev. »Trenutno vsak kipar dela za naslednji korak, pripravijo se osnove za odlivanje v bron, kar se bo zgodilo na koncu meseca v Lendavi, tako se bo monoštrska zbirka obogatila tudi s kipi v bronu,« je poudaril Feri Gerič. Po obisku treh »ateljejev« (razstavna dvorana, konferenčna dvorana in garaža Slovenskega doma) sem se odločila, da bom najprej predstavila umetnike iz Slovenje. (Upam, da mi umetniki z Madžarske ne bodo zamerili, da bodo prišli na vrsto v naslednjem delu.) Endre Göntér je eden od umetnikov, ki se je udeležil večine kolonij v Monoštru. Kot je povedal, privlačijo ga dobri prijatelji, kolegi, »pa slovenski živelj čez mejo, jaz sem na drugi strani madžarski živelj, saj je Trianon svoje napravil. Malo sentimentalnosti je najbrž tudi zraven.« Povedal je, da se bo na njegovih slikah poznala posebna situacija, ki je nastala zaradi epidemije. »Virus je bil impulz, da ne moreš mimo njega. Dve sliki sta nastali, malo opozorilni z enimi signalnimi barvami. Ena predstavlja srečanje na meji, saj meje ni bilo, potem so jo zaprli, zdaj je spet ni. Na sliki je pozdravljanje s komolci, kot to delajo vsi politiki na televiziji, pa malo karantenski sistem. Pri nas se karantena čuti, kakorkoli gledaš, nek pečat pušča na ljudeh. Za dušo bi nastala praznina, če bi to izpustil zdaj,« je povedal Endre Göntér. Igor Banfi, ki je po rodu Prekmurec, živi pa v Ljubljani, se je letos tretjič udeležil monoštrske mednarodne likovne kolonije. O posebnosti letošnje kolonije je dejal: »Covid-19 je nekaj tako posebnega, česa še do zdaj ni bilo. Moramo se malo paziti, malo se razkužujemo, imamo dva ateljeja, enega v pritličju, enega v prvem nadstropju. Prvič sem bil leta 2002, drugič leta 2014 na monoštrski koloniji.« Kljub virusu imajo umetniki tudi zdaj skupne programe, šli so tudi po Porabju si ogledat znamenitosti, vseeno je malo drugače, je neki zadržek. Igor Banfi upa, da se na njegovih slikah ne bo poznalo to posebno vzdušje, čeprav še naprej slika melanholično pokrajino, ki jo ima že tudi s predkoronskih časov. Barbara Kastelec je na kolonijo prišla iz Ljubljane, je prvič na koloniji in tudi v Porabju. Povabilo nanjo je dobila od direktorja Galerije-muzeja v Lendavi, Dubravka Baumgartnerja. Zaradi videti spremembe v kraju, ker so spremembe, kakor v Sloveniji, tako tudi tukaj. Seveda na boljše,« pravi Svetlana Jakimovska Rodić, in se glasno zasmeji, ko jo vprašam, kaj bomo videli na njenih slikah. »Še ne vem,« pravi, »pridite v soboto, Sprejem na Generalnem konzulatu v Monoštru; strokovni vodja kolonije Feri Gerič in generalna konzulka Metka Lajnšček covida je tudi ona bila malo negotova, ali bi se odzvala vabilu. Večkrat je že bila v Prekmurju, v Lipovcih, Filovcih, v Dobrovniku. Izkušnje s kolonijami že ima, na njih se ji organizatorji zdijo zelo gostoljubni. »Ko sem na kolonijah, se bolj odločam za krajino,« pravi mlada umetnica, »drugače slikam bolj solinska polja, ampak tukaj takrat bomo že gotovo videli.« (Pogovor je bil posnet v sredo. op. pisca) »Bo nekaj ekspresije, združevanje nekih problemov, ki jih v likovnem jeziku obravnavam že od prej,« je še dodala umetnica. Peti umetnik iz Slovenije, kipar Ferenc Király, se je odločil, da bo letos delal v domačem ateljeju, kar je popolnoma ra- Čas sprostitve. V vročini se prileže pivo, še bolj, če ga toči »mojster«. Utrinek s konzulata v Porabju in tudi v Prekmurju je čutiti vpliv Panonskega morja, tako da lahko vlečem vzporednice, samo barve so drugačne, več je zelene, drugačne so rjave ...« Svetlana Jakimovska Rodić, ki prav tako prihaja iz Ljubljane, je drugič na monoštrski koloniji. »Zanimivo je to, da sem na tej koloniji bila 14 let nazaj. Tudi zame je bilo zanimivo Porabje, 20. avgusta 2020 zumljivo. Prepričana sem, da bosta njegovi stvaritvi v odliko razstavi, ki bo novembra v Slovenskem domu. Umetnike je med drugim sprejela tudi generalna konzulka v Monoštru Metka Lajnšček. (Slika na 1. strani: Endre Göntér med ustvarjanjem.) (se nadaljuje) Marijana Sukič Foto: K. Holec 4 Novi direktor Radia Monošter je postal Attila Bartakovič PREKMURJE Žetev Po tistom, ka so naši pavri več ali menje že poželi pšenico, so pred dnevi želi ške policaji. Pa nej pšenico, liki 2650 cepik konoplje, stere so bile skrite na državni parceli na otoki, steri stogi sredi reke Müre oziroma njenoga rokava v bližini kraja Benica pri Lendavi. Gda so domanji sivi pojdje daubili glas, ka na tom otoki raste neka takšoga, ka je nej svobodno pauvati, so na pomauč pauzvali kriminaliste Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (SKP PU) Murska Sobota. In oni so čakali v zasedi, ka vidijo, sto tau konopljo pauva. In rejsan, po par dnevaj so zgrabili tri vözraščene moške, stare 40, 45 in 48 lejt. Oni so se napautili na otok gledat, kak raste njihovo »bogastvo«, vej pa bi s tau konopljo, če bi z nje napravili drogo, leko zaslüžili celau med 1,5 do 2 milijona evrov. Dejan Ravš, vodja oddelka za organizirano kriminaliteto SKP PU Murska Sobota, je na novinarski konferenci povedo, ka so možakari, steri so »osumljeni suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami«, že njihovi stari poznanci. Kelko se je neuradno zvedelo, pa naj ne bi biu niti eden od njih iz Pomurja. Vsi trge so že staupili pred preiskovalnoga birauva, steri jih je za mesec dni poslo v pripor. Ovak pa naj bi jih čakalo od enoga do deset lejt vauze. Ravš je ške raztolmačo, ka je konoplja rasla na trej hektaraj, cepike pa so bile velke od 80 do 110 centimetrov. Iz njih bi leko napravili 600 kil marihuane. Pa ške ta zanimivost, policaji so cepike, stere do po končani preiskavi dali vničiti, z otoka spravlali s pomočjauv helikoptera, in tau v velkij plastičnij začkaj. Silva Eöry Radio je potrebno približati mladim »Počutim se kot takrat, ko je bil moj prvi šolski dan. Veliko je novega,« je na svoj prvi delovni dan na novem delovnem mestu povedal Atti- mije na Univerzi Corvinus v Budimpešti. »Nekaj izkušenj z mediji imam, saj sem v preteklosti že sodeloval s televizijo in z nekaterimi radijskimi postajami, na Radiu Monošter pa sem enajst let vodil nadzorno komisijo, tako da poznam njegovo delovanje, seveda predvsem po finančni plati,« je izpostavil Attila Bartakovič, ki računa tako na pomoč svojega predhodnika kot tudi vodilnih v obeh krovnih organizacijah Porabskih Slovencev: »V mojem programu, ki Novi direktor Radia Monošter Attila Bartakovič sem ga predstavil tudi občnemu zbola Bartakovič, ki ga je občni ru Državne slovenske sazbor Državne slovenske samo- mouprave, je zapisano, da uprave pred kratkim izbral za bomo uvajali spremembe, novega direktorja Radia Mo- toda ne na vrat na nos, amnošter. Bartakovič je na začet- pak postopoma. Več bomo ku avgusta na direktorskem morali narediti za boljšo stolčku zamenjal Franceka prepoznavnost radia, saj Mukiča, ki je edino radijsko imam občutek, da zdaj mnopostajo Slovencev na Madžars- gi sploh ne vedo, na katerih kem vodil vse od njene usta- dveh radijskih frekvencah novitve leta 2000. oddajamo svoj program.« Novopečeni 58-letni direktor Poleg dosedanjih štirih redno se je po uspešno zaključenem zaposlenih novinark in nekaj šolanju na monoštrski gim- honorarnih sodelavcev bodo naziji odpravil v Ljubljano, na Radiu Monošter k sodekjer je na Filozofski fakulteti lovanju poskušali pritegniti tri leta študiral slavistiko in še nekaj novih zunanjih sosociologijo kulture. Visoko- delavcev. Ena od prioritet bo šolsko izobraževanje je nato namreč tudi ta, da program zaključil v Sombotelu, na Vi- radia, ki ga je moč slišati na soki pedagoški šoli. Od leta frekvencah 97,7 in 106,6 1983 do 1985 je bil referent MHz, približajo mladi generaza narodnostne in finančne ciji Porabskih Slovencev. zadeve v Kulturnem domu v Attila Bartakovič v prostem Monoštru, od leta 1985 do leta času rad poje, tako v mono1989 je poučeval slovenski štrskem komornem zboru kot jezik na števanovski osnovni tudi v števanovskem cerkvešoli, med letoma 1990 in 1994 nem. Pravi, da bo to počel tudi pa na monoštrski gimnaziji. še naprej, saj vemo, da kdor Največ delovnih izkušenj je poje, zlo ne misli. Lepe spominabral na Zavodu za zaposlo- ne ima tudi na obdobje, ko je vanje, kjer je bil zaposlen od igral v ansamblu Lacija Korleta 1994, več let tudi kot vodja piča. Rad se spominja tudi namonoštrskega urada. Ob delu stopa Porabskih Slovencev v je dokončal še študij ekono- Cankarjevem domu leta 1985, ko je povezoval prireditev, ki jo je prenašala tudi