Ml Največji slovenski dnevnik V Zifeuženih državah Velja za rte leto * . . $6.00 | Za pol leta.....$3 .00 Za New York celo leto - $7.00 ® Za inozemstvo celo leto $7.00 I i GLAS n I List slovenskih delavtev v Ameriki Tke largest Slovenian Dm3y kk tke United States. q Issued every day except Sundays * and legal Holidays. tt 75,000 Readers. 1 tjuu&rojtf: OO&TUUfDT 2870 Entered as Second Glass Mat ter, September stl 1903, at the Post Officeftat New York, N. Y., under Act of Congreee of March 3. 1879. * COKTULNDT 287C NO. 282. — stev. 262. new york, monday, november 8, 1926. — p0ndeljek, 8. novembra 1926. volume xxxiv. — letnik xxxiv OPRAVIČILA MUSSOLINIJA Mussolini se je opravičil pri Franciji radi fašistov* ski K dejanj. — Obljubil je, da bo preprečil vse nadaljne izbruhe. — Nekatere svoje sovražnike hoče izgnati, po slavnem turškem in grškem u-zorcu, na zapuščene otoke. — Višek vohunstva. PRISTAJAL1SCE VEUKEGA BALONA RIM, Italija, 7. novembra. — Vsprico naraščajočega vala francosskega ogorčenja nad fašistov-skimi izgredi, se je Italija formalno ppravičila pri t ranciji ter obljubila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči ponovitev izgredov. Ta povsem nepričakovana, spravljiva akcija Mussolini-jeve vlade je do gotove mere olajšala veliko napetost, ki je obstojala med obema narodoma. Signor Grandi, podtajnik za zunanje zadeve, se je izrazil napram francoskemu poslaniku, M. Bes-nardu, da obžaluje italijanska vlada dogodke, sle deče napadu na ministrskega predsednika v Bolo-gni. Opravičilo je pomenjalo odgovor na formalni protest, katerega je izročil M. Besnard Grandiju prejšnji večer v imenu francoske vlade. RIM, Italija, 7. novembra.—Sovražniki fašistov-i skega režima, osumljeni resne opozicije, ne da bi izvršili kako nasilno dejanje proti vladi, bodo izpostavljeni prisilnemu bivanju na štirih samotnih o-tokih, na temelju novih dekretov, ko jih namen je zavarovati Mussolinija pred nadaljnimi poskusi, da se ga zavratno umori. Ti otoki so Lipari in Ustica, med kalabreško in sicilijansko obaljo, v bližini ognjenika Strombo-li; Tremiti v Jadranskem morju, v bližini apulske obali, in Panteleria v Sredozemskem morju, med Tunisom in Sicilijo. Ti otoki so določeni, da služijo vse hvalevrednemu načrtu. Vse ozemlje kraljevstva bo razdeljeno v policijske okraje, na sličen način kot je bila pred kratkim razdeljena Sicilija v uspešnem poskusu, da se zatre tajni organizaciji, Maffijo in "Črno roko". Osumljeni sovražniki režima bodo prisiljeni živeti od enega do petih let v določenem ozemlju. Težke kazni bodo sledile vsakemu poskusu nasprotnikov fašizma, da se izognejo tej določbi. Izgon na otoke bo reserviran za osebe, katere smatrajo za najbolj nevarne "javnemu miru". Posebni provincijalni komiteji, katerim bodo načelo-vali prefekti, bodo uveljavljali v takih slučajih u-krepe. Nikak priziv ne bo mogoč proti njih ukrepom. Eno najbolj važnih orodij novega vohunskega sistema bodo hišniki, za katere bodo uveljavljena stroga pravila glede zanesljivosti in "vernosti". Ker so hišni ključi tukaj nepoznani, nastopajo hišniki kot stražniki ,ki poznajo in vidijo vsakega, ki stopi v poslopje po gotovi uri. Obstaja načrt, da se napravi hišnike za nekake policijske agente. Nadaljna odredba, ki bo hitro uveljavljena, bo izdaja identifikacijskih kart, katere bo treba obnoviti v kratkem času in ki se bodo tikale vsakega državljana ali obiskovalca v deželi. Pri otvorjenju "poslanske zbornice" bo imel Mussolini najbrž nagovor, v katerem bo skušal pojasniti razloge za drastične odredbe, ki so sko-ro istovetne s prekim sodom. Obravnava proti prejšnjemu socijalističnemu poslancu Zaniboniju, ki je obdolžen poskušenega zavratnega umora ministrskega predsednika, določena na dan 30. novembra v Sienni, bo poverjena novemu vojnočasnemu vojaškemu sodišču, ka-korhitro bo ustvarjeno. Čeprav bo slučaj izročen vojaškemu sodišču, je malo vrjetno, da bi bila izrečena smrtna obsodba. Isto velja baje glede slučaja Lucettija. Fašistovsko časopisje je z velikanskim veseljem pozdravilo nove dekrete Mussolinija. Edini ugovor proti tem dekretom je, da so premili. Skupina veteranov svetovne vojne, ki nosijo zlate "hra-brostne" svetinje, je naprosila Mussolinija, naj u-veljavi strožje odredbe. ; v/ POLOŽAJ V ANGLEŠKI PREM0GARSKI STAVKI Delodajalci so culi najnovejše mirovne pogoje angleških premogarjev. — Pet za uravnavo je bila otvorjenja. — Delodajalci so sklenili obnoviti konference, potem ko so dobili gotove koncesije. mm* UNDCftWOOO A UKtftRWOCO. M- V. V bližini Deaborna. Mich., je dal Ioni. Slika nam prikazuje Ford zgraditi visok -steber ob katerem bodo pristajali vodljivi ba-mornariški vodljivi fzrakoplov "Los Angeles". Bivši kajzer se je zopet splašil. Bivši nemški kajzer je imenoval Hindenburga tako verolomnim, kot so baje socijalisti, Žid je in katoliki. BERLIN, Nemčija 7. iiovembra. Bivši nemški kajzer Viljem je stavil sedaj predsednika nemške republike von Hindenburga v isto vrsto s socijalisti, Židi, katoliki in mednarodnimi finančniki, kot "izdajalca" svoje domovine in seveda tudi kajzerja. Ta zanimivi vpogled v duševni razvoj starega Viljema je nudila Neue Leipziger Zeitung v po-»orilu o nesrečnem kosilu, katero je imel Ilerr von Oldenburg-.Ta-nusehan, intimni prijatelj prejšnjega kronprinea in dvorjan pod cesarskim režimom, s svojim prejšnjim gospodarjem in mojstrom v Doornu. Yon Oldenburg-Janusehau je poslal tekom pogovora skrajno zgovoren ter je poudarjal p;itrio-I tirno posvečenje "junaka iz Tan-nenberga', ki je prevzel dolžnosti J predsednistva, kljub svoji napre-dovani starosti. Prejšnji kajzer. ki je očito pokazal nezadovoljstvo s temi nazori in izvajanji, ni mogel še nadalje prenašati stvari. Vstal je ter vzkliknil: — Vi vsi ste izdajalci! Canadi preti velika stavka. Canada je izpostavljena nevarnosti ve)ike železniške stavke radi vprašanja mezd. — Sprevodniki in drugi uslužbenci bodo glasovali glede zavrnitve vladnega ukrepa proti poviša« nju, katero so zahtevali uslužbenci. Presenetljivi uspehi sovjetske države. Ruski sc-vjeti trdijo,-* da je dosegla produkcija svoje predvojno stališče. — Ruski urad v Washingtonu trdi, da je mesečna produkc i j a enaka produkciji iz leta 1913. Centralni Evropi manjka premoga. \- Evropi preti tekom bližajoče se zime pomanjkanje premoga, ki znaša več kot 100,000,000 ton v primeri s prejšnjimi leti. MONTREAL. Can ada, 7. nov. Canadi preti železniška stavka, ker nameravajo zapustiti delo sprevodniki in ostali uslužbenci na vlakih. Sprejem ali zavrnenje zadnje vladne odločbe proti povišanju plače bo odločilo praša-nje stavke. Dvesto zastopnikov mož, ki je odloealo_.gle.de te vladne odredbe, je sklenilo zavrniti jo. Sklep mož v splošnem bo rešil vprašanje, ec so pripravljeni zastavica ti ali ne. S. N. Berry, podpredsednik reda železniških sprevodnikov. je izjavil, da je splošno razpoloženje mož proti sprejemu vladnih ponudb. Vse priprave za glasovanje glede stavke so bile dovršene. filaso-vanje bo trajalo več dni, prodno bo mogoče objaviti izid. Če bo glasovanje mož soglašalo s priporočili. bodo možje zastavkali. raz-ven Če bi vlada posegla vmes ter prisilila železnice, da sprejmejo bolj spravljivo stališče. Obe zapleteni uniji sta bratovščina želzničarjev in red železniških sprevodnikov, ki predstavljata dve najbolj mogočni uniji skupine, ki je znana kot "Big Four". Berry je rekel, da bo za-i stavkalo, kakih 15.000 mož v slučaju, da bo glasovanje izpadlo v soglasju s priporočili. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovanski dnevnik v Združenih državah. PARIZ. Francija, 7. novemHra. Evropi, ki je stopila v svojo zimsko sezijo, primanjkuje 300 milijonov ton premoga za neposredno uporabo, soglasno z u got ovil om M. de Periminova, načelnika centralnega komiteja francoske premogovne industrije. Težavni položaj ima seveda svoj glavni vzrok v stavki angleških premogarjev, ki je imela za posledico, da so izginile rezervne zalo-ffe pri angleških rovih, dočim niso mogli francoski rovi nadomestiti diference, kljub hitremu in vse hvale vrednemu naporu, da se poveča proizvod, korenski rovi so povečali svojo produkcijo le od 41,000,000 to na 52.000,000 ali več kot za dvajset odstotkov. Iz vsega tega se bo v glavnem razvil položaj, ki bo prizadel francoskega konsmnenta v prvi vrsti, — je izjavil Periminov. Vlada je odredila vse potrebno, da zavaruje potrebne zaloge za železnice in druge javne naprave. Vsled tega bo zmanjšana množina premoga, ki bo na razpolago splošnemu ob- Pilsudski sledi Mussolini ju. VARŠAVA, Poljska, 7. nov. — Danes bo uveljavljena postava, ki prepoveduje časopisom kritizirati delovanje ministrov in sodnikov, i List. ki se bo proti temu pregre-I šil. bo kaznovan z občutno globo. činstvu. Privatni konsumenti bodo prisiljeni nabaviti si premog iz drugih virov, predvsem ameriških, a bodo morali plačevati za to v ameriških dolarjih. Da prepreči špekulacijo in povišanje cen, ki bo posledica tega stanja, stvari, razmišlja sedaj vlada o številnih odredbah glede ra-cijoniranja zalog, približno v istem smislu kot tekom vojnega časa. Tukajšnji ameriški trgovski krogi so prepričani, da se ni ameriška premogovna industrija v polni meri poslužila prednosti angleške premogarske stavke ter iz tega izviraj očega pomanjkanja premoga v Franciji. Opozarja pa se na dejstvo, da imajo ameriški premogovniki vse trge, katere potrebljejo, posebno odkar so pričeli pošiljati neobičajno velike množine premoga y Anglijo., "WASHINGTON, D C.. 7. nov. Ruski informacijski urad, katerega je ustanovila ruska sovjetska vlada v Washingtonu, je izdal u-gotovilo, v katerem pravi, da je dosegla sovjetska unija ob desetletnici svojega obstanka produktivnost, kot je obstajala v časih pred svetovno vojno. T'gntovilo ima očividno namen pokazati, da poslujejo sovjeti kot j trgovska naprava in da postajajo I polagoma ekonomsko stalni. Soglasno s številkami, ki so bile objavljene včeraj, se obljublja za tekoče leto eksportno trgovino z Združenimi državomi za 80 milijonov dolarjev, v primeri s 43 milijoni dolarjev leta 1913, pred, pri-četkom svetovne vjne. A' ugotovilu sovjetskega urada se glasi med drugim: — Sovjetska unija je stopila v svoje deseto leto izza revolucije z mesečnimi številkami industriial-ne produkcije, ki se bližajo onim leta 1013 ter predstavljajo stalno naraščanje od meseca do meseca. Pred petimi leti je znašal mesečni proizvod manj kot petnajst odstotkov proizvoda leta 1013. Okrevanje je bilo prav posebno hitro tekom zadnjih dveh ler, z'izjemo pretekle zime. vsled finančne krize. ki je nastopila. S koncem sovjetskega fiskalnega leta dne 30.' septembra j*1 znašala vrednost industri jalne produkcije 41 odstotkov več kot tekom fiskalnega leta 192-1—1925. Državna industrija je nudila čisti dobiček v znesku $231,000.000. Poročila, ki so prišla z dežele glede letine, kažejo, da se je proizvedlo več kot 250,000.000 buš- LONDON, Anglija, 7. novembra. — Obnov-lien je pogajanj za uravnavo premogarske stavke je stopilo včeraj v kritični stadij, ko je predložila vlada nove koncesije premogarjev. Čeprav se ni doseglo ničesar definitivnega, je vendar ostala odprta pot za skorajšnji mir, ker bodo pogajanja obnovljena v ponedeljek. Z ozirom na ponudbo premogarjev, da obnove delo na temelju okrajnih dogovorov, a s splošnimi narodnimi principi, sta možni sedaj dve akciji. Lastniki, ki so dosegli svoj glavni cilj, da skrčijo namreč pl ace ter uveljavijo okrajne dogovore, bodo mogoče pripravljeni uveljaviti narodne principe z zastopniki premogarjev. Glasi se, da so sestavili zastopniki premogarjev svoje predloge in da hočejo tudi lastniki premogovnikov uveljaviti svoje predloge glede narodnega dogovora, kar zna-či vsekakor, da so pripravljeni pogajati se za resničen mir. Na drugi strani pa je tudi mogoče da bodo lastniki zavrnili slehrno priznanje narodnega principa, v katerem slučaju bo najbiž vlada posegla vmes z zakonodajo, ki bi določala arbitracijski tribunal. Pri včerajšnjih pogajanjih je nastopila vlada kol posredovalka ter je zaslišala obe strani posebej, ker se nočejo lastniki premogovnikov sestati s pre-mogarji. BERLIN, Nemčija, 7. novembra. — Ena važnih posledic zaključenja angleške premogarske stavke, ki,bo postalo dejstvo najbrž prihodnji teden, bo angleško-nemški premogarski dogovor, sličen v gotovem oziru kontinentalnemu jeklarskemu dogovoru, ki je bil sklenjen pred kratkim v Bruselj u. V tukajšnjih industrijalnih krogih se domneva, da bo angleško-nemški kartel predmet razprav na bodočem sestanku nemških in angleških industrijskih federacij v Londonu. Kljub začasni prosperiteti premogarske industri je v tej deželi pozdravljajo nemški lastniki premogovnikov z veseljem napoved Sir Alfred Monda, vodilnega angleškega industrijalca, da bo postal angleško-nemški dogovor v pričetku naslednjega leta završeno dejstvo. Glasi se, da se ne bo tikal dogovor le premoga, j temveč tudi različnih stranskih proizvodov. ljev več pšenice kot. v preteklem! Kantonske čete zasedle fiskalnem letu. To se približa je ~ . • i nekako proizvodu leta 1013 v Je- j VaZne P<>«tojanke. da njem ozemlju sovjetske Rusije. I Tehnični pridelki. vključujoči! y bombaž, sladkorno peso, olje, se SAXGHAJ, Kitajska, 7. nyv. ............„ _ kantonske vlade so v četrtek mena in krompir, znašajo več kot i zmedle Kiunkang. V ozemlju. kjer imajo tuje države razne koncesije, se je izkcalo dosti angle- pred vojno, z izjemo sladkorne pe se in bombaža. Dolgotrajna suša je povzročila zmanjšanje teh proizvodov. ADVERTISE in GLAS NARODA cev. škili. japonskih in ameriških mornariških vojakov. Kiukang ima 62,000 prebival- Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega dennrja nam je tr<»ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpottevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji LSre Din. ---- 600 ____ $ 9.45 Lir ... ... 100 ____ Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir . .. ... 200 ____ . $ 9.60 Din. .... 2.500 .... $ 46.25 ... 300 .... .. $14.10 Din. ____ 5.000 ____ $ 92.00 Lir ... ... 