slovenska televizija. »Mogoče je bilo moje delovanje za narodnostno skupnost doslej bolj v ozadju, zdaj pa bo prav go- densko osem ur programa, od takrat naprej pa 28 ur tedensko oziroma štiri ure dnevno, vsak dan med 12.00 in 16.00. Poleg porabskih poslušalcev lahko Radiu Monošter preko Sodelavki radia Valerija Časar in Margit Mayer Gašpar; prostor je natrpan zaradi oblikovanja nove server-sobe tovo bolj izpostavljeno,« je še poudaril Attila Bartakovič. Sicer pa spomnimo, da je petelin, ki je zaščitni znak Radia Monošter, prvič zakikirikal 23. junija 2000. Do začetka leta 2012 je radio oddajal te- radijskih valov prisluhnejo še tisti, ki živijo na skrajnem severnem delu Goričkega, preostali pa ob pomoči svetovnega spleta. Silva Eöry Fotografije: Karel Holec Spominska stejna Delovna komisija, stera je nastala za prireditev Spominska stejna stari slovenski nagrobnikov, je mejla 10. avgusta sestanek na bivšom župnišči v Števanovci. Na pogovoraj so vküppostavili program in se zgučali, da de se stena blagoslovila 12. septembra v 18. vöri v okviru svete meše, stero de darüvo v slovenskom geziki sombotelski škof János Székely. Porabje, 20. avgusta 2020 5 KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... ROŽE NAŠIH BABIC Lepota cvetja je bila priljubljena pri naših prednikih od nekdaj. Okrasne rastline so bile vedno pika na i. Imele so posebno vlogo. Naši predniki so vedno prinašali različno Tudi v mojem otroštvu so mi ostale v spominu: alojzijeve lilije, poletne astre, potonike (betlehem), srčki, šmarnice in druge. To cvetje je bilo na vrtu od nekdaj in smo ga z veliko ljubeznijo občudovali in gojili vse življenje, dokler ni prišla želja po dodatni gradnji hiše. Cvetja nismo imeli samo za okras na vrtu, ampak tudi za priložnostne šopke. Poletne astre so cvetele od poletja do jeseni v vseh barvah. Sejali smo jih v zabojčke takrat kot papriko. Šopek potonik se v vazi s plahtico zelo dolgo Potrebno jih je obdrži. Režemo jih, ko komaj kažejo barvo. bilo sicer pikicvetje iz krajev, kamor jim je rati, vendar so bile sadike za bilo dano potovati. Prinašali presajanje z močnim koreso predvsem semena, kar je ninskim sistemom. Prav rada bilo najlažje, najcenejše in naj- se spominjam teh vzdržljivih bolj varno. Okrasno rastlin- rož, saj imam z njimi posebno za vstopnico in mi je takratni ravnatelj Kučuk rekel: »Mala, pojdi, prinesi rože in boš lahko šla poslušat«. Tako se je tudi zgodilo. Poletne astre so mi ostale v spominu za vedno. Šmarnice so prav take, rastejo v naravi, a mi smo jih vnašali tudi na naše vrtove. Rastline Srčki so stara trajnica naših vrtov. Imajo krhke korenine, globoko razvejane. Radi imajo polsenco. Te rastline so naši predniki zelo čuvali in bili nanje zelo ponosni. Potonike veljajo še vedno za atraktivne in izjemno trdožive rastline. Njihova življenjska Šmarnica je primerna za polsenco. Danes poznamo rastlino tudi v roza barvi. dobro prenašajo presajanje, se na gosto razraščajo in tvorijo gosto blazino. Odlično se obnesejo v polsenci kot pokrovna rastlina namesto trate. doba je dolga. Na istem mestu preživijo več generacij. Zaradi njihove lepote se selekcija širi. Danes dobimo na trgu veliko sort v raznih barvah. Dalije ali georgine imajo sicer gomolje, vendar cvetijo do pozne jeseni Naše babice so že od nekdaj vedele za veliko vzdržljivost poletnih aster je se je pojavljalo tako pri premožnejših ljudeh kot pri preprostem ljudstvu. Določene rastline so se ohranjale iz roda v rod. zgodbo. V Turnišču, kjer sem preživljala svojo mladost, so v dvorani nastopali Avseniki z Danico Filipič in Francem Korenom. Nisem imela denarja Cvetovi čudovito dišijo in so prikupni za spomladanske šopke. Alojzijeve lilije so bile ponos vsake domačije. Rasle so na odcedni zemlji in so se težko razmnoževale. Cvetno steblo je visoko z zvončastimi cvetovi, ki močno dišijo. Po cvetenju nadzemni deli odmrejo in čebulice plitvo počivajo do jeseni, ko znova odženejo liste. Danes jih skoraj ni v prodaji. ALI STE VEDELI … da so rebarbarini listi močno strupeni, zato jih ne uživamo, lahko pa jih s pridom uporabljamo v boju s škodljivci na zelenjavnem vrtu. Iz listov skuhamo čaj, ki je odlično sredstvo za zatiranje uši in črne listne pegavosti na vrtnicah in drugih okrasnih rastlinah. Besedilo: Olga Varga Fotografije: svetovni splet Porabje, 20. avgusta 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Razpis za kavarno Šlau je že baukše tö tistim, steri v gostinstvi delajo, sploj pa če tau leto gledamo, gda je do junija vse zaprejto bilau zavolo epidemije. Istina, zdaj, gda vsikši bola doma na Vogrskom dé na počitnice, do konca avgustuša se še nika leko statistika vöpopravi, depa tau gvüšno, ka taša že nede, kak če bi cejlo leto odprejti bili. Vsi tisti, steri na taum področji delajo, računajo, špekulerajo, kak bi leko v baukšo pozicijo prišli kak drügi. Edna taša možnost bi bila v Somboteli kavarna v vodnom stolpi, za stero so zdaj dali razpis. Tau leto so obnovili vodni stolp v Somboteli, steri že od leta 1978 brez funkcije stau. Zdaj je edno nauvo funkcijo daubo, edno kavarno pa eden razstavni prostor so vönaprajli v njem. Za té prostore so zdaj vönapisali en razpis, na steroga se vse tisti leko zglasijo do 14. septembra, steri bi radi vövzeli kavarno ali razstavni prostor, depa leko tak tö, ka obadvauje. Iz razpisa se vö leko prešte, ka prostor za kavarno je 131,27 m2 velki pa mejsečno skur 300.000 forintov trbej zanga plačati. Za teraso še posaba 1000 Ft/ m2+ddv prosijo mejsečno. Zvün najemnine še računati trbej s tejm tö, ka zvün tauga te še elektriko, vodau pa centralno ogrevanje de tö mogo plačüvati tisti, steri vövzeme tau kavarno. Pa te še plus 10 milijaunov forintov trbej naprej dolaplačati. Iz tej pejnez do najmenino sprvoga dolaplačüvali. Tau je nej mali pejnez, dosta gostov moraš meti, če tau vse leko vözvertivaš. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Mitja Leskovar posvečen v nadškofa V ljubljanski stolnici je potekalo škofovsko posvečenje naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku Mitje Leskovarja. Kardinal Franc Rode, ki mu je podelil škofovsko posvečenje, je poudaril, da mu sveti oče nalaga zahtevno poslanstvo: »Pošilja te, da boš njegov predstavnik pri narodu, ki mu je zelo pri srcu, k ljudem, ki trpijo zaradi preganjanja in vojne in jih je želel letos obiskati.« Navzoče je pozdravil tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Škofovsko geslo 50-letnega Mitje Leskovarja je Križ je drevo ali les življenja. Leskovar je bil leta 1995 posvečen v duhovnika, nato je dve leti deloval kot kaplan v župniji Domžale. Po tem je bil poslan na študij v Rim, kjer je doktoriral iz cerkvenega prava in opravil izobraževanje za vatikansko diplomatsko službo. V diplomatski službi Svetega sedeža je deloval od leta 2001, in sicer na nunciaturi v Bangladešu, v Državnem tajništvu Svetega sedeža, bil pa je tudi svetovalec nunciatur v Nemčiji, Indiji in Nepalu. Poleg maternega jezika govori italijansko, angleško, nemško, hrvaško, francosko in špansko. V Slovenski škofovski konferenci so posvečenje Leskovarja v naslovnega nadškofa Beneventa in njegovo imenovanje za apostolskega nuncija v Iraku označili za veliko priznanje Svetega sedeža Katoliški cerkvi v Sloveniji, saj je njenega duhovnika imenoval na eno najvišjih funkcij. Leskovar naj bi službo nuncija v Iraku predvidoma nastopil v prvi polovici septembra, a je začetek njegove službe odvisen tudi od tega, kakšne bodo razmere zaradi novega koronavirusa. Papež Frančišek pa ga je za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku imenoval prvega maja. Z nastopom službe bo Leskovar postal stalni diplomatski predstavnik Svetega sedeža in papeža v Iraku. Pogovor z nauvo predsednico porabski penzionistov Trno aktivna Porabska Slovenka Tak si brodim, ka se nam v naši novinaj Porabje tü šika nota pokazati mlado penzionistko Marijano Fodor, aj ji pri delu s tejm tü pomagamo. Ona se je vzela za tau, ka de vodila Drüštvo porabski slovenski penzionistov. ona gazdüvala pa nas mlajše ranila, samo oče je odo v slöjžbo. Dosta sta delala za nas. Kak najmenšo dejte pa kak sama dekličina, sem dja trno dober mlašeči žitek mejla. Telko, ka sem dugo bila betežna, gda sem Prvi nastop Marijane Fodor na koncerti Folklorne skupine penzionistk ZSM 2012. leta v gledališči v Monoštri (na srejdi v bejloj bluzi) Kak dougoletna pomočnica pa 6 let predsednica drüštva, sem fejs rada pa hvaležna, ka se nam je posrečilo pomladiti vodstvo, ka leko računamo na mlajši rod penzionistov. Ne pozabimo pa, ka tau samo od stopaja do stopaja leko dé, zatok ka brezi penzionistov, steri že več lejt opravlajo svojo funkcijo, vse majo v malom prsti, bi tau težko delo bilau za mlade. Zatau se trno lepau zahvalim prejk novin tü vsejm članom vodstva, steri leko tadale opravlajo svojo poslanstvo, s tejm paut kažejo mladim. Mladi pa svojo mladost leko pokažejo prejk svoji nauvi idej, mišlenj. Naigra sem na tau tü, kak je gratala Marijana Fodor že več lejt nazaj najbola aktivna Porabska Slovenka s svojim delom v kulturi. - Marijana ali kak te vsi poznamo Babi, v kakšno držino si se narodila? »Moja rojstna ves so Števanovci, ranč tak mojima starišoma. Obadva sta Slovenca. Trdjé mlajši smo bili, dja sem bila najmenša, na žalost mi je starejši brat že pokojni, pa mati, Dorina Elza ranč tak. Stariša sta redno gazdüvala, djesti smo furt zavolé meli pa ranč tak, ka nam je tistoga časa potrejbno bilau. Mati je doma bila, zvekšoga je mala bila zavolo ene nesreče doma, depa tau je tü minaulo.