500 ____ .. $23.00 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... . . $45.00 Za pofilljatve, ki presegajo Deset tisoč Dinarjev ali pa DvatlsoS Lir dovoljujemo poseben mesta primeren popust. Nakazila po brco Jamica računamo u (trafike (L—. IsvrftoJ ▼ najkrajšem ove-dati. Dan slavnosti je napočil. Mr. Everett je izpregovoril svoj nagrobni govor, ki ga mnogi smatrajo za enega izmed najboljših govorov v ameriški zgodovini. — Dve uri je senator govoril ob veliki pozornosti zbranega občinstva. Vihar odobrenja je sledil, ko DVOJE VRST MORJENJA Ko je uvedel Mussolini v Italiji smrtno kazen, je časopisje, posebno pa londonsko — zagrmelo proti startni kazni, proti izvrševanju smrtne kazni ter proti načinu, kako se jo izvršuje. Nam niti na misel ne pride, da bi smrtno kazen odobravali. • Ne bilo bi pa napačno izpregovoriti o tem par besed. V Ameriki more zličince z elektriko in s plinom. Ponavadi zadene ta strašna usoda tiste, ki nimajo dovolj denarja in dobrih advokatov. Taka smrt je kljub nagli- eoln govoril oni kratki zgodovinski govor — (The Gettysburg address), ki začne z besedami: — *1 Fourscore and seven years ago people shall not perish from the earth." V prevodu se ves govor glasi; "Štiri dvajset let j a in »edem let je minilo, odkar so naši očetje porodili na tem kontinentu nov narod, spočet v svobodi in posvečen načelu, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki. " Sedaj smo zapleteni v veliko državljansko vojno, ki pokaže, dali narod tako spočet in posvečen more dolgo vsrtrajati. Sešli sino se tukaj na velikem bojišču te vojne. Prišli smo sem, da posvetimo del tega bojišča kot končno počivališče za one, ki so tukaj žrtvovali svoje življenje, da more narod živeti. Je popolnoma primerno in prav, da to storimo. Ali, v širšem smislu, mi ne moremo odmeniti — mi ne moremo posvetiti — mi ne moremo blagosloviti tega polja. Junaški možje, živeči in mrtvi, ki so se tukaj borili, so ga posvetili daleč čef našo skupno moč, da bi kaj dodali ali prikratili. Svet bo le malo kaj zabeležil, niti se dolgo spo minjal tega, kar tu govorimo, al ne more nikoli pozabiti tega. ka) so oni tukaj storili. Mar je stvai nas živečih, da bodimo tu posvečeni nedopolnjenemu delu, katerr so oni, ki so se tukaj borili ,dose daj tako plemenito pospešili. Mar je naša stvar, da bodimo tu posve-Nikdo ni j ceni veliki nalogi, ki je pred nami ostala, da od teh počaščenih mrtvecev črpamo še večjo udanost za ono stvar, za katero so oni dali zadnjo polno mero — da naj ta narod pred Bogom ima novo rojstvo svobode — in da vlada od ljudstva, potom ljudstva, za ljudstvo in naj ne izgine s sveta." Kratek govor, le 267 besed, iz-pregovorjenih v treh minutah! — Bilo je ploska jna, ali' le površnega značaja; le malokdo izmed poslušalcev je uvažil pomen govora. Lincoln je to občutil in zdelo se mu je, da je doživel neuspeh. Drugo jutro so vsi glavni časopisi prinesli dolgi govor Everetta. pa tudi kratki Lincolnov govor. Ta se je omilil občinstvu, dočim je bil Everetov govor pozabljen. Dopisniki inozemskih časopisov Novice iz Jugoslavije- Dekleta v krempljih agentov, j Pelcovi mizi nek račun, ki je no-Iz Vojvodine je zadnje fcase (sil njegov podpis. Ko je listino ginilo večje število deklet in poli- natančnejše ogledal, je zapazil, da eijske oblasti so z zanesljivostjo: je njegov podpis falzificiran. Za-sklepale, da so postala plen agen-;devo je prijavil predstojniku, ki tov javnih hiš. Te domneve se po-! je uvedel preiskavo. Pele je pra-trjujejo s poročilom iz Bukarešte,1 vačasno izvede', kaj se plete in je ki javlja, da je romunska polici-1 pobegnil. Še le pozneje so ugoto-ja v Galacu na nekem parobrodu, vili njegove manipulacije. Pele je našla 15 devojk iz Vojvodine, Slo-j v zadnjih mesecih živel zelo raz-vaške in Romunije, ki so jih a^e-i-; košno. Razmetaval je v veselih ti nameravali transportirati v ma- j družbah velikanske svote. se vozil loazijska in egipčanska pristani- z avtomobili ter po cele noči pi-"" j jančeval. Ko so ga prijatelji vpra- Romunski policiji se je zdel po- šali, od kod ima toliko denarja, je sebno sumljiv neki parobrod, ki namigaval na razne tihotapske je zadnje dni stal pred pristani- kupčije, pri katerih je baje zaslu-ščem v Galacu. Po podrobni pre j žil. Zadevo ima sedaj v rokah po-iskavi cele ladje je policija zares lieija. našla na dnu skladišča skrita ta j-1 na vratca, ki so vodila v poseben I oddelek. Vratca so bila zabarika-l dirana s številnimi vrečami in za-. boji. V tem skritem oddelku je; ždelo v skrajno bednem stanju t skritih 15 deklet. Bile so jrla v resnici Pa seve* no in brezvestno znali dekletu' ' - . 4 ■ S tem pomagajo nam in pošti vzdržati točnost tudi v času največje zaposlenosti. T FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt 8treet, New York,' N. Y. <--« ..i . - -- ,.«-*• .. jo iz njih svilo za obleke. Neke bukve, ki pa morajo hiti j a ko stare bukve, pravijo, da pro-dueira dva tisoč tristo sviloprejk svilo za eno žensko obleko. Dva tisoč tristo sviloprejk —> to je že čedno število. In še dobro so morale delati v tistih starih časih. Dandanes? No. dandanes je pa vse drugače. Tri sviloprejke napravijo zadosti svile za moderno žensko obleko. Ni jim treba delati nobenega overtajm.i. Moderni plesi so nekaj čudne-ga. Zadnjič sem videl deklico, ki je plesala čariston. Čudil sem se ji ter jo vprašal, koliko časa se je učila tega divjaškega plesa. — V petih minutah sem znala plesati, — je odvrnila. Meni se je zdelo neverjetno. Toda prijatelj mi je pojasnil: — (*V hočeš znati plesati čarl-ston, se zakleni v sobo in zapri okna. Na mizo postavi panj čebel. Razgali roke in nocre in izbij panju dno. Po preteku par minut boš plesal Čalston. da bo k!ii. * Neki profesor je pred kratkur dognal, da je dandanašnji vre 1en dolar samo oseminšesetdeset centov. Kakorhitro bom izvedel naslov profesorja, mu bom pisal, naj n;i pošlje par bnšljev dolarjev. Za vsak dolar mu plačam najvišjo ponudno ceno. magari petinsedemdeset centov. * Prusija je dala bivšemu kaj;:er-ju dvestopetdeset tisoč akrov zemlje in petnajst milijonov zlatih mark. Potem naj pa š<* kdo bidaMo vpraša: — Kdo je zmagal v svetovni vojni? * Pred nekim londonskim sodiščem se je vršila zanimiva pravda. Sodniku je bilo treba odločiti, kdo je pravzaprav gospodar v hiši. Po dolgotrajnem premišljevanju in ukrepanju je odločil, da je žena gospodar. Da je dotični sodnik poročen, mi skoro ni treba omenjati. * Perzija pravi, da ni zadovoljna 7. zadnjimi določbami Lige narodov. O, če bi bili le vsi drugi zadovoljni z edino izjemo Perzije, bi si lahko Diga čestitala k svojemu uspehn. »»IP •HM. * WMM Pudelj dobre gospe. ; I IZ HOLANDSKE PRESTOLICE ' ti I r; ; » i- I. Vojaški sanatorij. Tih nedeljski popoldan. Pomožni asistent, medicinec iz viijih semestrov, sedi v svoji sobi ob odprtem oknu, udobno naslonjen in zleknjen, solnce mu pa-li obraz in opojen vonj cvetja mu * vrta veje v (hišo Hripav, bolan glas preseka ta praznik. Asistent se skloni in pogleda skozi okno. Me devetočim grmovjem zagleda izsušen bel o-braz, usta, bolno odprta, da se vi d i jo šklepetajoči zobje, ndrte o-či, lase, kratko pristrižene in narazen Štrleče — takšne lase je videl na glavah mrtvecev v mrtvašnici. Na solnčni trati, na nosilni-ci, do vratn odet leži invalid in čudno kratek se zdi njegov život r tuberkulozo ima v kosteh in obe nogi so mu amputirali nad kolenom. Vsak dan je asistent gledal te ljudi, pa še nikdar ni bil od pomladi in prazniŠkega brezdelja tako prevzet, da bi tako ostro občutji kričečo razliko med to bedno nosilnieo in pisanimi gredicami. Z naglo, refleksno kretnjo jf zaprl okno. (Tako si, prijatelj, že utrgal kdaj rožo, pil njen vonj in med prsti čutil žamef njenih listov, pa se je z njenega srca nenadoma izvil gnusen, sluzast mrčes; in si se zdrznil in si jo s studom vrgel daleč od sebe.) V asistentu zagori spomin : II. Prej, med vojno, je bil sanato-rij vila visokega gospoda. V velikih ivornieah so mil tisoči mož — (ne mož — šibkih mladeničev in starcev, ki jih je cesar brez škode pogrešal v orožju), stotine žen in stotine otrok so delali blago za vojsko cesarsko. Kakor zaslužen general je bil gospod in s tisoči svojih ljudi je bil s sovražnikom boj, brez topov in strojnic in ok-lopnih avtomobilov, brez krvi — pa«*, z malo krvi: s teh starcev krvjo, otrok in žena (brez mož so te ženske in bogve kam. bogve, v kakšne pregrehe bi jih gnala na-tura, če bi jih s koristnim delom