« - Kak pa gdé si se šaulala? Rada si se včila? »V šaulo sem rada odla, depa včiti sem se nej stejla, mislim, ka je največ mlajšov tak bilau. V šaulo sem zatok rada odla, ka smo vtjüper leko bili z mlajši, dosta smo se špilali. Te šaula eštje tak bila, ka smo dosta drügo tü meli nej samo včenjé, kak pionirske programe, gde smo se mlajši furt dobro poznali (počutili).« - Čüdno, kak že vözraščena, si pa ranč ti mogla motivirati svoje dijake na včenjé. »Zatok, ka se človek s toga navčéj. Gda si že vözraščeni, gora prideš, kak bi leko ležej bilau. Na, dja ne pravim, ka bi mena lagvo bilau, nej.« - Kam te je pa pelala tadale živlenjska paut? »Potistim, ka sem vözopodla šaulo v Števanovci, sam se šivati včila v Somboteli. Dobro je bilau. Prvo slöjžbo sem mejla v enoj fabriki v Varaši, gde smo baršanje/kravate šivali. Taum tü fejs dobro bilau, dobri delavci so bili, fejs dobro smo se poznali, trno radi smo odli delat. Kumar sem čakala, aj ena vöra bau, ka leko dem v slöjžbo. Med tejm sva se spoznala s Sanyinom Fodorom. Gda sva se oženila, te sva dvej leti živela na Verici-Ritkarovci, pet lejt na Gorejnjom Seniki, potistim smo pa nazaj domau prišli, zatok ka je on sodačtji prejdjen (oficir) bejo. Dva deteta sva mela, ka je najvekšo veseldje v človekovom živlenji, njeva že mata svojo držino, müva z možaum pa 5 vnukov, med tejmi pri sinej dvojčice.« - Kak se je spremenilo tvojo živlenje, gda si že ti bila odgovorna za svojo držino? »Doma sem bila na porodniškom 4 lejta, med tejm časom sem dja vözopodla gimnazijo pa tehnikum. Potistim sem nazaj üšla v fabriko, gde so mi zavolo mlajšov gora ponidili drügo delo, leko sem včila mlade šivat. Dja sem se dočas nje so dolastavili pa smo prejk stanili na gostinjstvo, tjöjare pa kölnare smo vövčili. No, te sem mogla odti v tehnikum v Sopron. Gda sem zgotovila, sem gratala poslovodja v gostinstvi (vendéglátó üzletvezető). Sledkar sem eške mogla zgotoviti šaulo za tjöjare v Sárvári. Tak je mena tau dojšlo, nej so mi naprej spisali diplomo. S tejm sem dja prakso vodila 30 lejt. Rada sem včila, rada sem mejla vse svoje dijake. S tjinkoli pa gdekoli se srečam, se furt z veseldjom pozdravlamo.« - Gda si se pa oprla, gda si začnila delati za ves, za svoj slovenski narod? »Dočas, ka so mlajši nej prišli v srejdnjo šaulo, dočas sem dja trno nikan nej odla, nika sem nej delala, nej za ves, nej za slo- Premiera igre Horoskop Maloga gledališča DUO Fodor ZSM v Slovenskoj vesi 2014. leta (Marijana Fodor s prave) že dosta vse navčila od enoga starejšoga sabauva (krojača), mlajši so tü dobro delali. Tak je namé prejkvzela sombotelska šaula, depa tadale sem leko töj delala. Sledkar, gda je ta šaula dola prišla v Varaš, sem včasik leko üšla prejk v Srejdnjo poklicno šaulo Béla III. Od tistec sem üšla v penzijo, 40 delovni lejt sem mejla, 2019. leta. - K tomi, ka si včila dijake v praksi, nej trbelo meti diplomo? „Nej, dja sem samo prakso vodila, depa eno parkrat mi je pravo sombotelski direktor, ka bi trbelo visiko šaulo zgotoviti, samo sem dja furt tadale vlejkla čas. Te sem pa tak zopodla, ka je trbelo meniti prakso. Šiva- Porabje, 20. avgusta 2020 venstvo. Ranč sem nej mogla, töj so bili mlajši, držina, slöjžba, s stariši smo eštje dosta delali, fejs gazdüvali. Gda je moja mati mrla, potistim, mislim 1998. leta, sem nota stanila popejvat k števanovskim pevkam, ka so me fejs prosile, moja mama njim fejs falila, ka je trno dobra pevka bila.« - Kak si prišla do toga, ka gnes delaš v šest kulturni skupinaj, vsevküp si pa že delala v osmij skupinaj. Tau je eške vöprajti dosta. »Tau je nikak tak prišlo eden za drüdjim, vsikši pravo, poj na poj, pa sem tak mislila, vej pa tau tü moram vösprobati pa tisto tü. Zdaj mi je pa že dosta. Pri gledališkoj skupini Veseli 7 »Aubrike« ali »bubritje« tako in drugače pajdaši sem šest lejt bila, fajn je bilau. Domanje pevke smo tak njale 2016. leta. Od 2008. leta špilam pri DUO Fodor v Varaši, od 2010. popejvam pri Cerkvenomi zbori v Števanovci, steroga vodim tü, od 2011. leta plešam pri Folklorni skupini penzionistk, od 2014. špilam v skupini Nindrik-indrik, od 2016. leta popejvam pri Komornom zbori ZSM v Varaši, 2019. leta smo pa ustvaurili etno skupino Porabski trio.« - Ka drügo si eške delala za svojo ves? »Deset lejt sam bila v domanjom Drüštvi za lepšo ves, štiri lejta član vodstva, šest pa predsednica. - Zdaj pa kak nauva predsednica slovenski penzionistov, ka čakaš od predsedstva? Leko si sprvajala našo delo na več djilej֮šaj tü. »Rada bi bila, če bi mi predsedstvo dosta pomagalo. Če kak predsednica povejm kaj, aj vcuj povejo, ka mislijo ali aj mi dajo tanače, ka je dobro, ka nej dobro. Dja bi rada bila, če bi tau predsedstvo bola aktivno bilau, nej z delom, ka oni tak dosta delajo. Litji, gda programe postavlemo vtjüp ali kakšne programe mamo, bi mi tanače dalo. Če več lüdi vcuj povej, te zatok leko vöprnesé kaj dobroga.« - Ka pa želiš od vsej penzionistov drüštva? »Tau, aj vseveč članov mamo, aj se vsi dobro čütijo. Če majo zdravdje, aj redno pridejo na programe, aj vzemejo, ka njim človek ponidi. Dja njim želim, aj zdravi baujo, aj dugo z nami baujo pa dugo živejo.« Marijana, želim ti, aj se tvoja želenja vse baugše spunijo, dosta dobri pa srečno vöspelani programov želim vam, steri te tadale vodili nas penzioniste. K tomi dosta energije, potrplenja, mauči pa dobroga zdravdja želim! (Kejp na 1. strani: Marijana Fodor med števanovskimi ljudskimi pevkami na nastopi v Monoštri.) Klara Fodor Počasi se izteka poletje, v katerem je vse medije najbolj zaposlovala epidemija koronavirusa. Kljub temu lahko trdimo, da je bil to v Porabju »čas kislih kumaric«, saj je virus odpihnil še tistih nekaj prireditev, ki smo jih bili vajeni v najtoplejših mesecih. In zakaj kisle kumarice? V tem času nam novinarjem primanjkuje pomembnih novic, in ko res nimamo več ničesar ponuditi, sežemo po steklenicah v shrambi, kamor smo skrbno spravili vložene kumarice, »téme za rezervo«. Čeprav jih jemo vse leto, je prava sezona svežih kumaric poletje, saj so ob lubenicah najbolj osvežilna jed v vročih dnevih. Največkrat jih zaužijemo v solatah, so pa dosti bolj mnogostranske: lahko jih skuhamo kot juho ali omako, primerne pa so tudi za brizgance z grozdjem in penečim vinom. V botaničnem smislu spadajo kumarice k »sadju«, saj jemo sadove te rastline. Nekateri znanstveniki trdijo, da izhajajo z južnih pobočij Himalaje, drugi so spet mnenja, da so domovale na tropskih območjih Afrike, nato pa se preko Egipta razširile po Evropi. V času faraonov so sužnji svojo žejo gasili z eno od kislejših sort kumaric, medtem ko so jih v antičnem Rimu kuhali in koristili kot zdravilne rastline. Kuharska knjiga Apicija omenja več načinov priprave kumaric: na primer olupljene, z ribjo omako ali vinom, češ da »ne povzročajo riganja in obolenj želodca«. Ta državni uradnik Rimskega imperija pa je še zapisal, da lahko kumarice skuhamo tudi z možgani, kuminami, medom, zeleno in oljem, gotovo jed pa zgostimo z jajci in začinimo s poprom. Kumarice spadajo v red bučevcev in v rod »Cucumis«. V Evropo so jih prinesli verjetno v 9. stoletju, že Karel Veliki je na primer zapovedal, naj jih izdatno gojijo na njegovih posestvih. Kasneje je bil velik privrženec kumaric Sončni kralj Ludvik XIV., užival jih je v juhi ali solati. To tudi danes počenjajo njegovi Francozi: kumare narežejo na tanko kot las, jih pomešajo z oljem, vinskim kisom in ščepcem soli ter jih posujejo z drobnjakom in peteršiljem. »Bratislavski vrt« (Posoni kert) leta 1664. Kot piše, »na Ogrskem poznajo kumare že tudi otroci (...) Lupijo jih surove in jih jejo po rezinah kot solato, s soljo, kisom in ščepcem popra (...) Kumare so lahko manjše in krajše, ampak tudi dolge kot kača. Nekatere so zvite kot rog, druge ravne in podolgovate.