krvi ne krotil gospod). Kakor knežji grad v lastni državici je bila vila gospodova: izpod strojev izpod strojnih pušk. iz taborišč, iz bolnic so se zlate žile stekale v nji in se oživljale v luč in blesk, pesem in godbo in smeh, v šum-ne noči; stene, slrop in tla so preplavljale z lepoto; duše gospoda in njegovih so užigale z radostjo in slastjo. Potem so pešale vojske na frontah. Ni bilo slabo blago z gospodovih tvornic, meso je bilo slabo, natura. Dragi moj. ni na fronti nebes! Greš, cel in čil ,in se vrneš, ne glej, kak! Še Boga zahvali, da si še, in če si slep. ga prosi, da spregledaš. če gluh ,da slišiš, če imaš le eno roko, da ti da spret »ost ž njo samo vihteti puško in meč, in pojdi ne kloni in se vsega žrtvuj! Kajti. dragi moj, niso majhne reči, ki zanje gre! Gre za vero, za dom, za cesarja. — Nad vsemi je vztrajen gospod, nad vsemi si zmage želi. Vso vojno je delal zanjo, zdaj pa da še belo vilo po vrhu in ves cvetoči grič na fronti onemoglim in gre sam bivat drugam; ne sam — tudi blesk in pesem in zlato gre ž njim. Asistent gleda sanatorij z zaprtimi očmi: V gospodovo blago zavite ude, mozge in duše so jim razmesari-li na frontah. Od tuberknlov so jim razjedene kosti, pljuča, kri, meso. Slepci so in glušci in mut-ei in brez rok so in brez nog. Sto bitij, med smrt in življenje razpetih, ki ni vee Človeka v njih. Iztro-sili so ga bili po kasarnah in bojiščih, jarkih, lazaretih, da je samo še bolna, na veke iznakažena žival r.stala po njem. O, ni solnca. ni rož, ni dobrote! Ni zraka. Ves prostor med temi zidovi je izpolnjen s tuberkuli. od stene do stene, od stropa do tal so naloženi plast nad plastjo, da se gibati ne da in da človeka duši — duSi. »••• IIL j Pred sanatorijem je postal av- koraki v avli. Nekdo trka. V asi-stentovi sobi so gospa baronica, pudelj v njenem naročju in zadaj lakaj. Dolg je asistent in velik je njegov poklon mimo črne frizure, sminkanega iiea in zlatega obeska na prsih do njene mehke roke, ki se je od pudlja primaknila njegovim ustnam. Dobra je baroni-ea in vselej, ko pride, ima zanj daril in besed za srce, za poslednjega bolnika ima tolažil in daril in za poslednjega strežnika. — Kakor angel je hiši baronica. Baronici pa je angel — pudelj. Dobra je invalidom in vsem, ki trpijo, tudi sebi ni zla, a najboljša je nudlju. Sama gre po sobah z lakajem. vojaki ji kažejo gnijoce "ane in izžeta telesa, in je ni strah da s prepogumno dobroto postane deležna njihovega zla. Toda za oudlja jo je strah. Je ž njo, pije, spi. igra se pndelj ž njo; tako majcen ni kodrast in nežen je, da bi ga koj popadla grda bolezen in bi bilo po njem. Tn tako ga vselej ostavlja v a-sistentovi sobi, naboža in naljub-kuje ga in odtrga od njega srce. dokler se ne vrne. Da baronica asistentu daril, poslovi se od pudlja in gre. Asisten-tovo lice, vedro pred gospo baronico se zmrači. Ko strela iz jasnega, udari vanj spoznanje: Ni dobra 1 Kakor na frontah prebivalci te, hiše. se je baronica iztratila v raz- DfJAK KOT MORILEC KLOBASE V KATRANU V Bregenzu na Predarlberškem so odkrili strahovit zločin, ki razburja 1.7x1 di daleč naokrog. V neki gostilni so našli te dni 12-letno gostilničarjev© hčerko; ki je spala sama v svoji sobici, v postelji slečeno in mrtvo. Preiskava je dognala. da je bilo dekletce oskrunjeno in potem zadavljeno. Pred smrtjo se jo 01" i vidno še obupno branilo, ker je bila vsa postelja razmetana, dekletce pa jo imelo po životu več prask od nohtov. Grdega in groznega zločina jej bil osumljen jurist inomoške univerze Walter Alton, ki je par dni j ložiral v dotični gostilni in imel. svojo sobo poleg dekletove.' -— Krivdo odločno zanika, je pa ves zmeden in se zapleta v protislovja ki ojačujejo sum, da jc on morilec. Zato so ga obdržali v zaporu. tHO€*waOO «. UMCOWOOO. N v .Slika nam kože holandsko kraljico Vilhehnino, ko stopa iz kraljevske palače proti dvorni koč Onkraj velike, prečudne ljubezni pa je bila misel težka in grenka : so te rane od nekod, ta mrliški obraz, ta pudelj, ta izgubljenost baronice. Gredo niti od nekod, da se ves svet tako mrtvaško giblje po njih, lete puščice od nekod, da kri curlja iz slehernega života, iz sleherne duše. Kakor iz globokega dna je privrela misel in je sklenil asistent: sel bo in bo poiskal, odkod. Tn kakor junak iz davnih dni bo dvignil svoj meč — o, saj bo zadosti močan! Naj bo devetero glav, naj , ... , , jih bo stotero, naj jih bo cel mi- kosju m grehu. (Ni prazen glas ... . , . , , . . , . „. . • lijon — o. asistent bo zadosti 1110- tisto o burnosti njenega življenja o ljudeh, ki jo poseeajo, in ljudeh ,M , , , ' .T, , . ... v setih let bo poplo njegovo nio ki jih posera z avtomobilom. Ve' , . , .. , . . • i v 1vseh rodov njegovih pred nji asistent njena prizadevanja do še fa!) Od triumfov ponižani, od u-žitkov utrujeni in bolni je v poslednji uri v nji bolno zaplamtel nagon za dobrim. Ne hodi mar v anatorij le zato. da si teši vest, o-bremenjeno z zlim? Mar ni navezala srca na tega zoprnega pudlja le zato, ker bolna in izgubljena ni zmožna ljubezni do človeka T Ni dobra! spreleti asistenta. Ni je dobrote razen tiste, ki je iz greha in je plašč preko zla! Pudlju ob vratih ni samemir dobro. Vzpenja se, praska, ječi. S srdom plane do njega asistent in ga zgrabi za kodrasti, s trakom prevezani vrat. Kruto ga stiska v pesteh in divja strast ga prevzame, da bi ga tako-le, počasi zadavil. dih za dihom, muko za muko. Pa se zave, se nasmehne in ga spusti na tla. Pudelj zbeži do vrat in še bolj milo ječi. IV. Pod težkim bremenom jc skru-šen asistent, s pridrževano sapo, s priprtimi očmi sedi in išče: luči! In mu zasine: Ona. Ne ona s sladkolepimi boki in prsi in usti, kakršna mu je na t ran: vse zlo njegovih mladih dva j moč. m in vseh še živečih rodov. — O. asistent bo zadosti močan! ZADNJA HANOVERANSKA PRINCESA DA SI OHRANIŠ LEPOTO Profesorski zbor na londonski visoki Šoli za sport je pravkar izdal Sestero navodil za dame. katerim priporoča .sredstva, da o- V francoskem kopališča Bin-ritzu je umrla te dni princesa Kri-' derika Ilanoverška, ki je bila zad- hranijo obraz lep in mlad. Navo-nja princesa te bivše kraljevske dila so bogme originalna, zato jih rodbine. Njen oče je bil zadnji ha- v naslednjem prinašamo. Za po veno verski kralj Jurij V. Bil je slep. di se glase: Kljub temu je spadal med naj-1 1.) Sleherno priliko, ki se ti nu-boljše jahače. Ob njegovi strani di. bodisi v tramvaju, omnibusu, je jahal vedno baron Rammin- na železnici in tako dalje, porabi gen, ki je paziti, da bi slepi kralj za delovanje svojih obraznih mine zajalial s poti. Tako dolga leta šie. ni nihče opazil, da je kralj slep » 2.) Našobi se ( !) kar mogoče Tn v tega kraljevskega sprem- pogosto, zakaj šoba ohranjuje ljevalea se je zaljubila princesa mladost. Izraz ustnic skrije gube , Friderika ki pa ni imela toliko 0k0]j nst , poguma, da bi odkrila svoje srcei o > - • , . . . . L________________tt - I 3-) Smehljaj se. kadar ti je le Sovjetska poslanica ne sme v Ameriko. j strogemu očetu. V tem je prišlo Lep, silno lep je vrt koli sanatoria. Pudelj se je umiril, baronica je opravila svoje dobro delo. Invalidi drobijo sladko pecivo, še čutijo na čelih mehkobo njene dlani in vonj njene obleke in telesa nad seboj. Asistent pa je zrastel tisto popoldne, kakor še v nobenem letu ni zrastel dotlej. , gen, ki je pazil, da bi slepi kralj | izgubil svojo deželo in se preselil v Avstrijo. Stanoval je z rodbino na Dunaju v krasni vili, kjer je zdaj čehoslovaški konzulat. Baron Rammingen je spremljal slepega gospodarja tudi v inozemstvo. Med njimi in princeso se je razvilo ljubavno razmerje, toda poročiti se je nista mogla, ker je o- T 10 LETNICA STUERGKHOVE SMRTI Pred desetimi leti, dne 21. oktobra 191 fi je bil umorjen na Dunaju avstrijski ministrski predsednik grof Kari Stuergkli. Bilo je neko soboto popoldne ob pol 3. Grof Stuergkli je sedel v hotelu Meisel & Schadn pri kosilu. V njegovi družbi sta se nahajala rit mojster grof Toggenburg in baron Aehrenthal. Ko je bilo kosilo pri kraju, je pristopil k mizi ministrskega predsednika socijal-no-demokratični viditelj dr. Fri- mogoec, a glej. da se ti istočasno ne bodo smejale oči! Ob smehu delujejo mišice na licih, ki postanejo vsled tega lepo polna in o-krogla. Smeh ustvarja tudi kupi j i ve jamice v licih. 4.) Lepoto oči si ohraniš le z neprestanim treningom. Zavijajte torej, cenjene dame, svoje oči. WASHINGTON, D. C.. 5. nov. Ed ini diplomat in ji sovjetske Ru-sije, Aleksandri Kolontaj. je bil zabranjen vstop v Združene države. Postavo, ki je prišla pri tem vpoštev. je ista, na temelju katere-je pred enim letom državni tajnik Kellogg preprečil prihod grofa in grofinje Karolvi in na temelju katere je bil izključen angleški komunistični član parlamenta. Sapurdži Saklatvala. Madama Kolontaj, ki je zastopal a preje sovjetsko Rusijo na Norveškem ter je bila sedaj imenovana za poslanico v Mehiki, ki se mudi sedaj v Berlinu, od koder hoče odpotovati v Mehiko. Sklep generalnega konzula, ! storjen v polnem soglasju z dr-. žavnim departmentom. se uteme- pri- kjer in kadar nanese prilika! To je boljše sredstvo za lepoto oči ka- liranil kralj tudi v inozemstvu svoje nedostopno dostojanstvo. VSak koZmetl("on P"P<>moček. Tako sta morala zaljubljenca Dihaj vedno in močno skozi čakati celih 15 let. ko je stari ! n0S* Za tV0-ie ]oVe DOSnice te bo za-kralj umrl v Parizu, kamor je šel iskat zdravja, sta si princesa in njen izvoljence oddahnila. Ven-j dar pa vse ovire še niso bile odstranjene. zakaj kraljica, rojena Saško-Oldenbušrka, je bila še bolj j ponosna in nedostojna kakor njen mož. Ovdovela kraljica ni hotela o poroki svoje hčerke z baronom Ram min genom ničesar slišati. Tn je nastopila princesina teta. angleška kraljica Viktorija, ki je dovolila, da sta se nesrečna zaljubljenca leta 1880 poročila na njenem gradu Windsoru. Baron Rammingen je dobil za poročno vida! ves svet. f>.) Griži, kolikor moreš. Ce boš dosti grizla in žvečila, si boš razvila čeljustne mišice, kar bo le v prid tvojemu profilu. Take so zapovedi britanskih profesorjev. Ni jih mnogo, a za-i to so tehtne. ljuje s tem. da je madama Kolontaj eden vodilnih članov ruske komunistične stranke ter Tretje in-ternacijonale in da je bila aktivno soudležena pri mednarodnem komunističnem prekucuškem gibanju. Pred enim dunajskih sodišč se jc te dni razpravljal izredno zanimiv slučaj. Zagovarjati se je moral izdelovalec klobas Aleksander Novotnv radi prestopka proti zakonu o živilih. Novotnyjeva specijaliteta je bila takozvani — "Extrawurst". katero je prodajal svojim odjemalcem po 2.60 šilinga kilogram, torej po razmeroma nizki ceni, ki pa jo je pojasnila preiskava. V klobasah so se namreč nahajale precejšnje količino Škroba in moke/ SpecijalitP-ta pa je imela še Svojo posebno speci jal iteto. Novotnv je dal klobasam na zunaj poseben sijaj. — Položil jih je namreč v katranovo vod o. Take klobase je med drugimi jemal pri Novotnem tudi trgovec Wittman in jih prodajal na drobno. — Na Dunaju pa imajo tudi poseben zakon o živilih, ki med drugim predpisuje, da jo tre-ha imeti na posebni tablici označeno. koliko odstotkov škroba vsebuje klobasa. — Ker AVittmann 1 ni imel teli lablie, je došla komisija in ga ovadila. Tako "Wittmann kakor Novotnv sta morala pred Sodišče. "RadT tablic se je "Wittmann izgovarjal na Novotnvja. ta pa na Wittmanna. Zanimivo pa je priznanje Novot-nega, da je res. da je klobase pre-pleskal s katranom, da so se videlo bolj okusne. Sodišče je oba obtoženca obsodilo na bagatelo 20 (šilingov globe. Toda s katranom I Novotnv ne bo smel več pleskati svojih klobas, katerih konzum pa bo gotovo znatno padel. Rad bi izvedel za mojega svaka JANEZA K AM BI OH. Prej se je nahajal v Glendale, M011I. C'e kdo ve za njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, za kar mu bom zelo hvaležen; ako bo pa sam č i tal. pa se naj sam javi na naslov: Štefan Skala, 514 Front St., Leadville, Colo. (2x 6.8) POZOR, ROJAKI! Protestna stavka čilen-skih delavcev. SANTIAGO, Chile. 7. novembra. — Danes je bil proglašen generalni štrajk kot protest jiroti postavi ki določa, naj se delavcem utrže gotovo svoto pri plačah ter naj se svoto uporabi za prisilno državno zavarovanje. Generali-ni štrajk bo trajal 24 ur. Začetkom prihodnjega tedna bomo začeli razpošiljati naš Stenski Koledar. Dobil ga bo vsak naročnik. Te dni izide tudi Slovensko-Amerikanski Koledar. Najprej ga bomo poslali tistim, ki so ga že naročili. Rojake opozarjamo, naj ga hitro naroče, ker smo ga letos tiskali le omejeno število. Cena je 50 centov s poštnino vred. Glas Naroda. derik Adler, sin znanega ustano-; darilo Čin polkovnika angleške predvečer njegovega odhoda k vo- vitelja avstrijske socijalne demo jakom drhtela v rokah. Kot tre-noten spomin, ki je v njem mavrično zažarela mehkoba, dobrota kracije, potegnil revolver in oddal tri strele proti Stuergkhovi glavi. Vse tri krogle so zadele. in vsa tista rajska sladkost, ki ve. j Grof Stuergkli se je sesedel na da je ne bi ob nobeni drugi ženi 1 tla in bil takoj mrtev. Grof Tog-pod solncem ne bi okusil. Kot dro-'genburg in baron Aehrental sta bec sekunde trajajoč, nebeško sve-Jplanila za atentatorjem, ki je hotel utrinek mu zaplapola v viziji. | tel zbežati. Pri izhodu sta ga obda se veselo odpro oči in se na-;vladala in oddala policiji. kraljevske garde. Politični umor na Poljskem. Te dni so neznani napadalci u-strelili Stanislava Sobinskega. Po atentatu so morilci brez sledu izginili. Nedvomno gre za politični umor. Policijska preiskava je namreč dognala, da je dobival umorjeni Sobinski že leta 1922 in 1924 Od tistih časov je preteklo rano-1 grozilna pisma, v katerih so mu go vode. Na svetu se je marsikaj 1 neznani politični nasprotniki spo-izpremenilo. Princesa se je posta- ročali, da jc obsojen na smrt. La-rala, ovdovela in obubožala. Bila!™ morali Sobinskega sprem-j je hči najbogatejše kraljevske j 'jati in stražiti tajni policijski | rodbine, a ko je kot 78-letna star- j agenti. Na njegovo izrecno željo ka umrla, se je izkazalo, da je za- jp policija to varnostno odredbo pustila samo dolgove. smehne lice in srce. Zaplapola in ugasne. Tn spet zasine: Mati. Siva, na prša. sklonjena glava, vele, onemogle in~ vendar mehko skrb in bodrilo govoreče ustne. Vest o atentatu se je tedaj hi-ppma raznesla po Dunaju in v Avstriji in vsem svetu. Nenadni atentat je pomenil, kakor se je pozneje izkazalo, usodni dan za obstoj avstro-ogrske monarhije, saj je je bil grof Sturgkh vele. v pozdrav vesele, in žalostne, predstavnik absolutizma in dikta v slovo, objemajoče in vse darujo-1 ture. Težina tedanjega položaja je če roke. .razvidna že iz tega. da morilec Zaplapola in ugasne. grofa Stuergkha dr. Friderik V. Svobodno, globoko zadiha asi- Adl^r ni bil justificiran in da je bil obsojen samo na dolgoletno ječo. Atentatu je pozneje sledilo kot stent, vzravna se, široko se mu j nujna posledica sklicanje avstrij-odpro oči. Vstane, plašnega pud-.skega parlamenta. Ta parlament Ija vzame v naročje