« Kumare zavzemajo pomembno mesto v prehrani kot sezonska sveža povrtnina in tudi kot zimska vložena solata Na Madžarskem so se razširile kumare s smetano, podobne grškemu »tzatzikiju«, indijski »raiti« oziroma turškemu »džadžiku« (pri slednjem se kremnatemu jogurtu in česnu doda še večja količina kopra). Kumare s kislo smetano (»mlejčne aubrike«) dobro poznamo tudi v Porabju, s kuhanim krompirjem so se pogosto znašle na mizah naših prednikov. V Iranu je osnovni obrok pri družinskih kosilih »mast u khijar«, solata z grobo ribanimi kumarami, sušeno meto, rozinami, jogurtom in mletimi orehi. Le-tega uživajo v veliki vročini tudi kot juho - seveda s kockami ledu. Britanci so kumare oblikovali na njim lasten način: ob priložnostih jih ponudijo kot puding, pečen z moko, sirom, soljo in poprom. K obveznemu čaju ob petih popoldne pa radi zaužijejo kakšen minimalističen sendvič s kumarami. Na Madžarskem je to rastlino kot prvi omenil profesor János Lippay v svoji knjigi Kar koli pripravimo iz kumaric, bo blagodejno vplivalo na naše zdravje, saj ta rastlina vsebuje do 97 odstotkov vode. V njej je tudi veliko kalija, ki pozitivno učinkuje na delovanje ledvic, nekateri njeni flavonoidi pa blažijo vnetja. Kumarice so ena od tistih jedi, v katerih se nahaja silicijev dioksid, mineral, ki je neobhodno potreben za zdravje naše kože. V zadnjih letih je na priljubljenosti pridobila juha iz kvašenih kumaric, medtem ko lahko osvežilni obrok pripravimo tudi iz sveže povrtnine. Kumare se da odlično uporabiti pri maskah v kozmetiki, nekaterim ženskam pa zelo zadišijo v prvi fazi nosečnosti. Zagotovo pa vsi novinarji komaj čakamo, da mine »čas kislih kumaric«. Seveda v upanju, da bodo »pomembne novice«, ki bodo prišle, nas vse navdale z optimizmom v teh težkih časih. -dmfoto: Pixabay Porabje, 20. avgusta 2020 ... DO MADŽARSKE Smrtonosna dizajnerska droga na madžarskem tržišču Pred kratkim se je pojavila na madžarskem tržišču nova, smrtonosna dizajnerska droga, je povedala na tiskovni konferenci prejšnji teden glavna referentka na Državni policijski upravi. Izpostavila je, da so novo psihoaktivno snov identificirali v povezavi s smrtjo osebe iz Miskolca, nakar so ponovno raziskali vse sumljive primere do meseca maja in ugotovili, da je kar 11 smtrnih primerov povezanih z novo dizajnersko drogo, poimenovano bik. Povedala je, da je uživala večina umrlih tudi pred tem droge, pred smrtjo so čutili utrujenost in zaspanost, bolečine v prsnem košu okrog srca, imeli so težave z dihanjem in tudi živčne napade. Neposredno pred smrtjo so dobili napade krčev. Najmlajša žrtev nove droge je bila stara 26, najstarejša pa 36 let. Psihoaktivne droge so se na tržišču razširile po letu 2010, največji problem je, da se pojavljajo nove in nove, zato končni uporabniki največkrat niti ne vedo, kako učinkujejo. Ker so poceni, so zelo popularne. Kupiti ali najeti? Kmalu se začne študijsko leto na univerzah in visokih šolah, zato vse več študentov išče stanovanja v univerzitetnih središčih, saj v študentskih domovih ni zadosti kapacitet. Za letos to velja še bolj, kajti v študentskih domovih so zaradi Covida 19 večino triposteljnih sob preuredili v dvoposteljne. Čeprav so se cene na trgu nepremičnin v zadnjih mesecih precej umirile, je najemnina za enosobno garsonjero v Budimpešti 120 tisoč forintov (350 evrov), odkup iste nepremičnine stane 27 milijonov forintov (79.400 evrov). Zato si precej družin postavlja vprašanje, kupiti nepremičnino ali jo najeti za svojega otroka, študenta. V kolikor ima družina lastni delež, to je 30 odstotkov kupnine, se ji bolj splača najeti kredit za 20 let, saj bo za kredit odplačevala le 110 tisoč forintov mesečno in ne 120 tisoč kot za najemnino. V kolikor garsonjere po končanem študiju noče obdržati, jo lahko proda. Omenjene cene veljajo za Budimpešto, v podeželskih univerzitetnih središčih, kot so Debrecen, Győr, Miskolc in Pécs, so cene za 20 do 30 odstotkov nižje. 8 »Stari je prejdjen« Reckina Mariška, po možej sem tanapravla, istina, letos spravimo bencin, te de nas Sömenek, v Slovenskoj vesi že bola težko. Zdaj že vö na pelo, ovak ne more, zato ka živejo z možaum, leko bi njivo ne odim, bola samo v prazen ma tank. Tak ka iz pravli, ka tak po Varaša iz cerkve smo pejški starom, lopau, klejmali domau k nam, gde mirno. Kak tetije bilau gostüvanje.« ca pripovejdajo, - Djesti pa piti zato bilau? zato so se cejlak »Tau je bilau, šiške smo zabaše nej tazanjali, dali, te je leko, zato ka forramajo šiške (svidalom (revolucija) bijo, te nje), stere mauž se je s tejn niške nej spravlo. polaga, pa koDjesti bilau zavole, nej samo kauši tö, stere svinjsko mesau, kokošečo tö pa oni majo na pa ranč tak piti tö, istina, dosbrigi. Leta 1956, ta lüstva nej bilau, bola samo gda je revoludomanji. Stari Kočenda, ka je cija bila, gda je sodački prejdjen bijo, on se je vsikši na tejm tö tak ženo kak mi, zato ka zmišlavo, aj dé komuništar bijo pa gda je tau vö z rosaga ali bilau, te se je v cerkvi oženo, Tetica Mariška so ranč gra prebirali, gda sem je aj ostane, oni so dočas samo v tanači (na občigorapoisko se te, novembra ni) zdavanje emo.« zdavali. V Varaš, kak ta, tak ograci kaj razkapam. Istina, - Mate kakšni zdavanski nazaj, so pejški šli, zato ka dosta grünta tü že nejmamo, kejp? nej bilau bencina v motor. zato ka ta smo ga dali tauma »Nejmava, zato ka te so se - Tetica Mariška, sto je velkoma pavra Bartakovi- še nej tak fejst doladjamali sé valaun bijo v te ram, ča.« kak zdaj, drügo pa tau, ka gde zdaj živeta, vi ali vaš - Kelko mlajšov mate? te je forradalom bijo pa ranč mauž? »Tri dejkle, edna je doma, nej bilau nikoga, sto bi kejp »Mauž je bijo tü doma, oni edna v Varaši, tretja pa na delo, vsi fotografi so odišli z so se po iži Reckini zvali, mi Rábagyarmati.« rosaga.« smo doma Daulašini bili. Dja - Ranč 1956-oga sta se ženi- - Kama ste šli z možaum po sem potistim prišla sé, gda la, gda je revolucija bila? gostüvanji? sva se oženila leta 1956. Te je »Tak je bilau, sto je vedo tau »K moža materi smo šli, zato še fejst veselo bilau, dosta tr- naprej, ka baude. Zavolo ka ona je sama bila, njeni belo delati, depa mladi smo bili, ka je nam falilo, nikanej. Zdaj smo pa že stari gratali, sedem lejt že z botom odim, skur sem nej kaudiš gratala.« - Ka se je zgaudilo? »Dja sem gora na pod išo po senau po garici, samo nej sem go dobro vcujpostavila pa garica se je vöpočujsnila, dja pa gora na njau. Kak sem spadnila, strla se mi je vreKauli iže na srejdi Slovenske vesi je vsigdar red tenca pa skur sem nej kaudiš ostala. Z dvömi velkimi tauga smo tak goraplača- mauž je v bojni spadno, depa šrajfi so me vküpzošrajfali, li, pejški smo šli v Varaš ta tau so nikdar nej zvedli, ka če mi primleš pleča, čütiš pa nazaj, zato ka nej bilau gda pa gde so pokopani.« tau železo. Depa hvala bau- bencina v motor. Buchman - Velki grünt ste delali? gi, tak kak so me vküpsklali Karči je bijo tisti, steri je tak- »Nej je tak velki grünt bijo, pa ka mi je trbelo, zato vse si vozo, on je nam pravo, če depa delati je zato trbelo pa nej malo. Sledkar, gda smo pa vnuki nama dosta pomaod zadruge dobili njive nazaj gajo.« kak odškodnino, te smo je - Kelko vnukov mate? »Šest vnukov mava pa dva pravnuka, tau tak nej dosta, vej pa letos je že 64 lejt toma, ka sva vküper. Edendvajsti lejt stariva sva bila, da sva se ženila, zdaj se že bola kasnej zdavajo, zato ka zdaj se mladi vsi tadala včijo pa dočas, ka zgotauvijo, so že skur tresti lejt stari.« Mauž pripravla gesti za šiške (svinje) - Zdaj vam zato na té njive mejnili, stere so tö nej lagvo, vej pa zdaj tü pri Rabi, depa te smo že samo vam telko trbej delanej ladali delati, tak smo je ti, kelko vam dobro spadte odali.« ne, nej? - Vi ste vsigdar samo doma »Depa zato itak cejli den mona grünti delali? ram titi, vej pa mladi tadejo, »Nej, dja sem v židanoj fabri- zazranka odidejo pa samo ki tü delala, edentresti lejt na večer pridejo nazaj.