in mu je ka-jpa je s svojimi slovanskimi skupi-kor baronica mehak in se napoti j nami bistveno pripomogel k razna vrt. Ce bi 5e našel med cvet- nnHn in rn7Vrm'n in^ n^u jem mrliški obraz, objel bi ga in gnile rane na konci njegovih udov bi mil s poljubi obsul. In baronica — ni ji odpuščal, kajti bilo mu je, da bi jo sam odpuščanja pro- padu in razkroju Avstro-Ogrske monarhije. Iz parlamenta, torej iz osrčja države so slovanski narodi Avstrije prejeli osrečujočo vest o samoodločbi narodov: v dunajskem parlamentu je bila med dru- sil. Ves ta prelepi, prežalostni gim tudi prečitana "Majska dekla svet bi objel in močil s solzami in racija", ki je zrevolucijonarala bi njegovemu bridkemu srcu po-]vse jugoslovanske pokrajine v avoj*ga- iwidkoat. bivši avstro-ogrski monarhiji Mnogo jabolk po-zeblo. MIDDLETOWN, N. Y„ 5. nov. Kot poroča krajevni farmski u-rad je povzročila v pretekli noči slana v Orange okraju škodo vče kot $20.000. Zmrznilo je najmanj 10.000 sodov jabolk. Ravnatelj Beno Serajnik umrl. Skoro ob obletnici smrti nepozabnega gimnazijskega direktorja Antona Jeršinofiča je Celjane pretresla znova žalostna vest, da je umrl v Ljubljani enako drag in ljub someščan ravnatelj deške meščanske šole Beno Serajnik. 100,000 frankov za taščin pepel Pariško sodišče je imelo te dni opraviti z originalno tožbo, ki predstavlja menda unikum sodne prakse. Neki Palmier je zahteval 100,000 frankov- odškodnine za opustila. Vsi lvovski listi so priobčili nbširne članke o zavratnemu umoru Stanislava Sobinskega. Listi o-menjajo, da je izdal Sobinski leta 1922 brošuro o šolstvu v vzhodni Galiciji, v kateri trdi, da ukrajinske zahteve glede reorganizacije poljskih šol niso upravičene in da ni mogoče govoriti o zatiranju ukrajinske narodne manjšine. Radi te brošure si jje nakopal Sobinski v krogih ukrajinslcih1 naci-jonalistov splošno sovraštvo, ki je dosgelo v zavratnem umoru svoj vrhunec. Škodo, ki jo je imel s tem, da je izginil pepel njegove tašče. Tašča je umrla leta 1918 in njeno truplo so na gotovo zahtevo vpepelili. Pepel so shranili na pokopališču. V pokopališkem uradu je pa nastal zadnja leta velik nered tako. da Palmier pepela svoje tašče ni mogel več najti. Zato je vložil tožbo in zahteval 100,000 frankov odškodnine. Mož zasluži odškodnino že zato, ker tako visoko ceni pepel svoje tašče. Zeti za tašče navadno niso preveč navdušeni. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo te dni. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice_ povest iz vojne dobe. Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali.^ Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ea je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ustrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE i Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: ^ ' "GLAS NARODA" \ 82 Cortlandt Street, Hew York, H. T. GliAS NARODA, 8. NOV. 1926 BELA NO C. ZGODOVINSKI ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 22 (Nadaljevanje.) Orlov je stopil v dvorano. Se vedno sta gorela na mizi oba svetilnika, s svojimi petimi, visokimi svečami. Orlov ni zapazil, da niso bila trdno zaprta vrata k sobam carinje, da se je premikala za njimi senca. Nekaj časa je zamišljeno hodil semintja. Nato pa je stopil, še vedno v globokih mislih, k eni miz. Počasi, mehanično, kot da daje r.ehote izraza svojim najbolj skrivnim mislim, je upihnil štiri skrajne sveče enega svetilnika in pri vsaki sveči je zašepetal ime enega onih, ki naj bi služili njegovemu častihlepju, njegovi ljubezni. — Nariškin, — Panin, — Razumovski, — Šuvalov. — In srednji, goreči sveči je rekel: — Sveti, Gregor Gregorjevič! — Zopet je pričel korakati po dvorani. Obstal je pri drugi mizi. Zopet je ugasnil štiri sveče imena štirih sovražnikov, katere mora uničiti: — Kne-ginja Daškov, — grof Voronzov, — Elizabeta Romanovna, — Peter. In srednji sveči je rekel iskreno, kot zamaknjen: — Sveti, Katarina, v najbolj oddaljene čase! Skoro temno je postalo sedaj v dvorani, katero sta osvetljali le dve sveči. Kot začarana je spala Zimska palača. Zunaj se je pojavilo južno vreme in kot solze so kapale kapljice tajajočega se snega na trdi granit. . Špranja pri vratih se je razširila in kot dih je zvenelo proti njemu: — Gregor Gregorjevič. Orlov se je vzravnal. — Veličanstvo, — je odvrnil pritajeno in v trenutku je pre-bledel. Carija je stopila neslišno k njemu. — Ali sva varna? — je vprašala boječe. — Da, veličanstvo. Približala se mu je. — Mislila sem nekoč, da ste moj prijatelj, — je rekla žalostno. — To sem, veličanstvo, — je rekel odkrito, a spoštljivo. — In vendar hujskate carja proti meni? — je vprašala živahno. — Storil sem še več, — je odvrnil Orlov mirno. — Imenoval sem vaše veličanstvo prešestno žensko. Svetoval sem carju, naj vas zakoplje v samostanu. Katarina je zrla molče nanj, a se nato z grozo obrnila od njega. — Dali ste mi trpek nauk, — je zajecala. — Z Bogom! Orlov jo je ustavil, — Nisem še končal. Obljubil sem konečno carju, da bom zaple-iel vaše veličanstvo v zaroto proti njemu, da mu dam pred celim svetom pravico uničiti vas. In jaz držim svojo besedo. — Motite se, — je odvrnila Katatrina ogorčeno. — Jaz mislim drugače, — je odvrnil. — Katarina se bo zaro-tila. Dokaze je kaj lahko preskrbeti. Katarina je prebledela. — Ali se ne bojite božjega srda? — Jaz se ne bojim ničesar. Molčala je za trenutek. — Tako zelo ljubite carja? — je vprašala nato. s trpkim zvokom' v svojem glasu. — Jaz ga sovražim, — je odvrnil. Katarina je zrla nepremično vanj. — Kakšen človek ste! — je vzkliknila, ker ni mogla razumeti. — Jaz sem norec, veličanstvo, — je odvrnil. Katarina je zmajala s svojo rjavo glavo. . — Vi niste nikak norec, — mu je ugovarjala. Orlov jo je prijel za roko ter jo povedel globoko v sence stopil j ic, — Zelo pogosto sem sanjal, visoka žena, — je rekel in njegov glas je zvenel kot zadušen, — da se ion je prikazala ženska, slična boginji. Z njenega čela je sijala krona in mogočno je razprostiral severni orel svoje peroti pod njo. V svojih krempljih nosi moje srce. Katarina je težko dihala. — In kdo je ta ženska ? — je vprašala, gotova odgovora. Vi ste, veličanstvo, — je odvrnil mrzlično in njegove temne oči so žarele njej nasproti. — Vi ste žena, kateri pripada bodočnost. — Tn zakaj . . . zakaj mi hočete zlo? — V vašo rešitev. — je odgovoril. — V vašo srečo. Peter in Katarina, — eden mora pasti. V očeh Petra žari sovraštvo in vsaki dan skriva v sebi pogubljenje. Raditega sem vzel carju sekiro iz roke ter mu prisegel, da jo nabrusim za zavratni udarec. Sedaj čakam potrpežljivo na svoje znamenje. Jaz pa bom nabrusil sekiro za Katarino in ob pravem tr^ntuku bo razdrobila carja. Katarina je preplašena dvignila svoj pogled k njemu. — Ali vam smem res zaupati? — je vprašala. — te bi vaše veličanstvo kedaj dvomilo o zvestobi Orlova, mi recite: - - Jaz ti ne zanpam. Orlov bo umrl v isti uri ali pa ga boste smeli imenovati izdajico. ^ — In kaj vas žene, — je vprašala, Še vedno negotova, — da hočete zamenjati milost vašega carja-proti nevarnosti? Za trenutek se je spozabil in za trenutek je eitala Katarina v njegovih bledih napetih potezah celo željno pričakovano resnico. — Katarina bo upala name, če bo jokala vsled bolesti, Katarina se bo tresla zame, v uri odločitve ter se mi bo smehljala, ko bo ležala Rusija pred nogami. Njegove prsi so se burno dvigale. — Edino le ž njo, s carjem proti sebi in krvavim odrom pred Tako ljubim življenje, tako se izplača smrt. Zopet jo je prijel za roko ter jo odvedel po temnih stopnjicah navzgor. —- Čujte, — je rekel. Ura je bila ravno deset. Molče, tesno stisnjena, sta čakala dolge minute, s pogledi, obrnjenimi na dvorano. Spodaj se je premaknila senca, moški, ki se je priplazil noter. Nato pritajen klic: — Orlov! Gregor! Od daleč je zvenel klic straž: Kdo tu ? Ronda! — Lahko pasira. — In sdaj sta čula senco spodaj govoriti s samim seboj. — Mrzlo je tukaj, mrzlo in zapuščeno kot v ječi. In vsak potekajoči trenutek življenje polno muke . . . Ne pride. Najboljše je konec, nagli konec. Neslišno so se odprla vrata k sobam Katarine. Bela postava je stala v okviru nepremično, netelesno, kot prikazen. Mož je pohitel proti njej. — Elizabeta, — je zajeeal z zadušenim glasom. -— Elizabeta! Koneeno te vidim, — konečno. Postava se še vedno ne premaknila. Le kot dih je bilo čuti glas deklice. —■ Vaše carsko veličanstvo ima toliko prijateljev, da me ni moglo pogrešati. — Vsi me mučijo, — je odvrnil, — mi ne dajo nikakega miru. Tn ko sem sam v samotni noči, se mi prikaže tvoja slika, Elizabeta, tvoja sladka slika. Molče, kot v nemem odporu, je pritisnila roki na prsa. CDalje prihodnjič.) Ivan Bežnik: Narod, ki izumira. (Nadaljevanje) Pač pa je stvar sorodnikov u-morjenega, da se maščujejo nad moriilcem. Vendar pa je krvna os-veta pri njih zelo malo razvita, tako da na današnji rod nima nikak i h vplivov. Poivod umora pa je tudi tam pogosto kaka ženska. Zgodi «e u-mor navadno na morju in sicer s harpuno. Napad se izvrši od zadaj, menda zato, keT bi se pred umorjenim moniilec -sicer snanioval svojega dejanja. I'moriti stare čarovnice in čarovnike je dovoljeno, ker so vraževerni in mislijo, da ti škodujejo ljudem, ali jih celo umorijo. — Tudi se radi iznebijo na smrt bolnih, zelo trpečih in blaznih Ijutdi. ki se jih posebno bojijo. Nadarjenost. Es&imo je zelo nadarjen. Njih orožje in orodje kaže, da imajo velik talent za iznajdbe in da zelo ostro mislijo. Njih razumnost so kaj živo občutili misijonarji, s katerimi so se spustili v prepir in prinašali za svojo trklitev vs~ polno /umnih dokaizov. V tem odlikovali posebno angekoker-ja, to je čarodejei (nekaki duhov- na riše obalo. Ta je vzel «v i učni k in narisal obalo s presenetljivo natančnostjo. Označil je vse otoke, večje hribe, ledenike, fjo.rde in je povedal njih imena. Umetnost — glasba — pesnitev. Umetniška nadarjenost Eskimov je tako velika, da je vredno, da govorimo o nji v fposefonem poglavju. Umetnost se pri njih sicer ni razvila, čemur je bil vzrok trd boj za obstanek. Njih umetnost obstoji v okrasju orožja, orodja in obleke z ornamenti ali figurami, in sicer .z rezljajijem v les, kosti ali vezenjem s pdsamim usnjem. Sličice predstavljajo živali, ljudi, ženske čolne m kaja'ke, ki pa niso veren posnetek narave, ampak služijo le v okrasje. Orožje in orodje je bila prva stvar, ki je nagibala ljudi h kra-šenjiu in umetniškemu ustvarjan ju. Še pred em pa je bilo človeško telo samo predmet leipotičenju, — Ostanek te navaide se opaža pri Dskimtli še dandanes. Ženske se opišejo z ogljem in smodom po roikaih, nogah in prsiih ki ga je pisal neki Angeko* se čuda spretno pismeno izražajo. | Pavlu Egediju. Pismo je bila pa-Celo pogani se z lahkoto nauče , lica in na njej narisano s smodom iger: domino, vleeko aH celo šah. Najtežje jim gre računstvo in le znamenje. Vendar pa je Angekok "pismonošj" naročil: — Če ne bo redki so. ki bi znali računat! z (rasjumel, kaj hočem reči, reci mu, ulomki. Nekaterim je že seštevan-1 da bi rad imel od trgovca par ie in odštevanje dovolj. O delje- hlač, potem bo že razumel. — Evropskih umetnosti se Eskimo naglo naiufči: nadarjen je za posnemanje. Nek Greni and ec je nju i nmnočeffi/ju pri teh niti ni govora. Vzrok temu pa tiči v zgodovini njah rodu. Je^ik Eskimov ima tza števila le malo pojmov in, besed, kot vsi prvotni .nerazviti jerziki. Samo za pet številk imajo besede, 'ki jih pa štejejo na prste. Ko pride do deset. nima več na ranapolago rok iu tedaj se posluiži nog. Na ta način je pač težko izražati števila, posebno od dvajset naprej. Radi tc- seboj. Žena v Katarini bi rada vrjela Orlovu. Nekdanja velika knegi-nja pa je šla skozi preveč trpko šolo ter se je videla skozi desetletja obdano z ljudmi, ki sco skušali preslepiti drug drugega. Vajena je bila zapirati se vase ter nikomur zaupati. Tudi sedaj Jo je zapustil pogum ter jo ohromil strah pred zavratnostjo. Kaj pa, če ljubi Orlov le žensko v njej ter bo nato z njenim življenjem tudi izbrisal zločin proti svojemu carskemu gospodu? Ne bi se zgodilo prvikrat, da bi si ljubezen in izdajstvo poda jali roko v krvavi igri za krono. — Hvala vam za vašo zvestobo, — je odvrnila, — saj je ven čar Ie sen, kar polni vašo dušo. V svoji skrbi zame vidite preveč črno. Odkar je mož moj car, imam svoje dete ter živim v miru. Ničesar več si ne želim. Orlov je zmajal z glavo. — Vaše veličanstvo bo strmoglavilo carja ali pa bo on vas, _ ie potiska drugi ženski krono v lase. Katarina je čutila, kako so postajali njeni udje trdi. — Komu t — je zakričala. f-______.......— _ — V!* bil bolan in je ležal dolgo, dolgo. Dr. Ring mu je poslal par nožev za rezljanje m nekaj »starih lesorezov. V postelji leže je ilustriral pravljic Eskimov, a ni narisal mnogo slik, ampak je vrezaf tudi iklišeje v les. Tu d i v glasbenem cvzir-u so Eskimi zelo nadarjeni. Čudovito je ga so Erik lini povečini sprejeli■ kako hitro si zapomnijo na«e me-danske izraze za števila, četudi se lodije. Pojejo silno radi, nauče se sdno branijo tujih besed. j gosti na gosli, harmonij, harmoni- Navadno je, da imajo taka pr- j ko in druga godala z veliko lahko-votna ljudstva čisto primitivno j to. Posebno čudno je to zaradi štetev in se pri tem poslužujejo j tega, ker je bila njih lastna glas-prstov na rokah in nogah, kot na> ba zelo enolična, dbetfoječa sami. iz nekaterih glasov, kot pri mnogih primitivnih (narodih. Vendar je biiia tudi ta njih glasba, obsegajoča komaj pet \^lafeov, značilna ^mi-sramotilke, ki jih pojejo pri pleau na boben. Opevajo tudi različne do godbe. Konec. Obregon bo uravnal spor glede vere. Pričakuje se, da bo Al-varo Obregon izgladil zadrege, v katerih se nahaja Mehika. — Cal-les bo baje odšel v Evropo ter prepustil Obre-gonu uravnavo verske* ga spora. Kretanje parnikov - Shipping News MEXICO CITY, Mehika, 7. novembra. — Tukaj so pričela krožiti nepotrjena poročila, da bo predsednik Calles naprosil kongres, naj mu da dopust, da odide v Evropo, da izboljša svoje zdravje in iz drugih osebnih razlogov. Povesti, ki krožijo v diplomatič-nih, finančnih in trgovskih krogih, se glase, da bo predsednika spremljal Luois Morones, delavski član kabineta in njegov trgovinski minister in da bo prejšnji predsednik Alvaro Obregon imenovan na mesto ministra za notranje zadeve in da bo vsled tega posloval kot začasni predsednik. Finančni minister, Alberto Pa-ni, bo najbrž imenovan poslanikom za Združene države in v nekaterih krogih se omenja celo njega ali generala Francisco Serrano kot začasnega predsednika. V glavnem mestu krožijo neprestano govorice, da preti kabinetu kriza vsled verskega spora in da je dosegla ta kriza akutni štadij dne 1. avgusta, čeprav je nerazumljivo, kako bi jo bilo mogoče za vleč i toliko časa. Pani je centralna postava, o kateri se največ razmišlja. Obisk generala Obregona se pripisuje v nekaterih krogih njegovi želji, da reši verski spor ter^ mednarodni položaj, povzročen vsled zemljiške in petrolejske zakonodaje. List Tmparcial pravi glede zadnjih