« tri partije (v treh izmenah). - Mauž vam zato kaj pomaMlajše so mati skrb meli, da gajo, nej? sem tretjo čer mejla, te se je »Pomaga, dva šištja ma, tista že naprej veselila, tak prav- on mora polagati, petnajset la, ona raj skrb ma mlajše, kokauši mamo, one so pa kak bi na njivi delala. Tak moje.« sem te za šest mejsecov na- - Sto je prejdjen, sto zapovejzaj šla delat. Te čas smo mi da doma, vi ali vaš mauž? doma puno štalo meli, te je »Zapovejdati ne smejš, ka te še mauž doma bijo. Sledkar je zdražiš pa nika ti nedo poje njema tü više prišlo pa te magali, bola samo je prosiš.« on ranč tak v židano fabriko - Sto je pri vas prejdjen, vi prišo delat.« ali mauž, sto bola zapo- Kakšna lejta so tau bila, vejda, zato ka gde sta dva, mislim, ka te ste mogli naj- tam že eden prejdjen mora več delati? biti? »Dobro je bilau, zato ka mla- »Vejn stari je bola prejdjen, di smo bili, zdaj bi bola na le- tak mislim.« tja bili, samo ka ’š, gda si sta- »Ti tak misliš, depa žau, nej ri grato, zdaj te že vragi nej je tak,« se zglasijo vö iz škedtrbej. Ednoga kolena bolijo, nja gazda, steri so cejli cajt zato ne more odti, drügoga tam sejdli pa poslüšali, ka pa križec boli, ka leko že de- sva se miva z njino ženov lata dva tašiva baklava. Tau pogučavala. mava velko srečo, ka dejkle Karči Holec Porabje, 20. avgusta 2020 9 Augusta lani po rosagi - 3. Škrinje pod zemlauv, robi v klauštri Če se z Budimpešte napautimo prauti söveri, se leko odlaučimo za dvej poti: sploj pauleg Donave pela stara poštija z numerov »2«, en par lejt pa je me skoro cejlak gorostala. Med njimi najdemo moške, ženske ino mlajše, majstre, barate ino dühovnike, sodačke oficére ino fiškališe. Srejdnjeveška zamenica v Váci - s pofarbanimi mrtvečimi škrinjami že gotova nauva nagla pošitja z imenom »M2« ranč tak. Štero koli odeberémo, smo največ v ednoj vöri v starom varaši Vác, gde že duga stolejtja zvün Madžarov Nemci pa Slovaki tö živéjo. V mesti, štero je središče püšpekije, je živo eden eričen Porabski Slovenec ranč tak: kisnejši generalni vikar Jožef Zavec so se leta 1937 na našom Gorenjom Seniki narodili. Mrli so 2014-oga leta po tistom, ka so več kak štiri desetletja kak dühovnik slüžili svojim vörnikom v Váci. Gda so gospaud Zavec püšpekijski glaven dekan bili, so leta 1994 začnili obnavlati dominikansko cerkev. V kripti pod zemlauv so delavci prejkvdarili edno stenau, za šterov se je stau petdeset lejt skrivala edna soba. Nej so dali valati svojim očam, gda so vidli više 250 okinčani ino pofarbani škrinj, štere so sploj lepau gorostale. Té mrtveče škrinje si leko gnes vsikši pogledne, šteri gorpoiške Muzej Ignáca Tragora v centri püšpekovoga varaša. Najti moremo eden ram z zamenicov od srejdnjoga vöka, gde so od juliuša 2016 vöpostavlene té farbaste škrinje. Rédili so je od srejde 18. stoletja do srejde 19. stoletja, v nji so mrtveča tejla zavolo posebne kli- Gda se spistimo doj po strmi stubaj, leko oprvim na ednoj tabli preštemo, što vse so bili tisti mrtveci, štere po imeni poznamo. V ednoj menjšoj sobi pa si leko poglednemo vse spomine, ka so v škirnjaj najšli: razpetké, pejkline ino medalje. V veukoj sobi so vöpostavili najlepše mrtveče lade, na šteraj leko vidimo kejpe o Kristoši ino simbole vörnosti pa smrti. S toga se lepau vidi, kak je lüstvo tistoga ipa gledalo na svejt ino smrt. Med mrtveci je sabaulski majster György Stefanovics, šteri nosi slavsko imé, depa mala deklina Magdolna Salamon tö, štero je smrt pri devet lejtaj v grob odnesla - pokopana je v svojom svetešnjom gvanti. Prejk vsega toga leko najgir lüstvo spozna, kak so pred dobrimi 150-200 lejtami pokapali lüdi v etom varaši pauleg Budimpešte. V Váci je eške sploj dosta vsega za videti, mi s starišami pa smo se nimo Marijine »bejle cerkve« (prejk ednoga najlepšoga baročnoga trga na Vogrskom) napautili v edno varašansko ižo z malim gankom. Tam stogi razstava Ferenca Sajdika z dosta kejpami, s šterimi nutpokažejo trnok bogato živlenjsko delo toga karikaturista s Kossuthovov nagradov. Gnes devetdesetlejten grafik se je do- sta spravlo z mlašečimi pripovejstami, moja generacija nikdar ne pozabi televizijski serij »Pom-pom« ino »A nagy ho-ho-horgász«. Prejk pravličnoga sveta Sajdikovi ramov (s krivimi stenami ino šapkastimi törmi) leko na razstavi spoznamo najbole erične zidine v Váci ranč tak. Z držinov smo že ojdli v etom varaši, zatok smo se napautili po poštiji »12« dale po takzvanom »ovinki Donave« (Dunakanyar), štere krajine center je vrnau Vác. Paut je bila sploj lejpa, z lejvi kraj je gda pa gda vöpokukivala Donava s svojov sivov vodauv, na štere valauvaj se je s penami špilala sveklina zadvečerašnjoga sunca. Gda smo zapüstili vesnico Verőce, smo z ov kraj vodé na bregej zaglednili grad nad Visegrádom. Vési Nagymaros ino Zebegény vleti dosta turistov vlečéjo, prva kak bi prišli do slovačke grajnce, pa leko pri Szobi (gde že štirideset lejt fajne sirupe redijo) zavinemo prauti bregam. Po krivi poštijaj smo prišli v vesnico Márianosztra, štera je erična po svojoj Baziliki Zmožne Gospé Vogrske. Med bregami Börzsöny je prvo cerkev ino klaušter dau zozidati krau Lajoš Veuki v 14. stoletji. Tau pa baratom pavlincom (pálosok), prvoma takšoma redi, šteroga so na Vogrskom stvaurili. Ime vesnice je gratala »Maria Nostra« ali »naša Marija«. V etom klauštri je gorrasla či krala Lajoša Hedviga, kisnejša legendarna polska svetnica tö. S té zidine so se baratke pavlinci napautili, ka bi stvaurili klaušter v Czestochovi na Polskom, štera vés je do gnes gratala edno najbole prilübleno prauškarsko mesto v Evropi. Od tistec so vogrski baratke v Márianosztro nazaj pripelali kopijo od eričnoga kejpa »Črne Madone«. V törski cajtaj so patri vsi vkrajzbejžali, vej so pa Osmani vse zidine dojporüšili. Baratke v bejli gvantaj so leko samo v 18. stoletji cerkev pa klaušter na nauvo zozidali, de je pa za en malo cesar Jožef II. vse réde vrazmo spüsto. Po politični spremembaj na začetki 1990-i lejt so cerkev ino klaušter pavlinci nazajdobili. Márianosztra je pá gratala veuko prauškarsko mesto, proščenjé držijo gnes trikrat na leto: juliuša za Pet sveti ran Jezoša, trnok na nikoj djali. Gda je leta 1949 klaušter ÁVH prejkvzeu, so ženske robe odpelali v Sátoraljaújhely ali Kalocso, začnili pa so zapérati moške. Če rejsan je bilau v zidini mesta samo za 900 lüdi, so tam dugo kauli 2000 robov držali. (V petdeseti lejtaj so bili med drügimi s politični zro- Ferenc Sajdik je »oča« simpatičnoga ftiča »Gombóc Artúra«, šteri je vsakšo féle čokolado sploj rad emo septembra za Žalostno Mater Božo ino decembra za Nevtepeno poprijetje. Nej je zaman, ka je té klaušter na srejdi lesá ino med bregami: pavlinci so takši baratke, šteri živejo kak püščavniki (remeték) že od 13. stoletja. Njina drüga erična cerkev je na Gellértovom bregej v Budimpešti, znautra v kamli (»sziklatemplom«). Od tistec dostakrat déjo prauškarge pejški do cerkve v Márianosztri. Leta 2008 je emo red pavlincov na Madžarskom 22 članov, njini center je gnes v Pécsi. Tačas, ka je klaušter prazno stau, so zidino nücali kak vauzo, v prvi stau lejtaj so tamta samo ženske nutzapérali. Leta 1858 so inštitucijo vrnau zavolo toga oprli, ka je po vogrskoj revoluciji dosta kriminala bilau. Na »lagve ženske« so skrb mele apatice s trnok sigurnimi regulami. Med prvov svetovnov bojnov so v Márianosztri špione pa mladoletne nutzapérali, od leta 1939 pa politične robe. Juniuša 1944 so dvejstau židauvski žensek od tistec odpelali v nemške koncentracijske lagere, med cejlov drügov svetovnov bojnov pa so zidino Porabje, 20. avgusta 2020 kov tü zaprejti Árpád Göncz, Tibor Déry, István Eörsi ino László Mensáros.) Po »maloj amnestiji« v leti 1961 so politične robe odpelali v Budimpešto, ostali so samo »pravi kriminalci«. V etoj maloj vesnici eške itak »sedijo« robi, šteri pa morejo delati ranč tak. Cejlo tau pripovejst ino vövidenje robovski celic leko spoznamo v malom muzeji, pred šterim leko eške v avtone za robe tö nutsedemo. Tak se je končala naša tridnevna paut po Vogrski. Z Márianosztre smo se pomalek odpelali nazaj prauti Budimpešti, gde smo ranč tak nej zapüstili šurko Donavo. V redej so prihajale lepote: Parlament z lejvi kraj, grad ino Gellértov brejg s pravi kraj. Zdaj, po ednom leti, mi dobro spadne nazajpogledniti na tisti par dni. Spomini mi davajo volau, ka v té karantenski cajtaj ne zapüstim rosag, liki z oprejtimi očami dale spoznavam kinče svoje domovine. (Slika na 1. strani: Z lejve vauza, s prave prauškarska bazilika - dva obraza vesnice Márianosztra.) -dm- 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 50. Čas veukoga vüpanja, šteri je deno po slobaudnosti Od novembra 1989 so se na Mad- inštitucije. žarskom nalečüvali na slobaud- Leta 1991 so vrazmo spistili ne volitve (választások). Rival- gospodarsko zdrüženje SEV stvo je nej samo med nauvov (KGST), zavolo toga ino lagve socialističnov strankov MSZP kvalitete svoji produktov je Madino opozicijov bilau, liki med žarska probleme zadobila. Leta radikalnim prautikomuništar- 1996 pa je rosag že 70 procentov skim SZDSZ ino konservativno- svojoga blaga na Zahodi audo, -narodnim MDF ranč tak. S 43 procentami so gvinili té drügi, predsednik stranke, zgodovinar József Antall je v nauvo koalicijo pauzvo stranko mali pavrov (FKGP) ino krščanjske demokrate (KDNP). Ministrski predsednik Antall je želo napraviti edno pravno državo, rejšiti gospodarsko krizo ino se prikapčiti k NAPredsednik MDF József Antall dojda svoj glas 25. TO-ni pa Evropmarciuša 1990, na prvi demokratični volitvaj skoj skupnosti. Za grb (címer) rosaga so odebrali od toga največ v Avstriji ino tistoga s kronov, predsednik re- Nemčiji. Če rejsan je paverstvo v publike je grato pisatel Árpád veuko krizo spadnilo, je vsikdar Göncz. Avgustuša 1990 so potrdi- zgüblalo na znamenji - leta 2015 li zakon o samoupravaj, lokalne se je ž njim spravlalo več samo volitve so držali tisto gesen. Poli- 5 procentov lüstva. V industriji tične spremembe so se končale (ipar) so se male firme ležej cujbrezi prelejvanja krvi, ka se je od vzele nauvomi sistemi, najvekslejdnjim posrečilo leta 1848. ši pomen pa so pomalek donk V gospodarstvi je trbölo z držav- tihinske automobilske fabrike noga imanja privatnoga naredi- dobile (Audi, Suzuki, Mercedes). ti. Zavolo dosta čalivanj v začet- Infrastruktura je začnila baukkaj je kontrolo prejkvzeu rosag, ša grtüvati: v deseti lejtaj je nutak je do konca 1990-i lejt že 70 mera stacionarni telefonov štiprocentov vsej vrejdnosti v pri- rikratna gratala, leta 2015 pa je vatne roké prišlo. Drügo veuko bilau v rosagi že 11 miljaunov pitanje je bilau davanje odškod- mobilni telefonov. V etom leti nine (kárpótlás). 1,8 miljauna se je na Madžarskom že više tri lüdi se je zglasilo, šterim so v miljaune (zvekšoga zahodni) formi odškodninski vrejdnostni autonov pelalo, tau pa na skoro papérov (kárpótlási jegy) razta- 1800 kilomejteraj autocest ino lali 300 milijard forintov držav- nagli poštij. Z Budimpešte so vonoga imanja. S tejmi papéri si je zili cugi »InterCity«, dosta lüstva leko človek küpo stanovanje ali je na tihinsko letejlo s fligarom. zemlau ranč tak, od vsej grün- Včasik po spremembi sistema so tov v rosagi je gratalo 52 pro- začnili vrejdnost zgüblati loni: centov privatni gazdij (zvekšoga do leta 1997 je realna vrejdnost pod ednim hektarom). Zakon od plač za 26 procentov, od penje naprejspiso tau tö, ka more- zij pa za 31 procentov spadnila. jo cerkve nazajdobiti zidine za Na konci stoletja je biu razloček svoje šaule, špitale ino kulturne med najvišišimi ino najnižišimi plačami že desetkratni, dosta lidi s srejdnji drüžbeni skupin se je dojpočujsnilo. V leti 1993 je bilau brezi slüžbe 600 gezero lüdi, med srmakami je bilau sploj dosta Romov. V kulturi so se spremembe pokazale že v lejtaj 1988-89. Začnili so vödavati nauve, neodvisne kulturne ali politične novine, depa literarne ali zgodovinske revije ranč tak. Od pisatelov je najvekšo čest zadaubo Imre Kertész z Nobelovov nagradov za literaturo v leti 2002, od filmski režiserov pa László Jeles Nemes z oskarom za najbaukši tihinski film v leti 2016. Od poletja 1989 se je več nej bilau mujs rusoški včiti, na veuko je zrasla numera učencov nemškoga ino engliškoga gezika. Na konci stoletja je že 20 procentov lüdi gučalo ednoga od tej dvej, zmejs pa je drüge tihinske rejči pozno samo komaj eden-eden procent. Dopüstili so šest- ino osemlejtne gimnazije, depa privatne šaule tö. Leta 2014 je bilau na Madžarskom že više 200 fundacijski ino više 400 cerkveni šaul, v šteraj se je včiu že vsakši peti dijak v rosagi. Zavolo demografski problemov je numera šaularov v osnovni šaulaj trnok spadnila, vsikdar menje učencov je bilau v ednom klasi. Té so se raj na gimnazije pa srejdnje šaule zglasili kak liki v poklicne šaule (szakmunkásképző). Vsikdar več je bilau privatni ino cerkveni visiki šaul, v 25 lejtaj je numera štanderov trikrat vekša gratala. Lidgé so nej küpüvali dragše ino bole kvalitetne knige, bole so se odavale kriminalke, melodrame ino erotične štorije. Če so mele socialistične novine »Népszabadság« v starom režimi 700 gezero bralcov, je ta numera do leta 2000 spadnila pod 100 gezero. Popularni pa so gratali nauvi bulvarni listi. Po vesnicaj so praktično vse kinematografe (mozi) zaprli, ovak pa je tö največ lidi na Madžarskom samo gnauk na leto v kino odišlo. Gledanje televizije je za trikrat naraslo, leta 2016 je en Madžar že skoro pet vör na den pred tevenom sejdo. Popularne so bile baute, štere so videokasete na pausado davale, de so pa zavolo interneta té tö na nikoj prišle. Do leta 1998 je samo malo držin računalnik mejlo, s pomočjauv državni programov pa si je za en malo že vsikši deseti človek eden PC küpo. Tistoga ipa je internet nücalo samo 21 od gezero lüdi, ka je bila lagva statistika v Evropi. V vinešnjoj politiki je ranč tak vse ovaško gratalo. Februara narodnostne organizacije. Tzv. »statusni zakon« z leta 2001 je ponüjo finančno pomauč tistim držinam, štere so svoje mlajše nutspisale v madžarske šaule. Več kak 900 gezero lüdi je dobilo »madžarsko parvico«, s šterov so leko falej potüvali. Po leti 2010 je Parlament omogaučo duplansko državljanstvo (állampolgárság) tistim, šteri majo vogrske korenjé ali gučijo vogrski. Glavni cili spremembe sistema v lejtaj 1989-90 so istinski gratali: diktaturo ino plansko gospodar- Té vrejdnostne papére je po leti 1991 madžarski rosag vödau tistim, šterim so v preminaučom sistemi kaj krajvzeli 1991 je bilau konec Varšavskoga pakta, juniuša je slejdjen sovjetski sodak tö zapüsto Madžarsko. Decembra je vrazmo spadnila Sovjetska zveza, leta 1993 Češkoslovaška, do leta 1995 (v krvavoj bojni) Jugoslavija. Madžarska se je leko samo pomalek integrérala v zahodni svejt: članica NATO-na je gratala leta 1999, Evropske unije pa leta 2004. Na regionalnom nivoni je od leta 1991 do gnes aktivno »višegrajsko sodelovanje«. Glaven element madžarske vinešnje politike je pá gratala skrb za 2,5 miljauna Madžarov zvün grajnc. Za nji so leta 1992 napravili satelitski program Duna TV, šteroga so vidli po cejlom svejti. Rosag je podpiso dvostranske sporazume s sausedami, v šteraj je obečo poštüvanje trianonski grajnc, v méno pa proso nutdržanje manjšinski pravic. Če rejsan je do gnes nindrik nej prišlo do prave autonomije, so leko madžarske skupnosti stvaurile stranke, šaule ino drüge Porabje, 20. avgusta 2020 stvo sta vöminila demokracija ino tržno gospodarstvo, rosag se je prikapčo k zahodnim integracijam. Baukši žitek pa so vnaugi nej dosegnili, narasli so socialni razločki. Gnes eške ne moremo objektvino ocejniti čas, v šterom živémo, zatok aj tau bau delo rodov, šteri za nami pridejo. (Tak smo prišli do konca naše serije o vogrskoj zgodovini v 50 talaj. Avtor Dušan Mukič se lepau zavali vsejm vam, šteri ste bili s kedna v keden najgir na preminauče čase svoje domovine ino vüpa, ka vam je bilau štenjé v vrnau takšo veseldje kak njemi pisanje. Vej pa, kak je Albert Einstein pravo: »Moremo se včiti s stari časov, živeti v zdajšjnom cajti ino vüpati v bodaučnost. Najbole glavno pa je, ka se nikdar ne smejmo enjati spitavati.«) -dmvir fotografij: Fortepan/ Szigetváry Zsolt 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 21.08.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 10.00 TV-izložba, 10.15 Vikend paket, 11.30 Zdravje Slovencev: Multipla skleroza, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Zvezde velikega platna: Laurence Olivier, britanska dokumentarna serija, 14.30 Free spirits - Samosvoji: Mohamad, dokumentarna oddaja, 14.40 TV-izložba, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.35 Otroški program: Op! 16.25 Čist zares: Monociklizem, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Circom Regional: Požar, 3. del, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 17.55 Izzivalci, EBU dokumentarni film: Josephovi prvi koraki, kratki dokumentarni film, 18.10 Pujsa Pepa: Prepir, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Koncert ansambla Nemir, 21.05 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Groucho Marx, britanska dokumentarna serija, 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.05 Napovedujemo PETEK, 21.