razvojev v verskem vprašanju, da so mogočne sile na delu. da se napravi konec sedanjemu konfliktn med cerkvijo in državo. Btuttffart bolj pripravnega orodja za to. Še našim otrokom prsti mnogo pripomorejo, da dobijo prve pojme o številu. Vendar so pa Eskimi tudi v tem in ne bretz zaninfivosti. Predstav-o-zimi mnogo pred nekaterimi Ar-|ljaln Qe šumenje valov. Vzhodni stralci, ki so stali samo do tri ali Grenlaudci ®o#pripovedovali, da celo samo do dve in so poanali sa- slišijo peti mrliče, če spijo na bre-mo še števitoie pejme: ena, dve in gu reke in to petje skušajo posneti, mnogo. Da so bili enkrat tudi Es-1 Grenvlandei imajo tudi zelo v*-kimi na tej niaski stopinji, kažejliko število pravtljic in pripovedk, njih jezik, 'ki ima ednino, dvojino Te pravljice in pripovedke nam in množino, kot jeziki d*rngih na- dajo najnatančnejši vpogled v rodov* njih -dušo. ^Zanimive so po svoji Vsi pa občudujejo Eskime po vsebini, kakor tod-i po načinu pranjih poznanju krajev in po ori- povedovanja. jen tac i ji. Neki tapeta« je prosil Poleig pravljic in povesti o am*-preprostessa Eskima, ki ni imel še meniiih dogodkih imajo Grenliand-nikdar svinčnika v roki, naj mu ci tudi pesmi To so navadno p*- Mesto psa ubil svakinjo. V malem italijanskem mestu Corinaldu pri Anconi, so izginjale nekemu Pavlu Rossiju že dalje časa kokoši iz dvorišča. Sumil je, da mu krade kokoši neki beli pes, ki se je plazil večkrat zvečer o-krog hiše. Te dni je opazil Rossi, ko je pogledal slučajno zvečer skozi okno, da se bliža hiši neka bela stvar. Pograbil je puško, pomeril in ustrelil. Takoj nato se je začul bolesten krik. Ko je pohitel Rossi na lice mesta, je zagledal na svojo grozo, da je ustrelil mesto dozdevnega psa, ženo svojega brata, Tomaža, ki je obležala na mestu mrtva. Rosi je hotel izvršiti samomor, kar pa so prisotni preprečili. Sherlock Holmes, varen zakonec. Mlada gospa se je obrnila na slavnega detektiva, da bi ji pomagal izvohati, s katero tekmico jo njen mož slepari. Mojster je obljubil, da to dožene v 14 dneh. Po tem roku se srečata vnovič. — Žal mi je, gospa, nisem ... — je pričel detektiv. — Tako, tako, — ga z nasmehom prekine mlada gospa. — Vidite jaz sem imela večjo srečo nego vi. Sem že izsledila. — Goddam! — vzklikne Sherlock Holmes, — ali kdo, je ta dama? — Vaša žena! Umrli v Ljubljani Anton Volmajer, zasebnik, 43 let. Jožef Jerneje, bivši cerkovnik, 76 let. Helena Mežnar, služkinja, 34 let. Jurij Kmetic, posestnik, 80 let. Viljem Gašperin, župnik, v pokoju, 7? let. Frančiška Žlender, zasebnica, 37 let. Marija Peterman, mestna uboga. 64 let. Terezija Sluga, dninarica, 64 let. . __ i I. S. novembra: Derfninger, Brtrnui 1#. novembra: Mau Tetania, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen. 11. novembra: Deutschland, Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Paris, Havre; Leviathan, Cher« hour*; Olympic, Cherbourg. Bremen. Bremen. 18. novembra: Suffren, Havre. 17. novembra: Pres. Harding', Cherbourg, Bremen. 18. novembra: Franconia, Cherbourg. 19 novembra: Martha Washington, Tret 80. ne vem bra: Majeatic, Cherbourg; Cherbourg, Bremen. 84. novembra: Berengaria, Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 87. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 1. decembra: Mauritania, Cherbourg: President Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 2. decembra: l>e Grasse. Havre: Westphalia, Hamburg; Luetzow, Bremen 3. decembra: Pres. Wilson. Trst. 4 decembra: Pari , Havre; Leviathan, Cherbourg: Olympic, Cherbourg. 8. decembra: Čarmania, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 9. decembra: Albert BaJlin. Cherbourg, Hamburg. 11. decembra: MajeaUc, Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. 14. decembra: Columbus, Cherbourg. Bremen. 15 decembra: Berengaria. Cherbourg; La. Savole. Havre: President Hard rig, Cherbourg. Bremen. 22. decembra: Bochambeau, Havre 27. decembra: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg; Deutscnland. Cherbourg. Hamburg. 29- decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. 30. decembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg 6. januarja: De (Jrasse, Havre; Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 7 januarja: Martha Washington, Trst. 8. januarja: Berengaria. Cherbourg: France. Havre; Bremen, Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 15. januarja: Paris, Havre; Aqultanla, Cherbourg. 22. Januarja: Homeric. Cherbourg: Republic. Cherbourg. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 25. januarja: Pres. Wilson. Trmt. 27. januarja: Rochambeau, Havre; Thurlngfa, Hamburg. 23 Januarja: Majestic, Cherbourg: France. Havre; Muenchen. Cherbourg, Bremen. SAMO SEST DNI PREKO Z OGBOMNim PAILNTEI Mi OUM PARIS 13. NOVEMBRA - 4. DECEN. i BOCHAMBEAU 24. nov. — 22. dec, HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin* tretjega razreda z umivalniki In tekofio vod« ca 8. 4 ali 8 oaeb. Francoska kuhinja In pljafta. 19 STATE STREET NEW YORK , AL.I LOKALNI AO E NT JI Anton Fraki, čevljar, 65 let. Kristina Burjak, žena ključavničarja, 23 let. Ma rija Cermak, dninarica, 56 let. Ignacij Ktropolj, vrtnar, 53 lot. Peter Sorn, dninar, 51 let POZOR GOSPODINJE Kakor vsako zimo tako tudi letos pošiljam dobre domače KLOBASE, ŠUNKE. ŽELODCE, PLEČETA in vsako vrstno drugo prekajeno meso. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DKŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je kdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. Klobase, šunke, želodci in plečeta so 40^ funt, poštnine prosto. Za obilo naročil se priporočam Ferdo Jazbec 1561 E. 49th St. Cleveland, Ohio. POZOB BO JAKI! Prosti poni glede državljan stva in priseljevanja je vsak četr tek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro *večer v ljudski šoli Hv. 62 Hester & Essex Street New York City. Vprašajte za zastopnika Legije a Amf»ri*kn DržavljanMvo. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da ogl»*u-jejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda". Prav vsakdo- kdor kaj isce; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda**. • *- . I Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor namenjen potovat! ▼ »tari- kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtllagi ln drugih stvareh. Vsled na Se dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl samorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washfngtona. bodisi za eno leto aH 6 mesecev ln se mora delat! pro* finjo vsaj en mesec pred odpotova. njem ln to naravnost v Washington, D. C. na g^peralega naselnl-fikega komisarja. Glasom odredbe. Id Je stopila v veljavo 3L julija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskat! vsak posllee osebno, bodisi v najbllZnJl naaelnV-Bkl urad ali pa ga dob! v New Toku pred odpotovaajem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje vea brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost Kako dobiti svojce iz starega kraja« Kdor fel! dobiti sorodnik* al! svojce is starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugoslavije bo prtpuščenlh ▼ tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške driav-Ijane, ki Sele dobit! sem starlie ln otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delaveeu Ameriški (Uavijaul pa samorejo dobiti sem Sme in otroka do 18. leta brez da bi bUl Šteti ▼ kvoto, po. treboo pa je delati proSnJo ▼ Washington. Pred no pod vzamete kaki korak, pišite FRANK SJLKSER STATErANjR WMRSt in mm. j m in frfl".1 ■■