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.20 Poletno jutro, 13.10 Alpe-Donava-Jadran, 13.35 Med valovi, 14.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.15 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: povzetek dneva, 7. dan, 15.45 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: povzetek dneva, 8. dan, 16.15 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: povzetek dneva, 9. dan, 16.45 Zvezdana: Nezvesti, 17.55 Aljažev stolp: »Ta pleh ima dušo«, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka, 20.55 Nogomet - evropska liga: finale, 23.15 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Damian Merlak, 0.05 Videotrak, 1.05 Info kanal SOBOTA, 22.08.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Osvežilna fronta: Lenoba, oddaja za mladostnike, 11.00 Moj pogled na znanost: Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar, dokumentarna oddaja, 11.25 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Helena Blagne, 14.55 Avstralija v barvah: Premik v zvestobi, avstralsko-britanska dokumentarna serija, 15.40 TV-izložba, 16.00 Naš vsakdanji kruhek: Dobra mačka, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Blagor ženskam, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Rimske počitnice s Catherine: Ulična hrana, oddaja o kuhanju, 18.40 Erika: Jetijevo presenečenje, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Samo za pogumne, ameriški film, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Deklina zgodba (III.), ameriška nadaljevanka, 23.30 Sedmi pečat: Nikoli zares tukaj, koprodukcijski film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo SOBOTA, 22.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 11.45 Rimske počitnice s Catherine: Jedi starega Rima, oddaja o kuhanju, 12.10 Mame, slovenska nanizanka, 13.15 Musica creativa: Slovenski mladinski pihalni orkester, Nataša Zupan in Gašper Salobir, 13.40 Nogomet - evropska liga: finale, 15.50 Cavalleria rusticana v Materi, opera v izvedbi neapeljskega gledališča San Carlo, 17.20 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 18.55 Videotrak, 20.00 Poletni koncert iz Schönbrunna 2017, Dunajski filharmoniki, Reneé Fleming in Christoph Eschenbach, 21.40 Sledi: Štirje kovači - Kam le čas beži, dokumentarna oddaja, 22.10 Poletna noč, koncert ob 80. obletnici rojstva Jožeta Privška 0.05 Videotrak, 1.05 Info kanal NEDELJA, 23.08.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.20 Špasni učitelj: Semenj, nizozemska otroška nanizanka, 10.45 TV-izložba, 11.00 Prisluhnimo tišini: Jezik enakopravnosti, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Novi škof Jože Marketz, 12.05 Ljudje in zemlja, iz- obraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Zaljubljeni Prifarci, koncert, 14.45 TV-izložba, 15.00 Vaba na vabo, kanadski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.15 Rimske počitnice s Catherine: Kaj jejo Italijani, oddaja o kuhanju, 18.40 Muk, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Telesni stražar, britanska nadaljevanka, 21.05 Dnevnik Diane Budisavljević, koprodukcijski igrano dokumentarni film, 22.35 Poročila, Šport, Vreme, 23.00 Intervju: dr. Janja Hojnik, 23.50 Operne arije, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo NEDELJA, 23.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.30 Videotrak, 7.25 Duhovni utrip: Blagor ženskam, 7.40 Glasbena matineja, 9.20 Rimske počitnice s Catherine: Ulična hrana, oddaja o kuhanju, 9.50 Mame (II.), slovenska nanizanka, 10.40 New neighbours - Novi sosedje: Učenje češčine, dokumentarna serija, 11.10 Čez planke: S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 2. del: Buenos Aires, 12.00 Mogočni vlaki: Indija - železnica osamosvojitve, potopis, 13.10 Žogarija, 13.40 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 14.25 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: povzetek dneva, 10. dan, 14.55 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: povzetek dneva, 11. dan, 15.25 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: vrhunci, 16.00 Ambienti, 16.30 Vzpon mesta, dokumentarni film, 17.15 Gospod, indijski film, 18.55 Videotrak, 20.00 Spopad za Luno: Projekta Gemini in Apollo, francoska dokumentarna serija, 20.55 Žrebanje Lota, 21.00 Kino Šiška 10, dokumentarni film, 22.15 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Damian Merlak, 23.05 Videotrak, 0.05 Info kanal PONEDELJEK, 24.08.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 10.00 TV-izložba, 10.10 Vikend paket, 11.30 Zdravje Slovencev: Demenca, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Rusija malo drugače: Amater na Elbrusu, švicarska dokumentarna serija, 14.40 S-prehodi: Gregor Božič, 15.10 Rojaki, 15.20 Dober dan, Koroška, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 City folk - Obrazi mest: Ljubljana, dokumentarna oddaja, 17.50 Na kratko: Inovativnost, 18.00 Malčki: Zajček in piščanček, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 20.55 Pogovori z osamosvojitelji: Igor Bavčar, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Platforma: Made in Slovenija, 23.30 Glasbeni večer, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo PONEDELJEK, 24.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.50 Rimske počitnice s Catherine: Ulična hrana, oddaja o kuhanju, 12.15 Poletno jutro, 14.15 Obzorja duha: Novi škof Jože Marketz, 14.50 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Didi in Kris, dokumentarna oddaja, 15.20 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Mura, 1. kolo, 17.15 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.00 Prisluškovalec svetov, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Otroci Sredozemlja: Hrvaška, 20.50 Mame (II.), slovenska nanizanka, 21.15 Dediščina Evrope: Fabrizio De Andre - svobodni princ, italijanska nadaljevanka, 23.00 Naš človek v Kairu, italijansko-nemška dokumentarna oddaja, 23.55 Videotrak, 0.55 Info kanal TOREK, 25.08.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 10.00 TV-izložba, 10.15 Vikend paket, 11.30 Zdravje Slovencev: Zdravilna zelišča, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Rusija malo drugače: Iskanje bistva na Bajkalskem jezeru, švicarska dokumentarna serija, 14.40 TV-izložba, 14.55 Duhovni utrip: Blagor ženskam, 15.10 Potepanja - Barangolások: A Nyugat-Balaton és Badacsony/Zahodna obala Blatnega jezera in Badacsony, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Sledi: Pozabljena preteklost, dokumentarna oddaja, 18.00 Kalimero: Zlati zmaj, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Avstralija v barvah: Priseljevanje ali nazadovanje, avstralsko-britanska dokumentarna serija, 20.50 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevan- Porabje, 20. avgusta 2020 OD 21. aVgusta DO 27. aVgusta ka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 2.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 3.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 4.10 Napovedujemo TOREK, 25.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.50 Napovedujemo, 11.20 Poletno jutro, 13.20 Tartinijev koncert, 15.10 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: zaključna slovesnost, 16.10 Športno plezanje svetovni pokal: težavnostno plezanje (M), 17.10 Intervju: dr. Janja Hojnik, 18.00 Portret dr. Bruna Hartmana: Na poti pride vse naproti, 18.55 Videotrak, 20.00 We love Mozart; Irena Grafenauer, Mate Bekavac in Orkester Slovenske filharmonije, Festival Ljubljana, 21.35 Mame (II.), slovenska nanizanka, 22.05 Hči, avstralski film, 23.35 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.55 Videotrak, 0.50 Info kanal SREDA, 26.08.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 10.00 TV-izložba, 10.15 Vikend paket, 11.30 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Rusija malo drugače: Sibirska odisejada, švicarska dokumentarna serija, 14.40 TV-izložba, 14.55 Rojaki, 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Magyarországi gazdaságfejlesztési támogatások/Madžarska sredstva za razvoj gospodarstva, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenska narečja: na Madžarskem, izobraževalno-dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci, 18.00 Čarli in Lola: Čisto vse moram vzeti, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Stiks, koprodukcijski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil: Marij Čuk, 23.40 Slovenska narečja: na Madžarskem, izobraževalno-dokumentarna serija, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo SREDA, 26.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.00 Napovedujemo, 11.30 Rimske počitnice s Catherine: Kaj jejo Italijani, oddaja o kuhanju, 12.15 Poletno jutro, 14.00 Nogomet - evropska liga: finale, 15.50 Sledi: Pozabljena preteklost, dokumentarna oddaja, 16.40 Ambienti, 17.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: dr. Dan Podjed, 18.00 Jože Ciuha, slikar svojega časa, dokumentarni portret, 18.55 Videotrak, 20.00 Čarobni trenutki glasbe - Horowitz v Moskvi, nemška glasbena dokumentarna oddaja, 20.55 Žrebanje Lota, 21.00 Mame (II.), slovenska nanizanka, 21.30 Tujca, britanska nadaljevanka, 22.20 Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina, 23.15 Videotrak, 0.20 Info kanal ČETRTEK, 27.08.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 10.00 TV-izložba, 10.15 Vikend paket, 11.30 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Rusija malo drugače: Sankt Peterburg iz zaodrja, švicarska dokumentarna serija, 14.40 Slovenski utrinki, 15.05 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: Focirajongók/Ljubitelji nogometa, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Za stopinjo preveč, izobraževalno-dokumentarni film, 17.55 Na kratko: Emotikon, 18.00 Dinotačke: Kar je skočilo visoko, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Globus, 21.00 Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Kronika Hitlerjevega življenja - kako se rodi diktator, nemška dokumentarna serija, 23.50 Za stopinjo preveč, izobraževalno-dokumentarni film, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo ČETRTEK, 27.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.15 Poletno jutro, 13.15 Rimske počitnice s Catherine: Kaj jejo Italijani, oddaja o kuhanju, 13.40 Zmage so doma: Kolesarstvo - dirka po Franciji 2017: 17. etapa, 15.45 Slovenska narečja: na Madžarskem, izobraževalno-dokumentarna serija, 16.30 Zaljubljeni Prifarci, 18.00 Gospoda gre čez progo, portret dr. Vladimirja Sruka, 18.55 Videotrak, 20.00 Z Montyjem Donom po japonskih vrtovih: Jesen, britanska dokumentarna serija, 21.00 Mame (II.), slovenska nanizanka, 21.30 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 22.30 V spomin Atiju Sossu, Big band RTV Slovenija z gosti, 0.00 Videotrak, 0.55 Info kanal Pod Srebrnim brejgom … RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJE ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ZA PORABSKE ŠTUDENTE V ŠTUDIJSKEM LETU 2020/2021 Predmet javnega razpisa Zveza Slovencev na Madžarskem na podlagi sklepa predsedstva objavlja razpis za dodelitev štipendije za porabske študente. S tem želi poskrbeti za to, da se slovenski narodnostni intelektualni potencial v Porabju ne izgubi in razprši, temveč utrdi in okrepi, kar je povezano z zmožnostjo pritegovanja in vključevanja manjšinske študentske populacije v delovanje slovenskih manjšinskih organizacij na Madžarskem. Na razpis se lahko prijavijo slovensko govoreči madžarski državljani iz Porabja, ki študirajo na univerzah v Sloveniji oziroma študirajo slovenski jezik na madžarskih univerzah in se aktivno vključujejo v življenje slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem. Višina štipendije Višina štipendije za študijsko leto 2020/2021 znaša skupno 360.000 Ft, 30.000 Ft mesečno. Pogoji javnega razpisa Kandidat mora biti vpisan na eno od fakultet v Sloveniji ali na smer slovenski jezik na Madžarskem. Štipendijo lahko pridobi vsak študent le za eno šolsko leto v času svojega študija. Dokumentacija Vlagatelj mora predložiti: - življenjepis, - motivacijsko pismo - v celoti izpolnjeno in podpisano prijavnico - potrdilo o vpisu na fakulteto in kopijo indeksa - opis aktivnega sodelovanja v slovenskih organizacijah, društvih, klubih, krožkih ipd., iz katerega mora biti razviden časovni in vsebinski obseg delovanja. Izbirni postopek O vlogah kandidatov bo odločilo predsedstvo Zveze Slovencev na Madžarskem. Štipendijo lahko pridobita istočasno 2 kandidata za eno leto (12 mesecev). Rok in način prijave Rok prijave je 24. avgust 2020. Prijave oddajte osebno ali pošljite po pošti na sedež Zveze: Zveza Slovencev na Madžarskem, 9970 Monošter, Gardonyi ulica 1. Informacije Vse ostale potrebne informacije najdete na spletni strani: www.zveza.hu … se je labda znauva doj stavila. Ka se godi? Ja, prva liga bi mogla začniti labdo 13. avgustuša naganjati pa eške nede. Ka se godi? Vej pa korona, ka bi drugoga. Najprva so ga v prvom klubi najšli, po tejm v drugom pa tak naprej pa tak tadale. Bole srmaška druga liga že veselo brše, bole pejneznati pa nej. Zdaj se samo leko spitavamo, zakoj se je tau tak zgodilo, se tak godi. Nisterni klubi so nauve nogometaše z Balkana (Srbija, Bosna, Hrvaška) pripelali. Za nji se že dugo vej, ka pandemije najbaukše ne ladajo. Drugo je pa tau leko, ka so podje malo več turizma zganjali, kak bi trbelo, pa so nin kaj fasivali. Tau so samo špekulacije, depa od nin je té beteg v klube dun prišo. Če de se 22. avgustuša prva liga, kak je zdaj tau v plani, rejsan začnola, de se eške vidlo. Že zdaj pa se vej, ka stadioni tadale prazni ostanejo. S tejm do vse bole tenke bukse klubov tö. Trump pa se neške doj staviti. V Evropo pa v Slovenijo ranč tak je svojga prvoga človeka natiro. Mike Pompeo je cejli šest vör v Sloveniji biu. Pa tau samo zatoga volo, ka Trump šké kitajski Huawei doj staviti pa iz Merke v Evropo nut njegvo konkurenco 5G pripelati. Slovenski glavaške so se Velkomi brati globko poklonili. Vse papejre, ka ji je s seuv prineso, so podpisali. Nisterni gučijo, ka zanuva so kak lapci vöspadnoli, lidam pa vüje s tejm napunili, kakši asek de Slovenija od toga mejla. Telekomunikacijska bojna je tak na oba kraja Srebrnoga brejga prišla. Nika čüdnoga, bi leko stoj pravo, vej pa vsi, ka so v NATO-ni, do mogli gnake naute igrati, kak Velki brat iz Merke zapovej. Njega pa najbole stra ma, ka steri rosag ekonomsko više njega ne zraste. Zato je Evropo nakrmo, ka Huawei špijunejra, dela kibernetski terorizem, nikše magnetne bombe pa vse takše, samo aj Merko na nikoj deje. Ka je prava istina, ka pa farbanje oči, tau samo Velki brat vej. Ne vej pa se eške, kak s slovensko ministrico za kmetijstvo TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács bau. Pisali smo že od toga, kak se je v slüžbi turizem šla. Njeni škejo, aj kak šefica partije odijde, ministrica pa aj ostane. Sto zdaj pri vsejm tejm nauri gé? Če je tau kak ministrica naprajla, aj s toga stauca odide. Depa tam ostanoti mora. Mora, ka njena partija na nauvi volitvaj nej bi več v parlament prišla, tak ankete zagnauk gučijo. Ja, za svoje pozicije stra majo, se tomi po domanje pravi. Nega dosta lüjdi, ka bi bejlomi krüji prajli nej! Tisti vcejlak prausni, nej ministrski, turizem tö nevolo dela. Vö je prišlo, ka v Slovenijo v tejm časi največ koronavirusa s hrvaškoga maurdja nutpride. Znauva se guči, ka granica se doj zapre, zaprav, sto od tam pride, de v karanteno mogo. Depa tau se samo guči, kak tau, ka tam nin za dva tedna se ma zgoditi. Lako, depa po tejm se turistična sezona skonča. Talange so za svoje turiste, ka s Hrvaške nazaj pridejo, že testejranje zapovedali, Slovenija eške nej. Ja, sauseda poštüvati trbej, aj beteg dela, ka šké. Zdaj pa bi biu že čas za nika optimističnoga, nika bole veseloga. V tej časaj politični dreganj, demonstracij, vsefele takši pa ovakši iskanja »istine«, je Primož Roglič svekla zvejzda. Té biciklist že drugo leto kak najbaukši na svejti svoj potač tira. Un je v tom športi »super star«, tadale pa vcejlak normalno prausen človek je ostano. Že drugo dirko, prva se Tour d France začne, je daubo. Vsi ga radi majo, vsi ga poštüjejo, un pa tadale takšen gé kak oprvin, gda je pedale začno klačiti. Najprva je slovenski naciolani šport najraje emo, s smučami je skako. Gnauk se je vküper potro pa se po tejm na biciklin gor vseu. Malo za rekreacijo, si je pravo, potejm pa že več samo više pa više šlau, najbole visko. Srebrnomi brejgi se tau trno vidi. Gnauk bi škeu, naj se do njega tö pripela, če do njemi noge ladale. Na, pri tejm se naš brejg samo smidjé. Miki Roš Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB