» 263997
naša
skupnost
LETNIK VI	JANUAR 80	številka 1
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI TUDI LETOS
Izkušnje iz minulega leta kažejo nujnost in potrebo, da to obliko iz leta v leto pospešujemo in ob tem iščemo najugodnejše organizacijske oblike. Zgradba, v kateri domujejo naši učenci v Bohinjski Bistrici, res ni najboljša, vendar se da v njej primerno preživeti in realizirati program zimske šole v naravi. Bližina smučišča in ugodnosti, ki jih daje bohinjska osnovna šola, še posebej vplivajo na prijetno razpoloženje in delo naših izmen. Naši učenci imajo možnost uporabe prostorov osnovne šole, sodelujejo z njihovimi učenci in na ta način vzpostavljajo nova poznanstva in prijateljstva.

Šola v isučela tudi
/rji
naAavl, kot del. predmetnika naAlk vzgojno Izobraževalnih zavodov te v letošnjem letu.
7VJ8JL,
tel«
V mesecu januarju, februarju in marcu se bo zvrstilo skupno šest izmen, tako da bo v letošnjo zimsko šolo vključeno okrog 360 učencev, čeprav je zimska šola programirana le za sedem dni, ugotavljamo, da v tem času učenci veliko pridobe, posebno pa so razveseljivi podatki, da skoraj vsi ob zaključku izmene osvoje osnovo tehnike smučanja. Učenci so razdeljeni v skupine,tu pod vodstvom vaditeljev pouk tudi poteka.
Prizadevanja učiteljev - vaditeljev in ostalih, ki skupine spremljajo, v mnogočem prispevajo, da se naši učenci zadovoljni vračajo domov. V letošnjem letu je zaključila z zimsko šolo v naravi skupina učencev iz Osnovne šole "Louis Adamič" Grosuplje in Šmarje, druge izmene pa so pred nami.
Prepričani smo, da so z obliko in življenjem šole v naravi zadovoljni tudi starši naših otrok, šne pripombe, prosimo, da tudi sami o tem kaj zapišete.
Šola v naravi - Bohinjska Bistrica
če pa imate kak-
NOVOLETNO DARILO
Vsi otroci v zavodu smo vsak dan bolj nestrpno pričakovali prihod dedka Mraza. Kdaj bo prišel? Kaj nam bo prinesel?
Prišlo je kratko telefonsko sporočilo.
"Popoldan pridemo k vam! Prinesemo vam Titovo novoletno darilo - mandarine z njegovega vrta!"
Vsi nestrpni smo se v sredo okrog šestih zvečer posedli v klubsko sobo. Tu smo pričakali, obisk. Z glasnim ploskanjem smo ju pozdravili. Tovarišica s protokola nam je dejala, da je srečna, ker je prinesla Titovo darilo k nam. Povedala nam je tudi, da bo že danes tovariš Tito prejel vizitko, ki smo jo napravili mi otroci ter mu jo z velikim veseljem odposlali.
Ploskali smo. Jadranka in Ivan sta se zahvalila.
In nato smo jedli mandarine. Sladke so. Tako sladke.
Pa saj morajo biti sladke, saj jih je tovariš Tito namenil prav nam, otrokom
v zavodu.
Kaj ni to najlepše novoletno darilo?
Kaj ni to naš naj lepši dedek Mraz?
Dragi Tito -
radi te imamo!
Učenci osnovne šole
V Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino "Dr.Marko Gerbec" Šentvid pri Stični
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Dr. France Prešeren^ naš veliki sin in ustvarjalec, umetnik poezije ni doživel popolnega priznanja za svoje stvaritve, umrl je 8. februarja 1849 v Sasu revolucij in borb za svobodo preprostega naroda. Priznanje je dobil šele v najnovejšem šašu, ko so se dejansko uresničile njegove preroške besede iz Zdravljice
" Ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! "
V času NOB je nosila ime Franceta Prešerna tudi ena izmed slovenskih partizanskih brigad. Po osvoboditvi pa so njegove poezije izšle prvič v letu 1946 ob stoletnici "Poezij" slovenskemu ljudstvu posvečen in zanj prilagojen ponatis.
Prešernova literarna zapuščina je tako bogata, da je prešel v narodno zavest, kajti v njej je toliko umetniške moči ter miselnega in čustvenega bogastva, da je in bo ostal vedno med nami. Tako je bil 8. februar proglašen za kulturni praznik naše republike, ki ga slavi in praznuje ves slovenski narod. Kulturno življenje je v povojnem Sasu ponovno zaživelo in nadaljevalo tradicije kulturnih dejavnosti izza Sasa v NOB, saj sta živa beseda in pesem dajala borcem pogum in moSi, da so premagali bremena vojne
Prizadevanja obSinske kulturne skupnosti, da bi omogoSila razvoj kulturne dejavnosti v kar najveS krajih naše obSine, dajejo že vidne rezultate.
Dokaz o tem uspehu so vsakoletne gledališko-umetni-ške, folklorne, glasbeno-pevske revije ter bienalna literarno - založniška sreSanja sodelavcev šolskih in mladinskih glasil v obSini. Zaživela je kino sekcija, razvija pa se tudi klubska dejavnost med mladimi.
Priprave na akademije so v teku skoraj v vseh šolah in kulturno - umetniških, društvih v obSini. Izšla bodo šolska glasila, v katerih ne bo manjkalo Slankov posvečenih kulturnem prazniku. Ponekod bodo srečanja šolske mladine s sodobnimi pesniki in pisatelji. Tako bomo tudi v naši občini dostojno praznovali 8. februar - kulturni praznik.
ZAČETEK GRADNJE IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA
Dne 25/12-1979 je bila podpisana pogodba med investitorjem in izvajalcem gradnje za Izobraževalni center Ivančna gorica - Stična.
V imenu investitorja je pogodbo podpisal predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti tov Valentin Mendiževec, s strani izvajalca - SGP Grosuplje pa tov. Franc Babnik.
Pogodba, katere vrednost znaša 106,2 milijona din, pokriva gradbena, obrtniška in inštalacijska dela. Investitor je izvajalcu po tej pogodbi že predal vso potrebno dokumentacijo in ustrezno zagotovil vsa plačila.
Uvodna pripravljalna dela so že stekla v oktobru 1979.
S podpisom pogodbe pa so da-	Podpisniki pogodbe za gradnjo IC Ivančna
ni vsi pogoji, da v naslednjih dneh	gorvca
stečejo intenzivnejša začetna dela
pri izgradnji centra. Po pogodbi morajo biti vsa dela končana do Dneva mladosti 25/5-1981.
KAKO SMO BILI USPEŠNI !
Izvršni odbor Kluba samoupravijalcev je na 9. seji analiziral opravljeno delo v letu 1979 in ugotovil, da je bila dejavnost Kluba prisotna v vseh področjih samoupravljanja. Pri delu se počasi uveljavlja tudi sodobna andragoška tehnologija. Organiziranih je bilo več posvetov in "okroglih miz" na najrazličnejše aktualne teme. Ob delu je ugotovljeno, da so prisotni občani - samoupravijalci na seminarjih vedno bolj aktivni, in se kritično vključujejo v razprave. Tudi v prihodnje želi Klub več pobud neposredno iz organizacij združenega dela.
RAST USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V NAŠI REPUBLIKI IN V NAŠI OBČINI
Minulo leto 1979 je bilo obdobje najintenzivnejših reformnih prizadevanj v naši republiki. Glavni mejniki v procesu preobrazbe izobraževanja na nivoju srednjega šolstva so naslednji:
-	oblikovanje predloga zakona o usmerjenem izobraževanju, ki bo sprejet konec januarja 1980 in velja že v tem letu;
-	republiški svet za vzgojo in izobraževanje je 27/9-1979 sprejel uvodni del, predmetnike in učne načrte. Skupne vzgojno-izobrazbene osnove (v knjižni obliki je dokument pripravil Zavod SR Slovenije za šolstvo in ga je mogoče tam tudi nabaviti);
-	izdelane so (Zavod SRS za šolstvo) podlage vzgojno-izobraževalnih programov vseh usmeritev - potrjeno bodo v februarju 1980.
In kako vnaprej?
Najkasneje do marca 1980 bodo v okviru najvišjih republiških upravnih in delegatskih teles rešena vprašanja mreže vzgojno-izobraževalnih programov (šol) in objavljeni razpisi za vpis učencev v 1. leto skupne vzgojno-izobrazbene usmeritve.
In kako je v tem trenutku v naši občini?
Vzgojno-izobraževalni center usmerjen-ega izobraževanja Ivančna gorica - Stična je v gradnji. Pogodba z izvajalcem je bila svečano podpisana 26/12-1979 v Grosupljem.
Ustrezni republiški organi bodo v teku januarja in februarja izdali že nekatera soglasja (nekatera so že izdana), tako da bomo v občini Grosuplje v marcu 1980 objavili vpise v naslednje oddelke usmerjenega izobraževanja:
-	1 oddelek (30 učencev) naravoslovno-matematične usmeritve
-	1 oddelek (30 učencev) družboslovno-jezikovne usmeritve
-	1 oddelek (30 učencev) ekonomske usmeritve
-	1 oddelek (35 učencev) kovinarske usmeritve.
Oddelki bodo do izgradnje novih prostorov delovali v prostorih sedanje Gimnazije "Josipa Jurčiča" v Stični.
Mihael Glavan
VLOGA OZD V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU MLADINE
Hiter gospodarski, tehnični in družbeni razvoj zahteva vse tesnejše povezovanje vseh gospodarskih in družbenih dejavnosti z izvajalci vzgojno izobraževalnih procesov in v veliki meri tudi njihovo integracijo v ta proces. Z zakonom o usmerjenem izobraževanju želimo še bolj povezati združeno delo in izvajalce vzgojno-izobraževal nega procesa.
Vloga, ki jo z reformo vzgojno izobraževalnega sistema dobivajo OZD, je zelo velika. Ob tem velja upoštevati, da izobraževalne delovne organizacije (šole, fakultete) preoblikujejo svoje delo in ga prilagajajo novemu času, novim odnosom in zahtevam. Za organizacije združenega dela pa lahko rečemo, da svojo izobraževalno dejavnost šele zdaj oblikujejo, to pa pomeni, da je treba v celotnem procesu reforme vzgoje in izobraževanja prav OZD posvetiti posebno skrb. Zato je potreben celovit in kompleksen pregled nalog, ki jih usmerjeno izobraževanje postavlja pred OZD. Ob analizi, teh nalog moramo z ustreznimi zaključki in z enotno usmerjeno akcijo zagotoviti ustrezno funkcijo OZD v izobraževanju.
Doslej se organizacije združenega dela niso vključevale v izobraževanje mladine. Pri predlagani vlogi OZD v usmerjenem izobraževanju pa prehaja na ramena združenega dela precej nalog, ki so zahtevne in hkrati tudi pomembne za uresničevanje sistema usmerjenega izobraževanja.
Prav gotovo tudi v naši občini v sedanjem trenutku večina združenega dela ni sposobna kvalitetno opraviti vseh nalog.
Problemi, o katerih bi bilo nujno razpravljati ter tudi poiskati rešitve, so zlasti nas 1ednji:
-	efektno sodelovanje med OZD in izobraževalnimi organizacijami z upoštevanjem svobodne menjave dela;
-	primerna samoupravna organiziranost izobraževalne dejavnosti v OZD;
-	prilagojenost izobraževalnih programov pogojem izvajanja v OZD;
-	usklajevanje izobraževalnega procesa s proizvodnjo in izogibanje motnjam v proizvodnem procesu;
-	velikost obsega teh nalog (velikost števila učencev);
-	kader za izvajanje pouka proizvodno tehničnih izobraževalnih programov (strokovna in pedagoška usposobljenost);
-	mobilizacija ustreznih učnih sredstev; itd.
Iskanje racionalne in najboljše poti za pripravo združenega dela je skupna družbena naloga, v kateri morajo odigrati pomembno vlogo tudi pedagoški in andragoški delavci. Na osnovi dosedanjih izkušenj bi prav ti delavci lahko podrobneje proučili naslednja vprašanja:
1.	Kako dopolnilno izobraziti vse tiste strokovnjake v OZD, ki niso usposobljeni za pedagoško delo, bodo pa morali prevzemati občasno tudi pedagoške ali andragoške naloge?
2.	Kako izbrati primerne kadre iz vrst predvsem tehničnih strokovnjakov in kako jih ustrezno motivirati za pedagoško delo (plačilo, drugi motivi)?
3.	Kako učinkovito in racionalno organizirati sodelovanje med OZD in izobraževalno organizacijo v učnovzgojnem procesu (predlogi na osnovi obstoječih izkušenj)?
Vsekakor to niso edine naloge, ki jih morajo opraviti pedagoški in andragoški delavci v tesnem sodelovanju z OZD.
Prikazani problemi in predlagane naloge za rešitev dela teh problemov so pripravljalna dela v organizacijah združenega dela. Vse to predstavlja investicijo, ki mora biti opravljena uspešno in solidno, pa tudi pravočasno, da bo omogočeno uspešno vključevanje OZD v usmerjeno izobraževanje. V okviru družbenopolitičnih skupnosti in strokovnih organov na področju vzgoje in izobraževanja je potrebno izbrati odgovorne nosilce in koordinatorje širše akcije, ki bo zadovoljivo rešila naštete probleme, utrla pot ter ustvarila realne možnosti OZD za kvalitetno izvajanje uvodoma naštetih nalog.
" OKROGLA MIZA " V NAŠIH OSNOVNIH ŠOLAH
Zakon o združenem delu obvezuje tudi pedagoške delavce, da pri razporejanju osebnega dohodka upoštevajo nagrajevanje po delu in rezultatih dela.
In kako je to urejeno v naših osnovnih šolah?
Klub samoupravljavcev je na osnovnih šolah Dobrepolje in Stična organiziral "okroglo mizo" na temo: DELITEV PO DELU. Vodila jo je tovarišica Likovičeva, na vprašanja pa je odgovarjal ing. Franc Godina.
V razpravi, v kateri so aktivno sodelovali vsi pedagoški delavci, smo 6brav-navali zakonske predpise, naša mnenja in stališča. Večkrat smo se ustavili ob vprašanju, kako ugotavljati kvaliteto učiteljevega dela in kvaliteto učenčevega znanja, kajti na to vplivajo najrazličnejši faktorji. Iz aktivne - kritične razprave bi lahko izluščili sledeče ugotovitve, ki pa so bistvene za nadaljnje delo na področju šolstva:
- Učitelji kritično ugotavljajo, da se po naših šolah veliko ukvarjamo z učenci, ki počasneje dojemajo učno snov. Ti učenci s pomočjo dopolnilnega pouka in ob velikem prizadevanju učiteljev sicer s težavo, a vendar uspešno končajo osemletno šolanje, nato pa se jih večina odloči za priučitev določenega poklica.
- Pri tem pa učiteljem, kot so ugotovili sami, zmanjkuje časa za bistre učence, ki bi potrebovali dodatni pouk - s katerimi bi bilo nujno intenzivno delati in jih do maksimuma obremenjevati. Ti učenci osnovno šolo brez posebnega truda izdelajo z odličnim ali prav dobrim uspehom, vendar imajo v srednjih šolah mnogokrat težave, ker nimajo delovnih navad in se ne znajo učiti. S sedanjim načinom pedagoškega dela v naših osnovnih šolah torej zanemarjamo intelektualni potencial, naša prizadevanja pa bi morala biti usmerjena v to, da čim več nadarjenih učencev uspešno konča študij na višjih in visokih šolah.
Obe "okrogli mizi" sta pokazali, da je še veliko odprtih - nerešenih vprašanj. Nujno bo, da bi v bodoče vsi dejavniki na področju šolstva bolj enotno delovali, saj zasledujemo iste vzgojne in izobraževalne cilje.
PLANIRANJE V KS KASNI
Glede na sprejet program priprave planskih dokumentov posameznih nosilcev planiranja v občini ugotavljamo, da priprave planskih dokumentov kasnijo pri vseh nosilcih planiranja, posebno še v posameznih krajevnih skupnostih. Le-te naj bi po programu do konca decembra izdelale in sprejele elemente o pripravi srednjeročnih planskih dokumentov in jih posredovale ostalim nosilcem planiranja v občini in izven nje.
V tem času bi morala potekati akcija uskladitve posameznih elementov med nosilci planiranja in aktivnost za pripravo dogovorov o temeljih plana v krajevnih skupnostih.
Potrebno je, da vse KS, ki na področju planske aktivnosti zaostajajo, pospešijo priprave planskih dokumentov in tako omogočijo, da bo tudi postopek usklajevanja potekal v okviru predvidenega programa, kar bo omogočilo realno izdelati plane v posameznih KS.
RAZPRAVA 0 NOVIH POGOJIH GOSPODARJENJA V LETU 1980
• Na sestanku z individualnimi poslovodnimi organi TOZD občine Grosuplje je bila osrednja tema razprave resolucija o družbenoekonomskem razvoju v SRS za leto 1980, katera prinaša bistvene spremembe v poslovanju posameznih delovnih organizacij.
Glede na posebno zaostrene pogoje gospodarjenja, ki se pričakujejo v letošnjem letu in glede na konkretne usmeritve v republiški resoluciji na področju delitve dohodka in investicijske politike so v razpravi ugotovili, da bo v TOZD naše občine potrebno uskladiti letne razvojne programe, ponovno izdelati potrebe po številu zaposlenih, proučiti investicijske programe ter uskladiti delitvena razmerja v samih TOZD. Vse temeljne organizacije naj bi izdelale programe stabilizacije, katere bodo upoštevale tudi v pripravah na novo srednjeročno obdobje.
Kljub spremenjenim pogojem gospodarjenja pa so razpravljale! ugotovili, da je ob upoštevanju vseh notranjih rezerv možno v občini doseči tudi v letošnjem letu viden razvoj, čeprav manjši kot v preteklih treh letih. V tem smislu je potekala tudi razprava o osnutku občinske resolucije, ki na nekaterih področjih odstopa od republiških usmeritev in jo bo potrebno dopolniti zlasti na področju delitvenih razmerij in inve-sticijske politike.
IGRAD VRHNIKA - NOVA TEMELJNA ORGANIZACIJA DO IMOS-SGP GROSUPLJE
25.12.1979 je bil v enoviti delovni organizaciji SGP IGRAD Vrhnika in v vseh 4 temeljnih organizacijah Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje uspešno izveden referendum za združitev obeh delovnih organizacij. Tako je vrhniški IGRAD postal nova - 5. temeljna organizacija Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje.
Podpisovanje samoupravnega sporazuma o združitvi je bilo 27.12.1979 v Grosupljem, slovesnosti pa so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij obeh občin in predsednika skupščin občin Grosuplje in Vrhnika, ki sta zaželela združeni delovni organizaciji mnogo uspeha pri delu in veliko strpnosti ter razumevanja v medsebojnih odnosih.
S to združitvijo šteje Splošno gradbeno podjetje Grosuplje okoli 3.000 delavcev, torej je že začelo uresničevati enega temeljnih ciljev srednjeročnega planskega obdobja 1981-1985: izboljšati mesto DO v gradbeni panogi SRS, kar bo mogoče doseči le s poprečno letno stopnjo rasti 4-4,5 %; kot sredstva za doseganje predvidenega
mo
povečanja zaposlenih pa naj se uporabljajo predvsem kvalitetne integracije in ne intenzivno zaposlovanje. Hkrati pa številčno močnejša in tehnično bolje opremljena delovna organizacija upravičeno priča-
kuje povečanje udeležbe Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje v stanovanjski gradnji na območju ljubljanske regije, prodor v širši slovenski in jugoslovanski prostor ter povečanje produktivnosti gradnje tako pri gradnji stanovanjskih kot investicijskih objektov. Za IGRAD pomeni združitev saniranje neugodne finančne situacije, s tem zagotovitev obstoja in možnost nadaljnega razvoja ter večjo socialno varnost zaposlenih.
Nedvomno bo združena delovna organizacija pripravljena in sposobna prevzeti najzahtevnejša gradbena dela, z dvigom produktivnosti dela in boljšim gospodarjenjem pa se bo uspešno vključevala v stabilizacijska prizadevanja celotnega gospodarstva.
AKTIVNOST SINDIKATOV PRI OCENJEVANJU GOSPODARJENJA ZA LETO 1979
Skupščina SRS je v skladu z usmeritvami, ki so bile oblikovane na predsedstvu CK ZKJ in predsedstvu SFRJ na svoji zadnji lanski seji sprejela resolucijo o izvajanju družbenega plana Slovenije za to srednjeročno obdobje v letu 1980.
Zveza sindikatov Slovenije v celoti podpira usmeritve družbeno ekonomske politike, ki daje podlago za čvrstejšo stabilizacijsko usmeritev v našem gospodarskem in družbenem življenju. Letošnje leto je namreč zadnje v tem srednjeročnem obdobju in zato je potrebno napraviti obračun dela, ki prav gotovo ne bo lahek, saj smo v tem obdobju pojedli več kot pa smo ustvarili.
Stabilizacija ali gospodarska usmeritev nam ni neznana beseda. Njen zven nam je postal že tako domač, da smo prepogosto pozabljali na njeno vsebino In so bili zaradi tega rezultati v prejšnjih letih tako skromni. Za letošnje leto lahko rečemo, da le začenjamo uresničevati sklepe za katere smo se dogovorili že lani in predlani. Sedanja usmeritev ni le omejevanje vseh oblik porabe, temveč predstavlja zahtevo po boljšem delu, večji odgovornosti, po ustvarjanju večjega družbenega proizvoda in dohodka na kvalitetnih osnovah, ki hkrati terja tudi zmanjševanje realnega standarda, predvsem pa realnih osebnih dohodkov v tem letu. Seveda pa to ne bo veljalo za sleherno temeljno organizacijo združenega dela, kajti tam, kjer bo produktivnost in dohodek naraščal dovolj hitro, bo možno tudi ohraniti realni standard. Kompletno problematiko stabilizacije in hitrejšega razvoja družbenoekonomskih odnosov, pa ne bo možno speljati brez večje aktivnosti vseh delavcev in njihove zavesti, da je to tudi v njihovem interesu nujno.
To pa v Zvezi sindikatov pomeni enega izmed preizkusnih kamnov tudi za temeljno usmeritev naše demokratizacije odnosov, aktivnost celotnega članstva, ne pa samo predsednika ali izvršnega odbora.
Posebno pozornost moramo v tem trenutku posvetiti nadaljnl aktivnosti v zvezi z obravnavo zaključnih računov za leto 1979.
Tako akcijo smo uspešno opravili že v preteklem letu, zato nam je potek poznan. Za osvežitev naj navedemo le, da morajo poslovodni organi v januarju pripraviti poročila o poslovanju in gospodarjenju za leto 1979. Poročila naj zajemajo vse bistvene podatke, da se bodo delavci po razpravah v delovnih ali sindikalnih skupinah lahko na zborih delavcev do 24. februarja, odločili za delitev in razporejanje dohodka po zaključnem računu. Od tega roka dalje delavski sveti sprejmejo zaključni račun za leto 1979.
SKUPNA PORABA V OBČINI GROSUPLJE
Glede na usmeritve resolucije, ki na področju gibanja vseh oblik porabe konkretno opredeljuje možna povečanja posameznih oblik porabe je bilo tudi na ravni občine potrebno uskladiti skupno porabo. Resolucija predvideva največ 16 % povečanje skupne porabe, kar po prvih ocenah omogoča v republiki zmanjšati prispevno stopnjo iz bruto osebnih dohodkov.
Tako se je program posameznih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti zmanjšal in se je v okviru tega zmanjšanja zmanjšala tudi prispevna stopnja, ki bo veljavna v mesecu marcu. Programi in stopnje posameznih SIS so:
S 1 s	Plan v 1980	v 000 din Ko rigir.p 1an	Ve 1jav.prisp. stopnja %	Nova prisp. stopnja %
- Zveza skup.otr.varstva	22.169	21.085	2,07	1,98
- Obč.sk.otr.varstva	12.518	11.532	0,92	0,84
- Izobr. skupnost	92.319	88.462	6,79	6,55
- Kulturna skupnost	16.345	14.274	1 ,20	1 ,00
- Telesnokult. skupnost	4.383	4.012	0,32	0,29
- Skup.soc.skrbstva	11.679	10.457	0,86	0,76
- Zdravstv. skupnost	86.940	86.940	9,91	9,90
KRVODAJALSKA AKCIJA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
Človekoljubna in humana krvodajalska akcija je iz leta v leto pomembnejša.
Ta akcija naj bi v preteklem letu vključila po planu 1.080 naših občanov. Pri izvajanju te naloge vlaga največje napore Občinski odbor RK Grosuplje, ki svojo izvajalno vlogo usmerja predvsem v organizacije združenega dela, ker le z njimi lahko doseže boljše rezultate. To je pokazala tudi krvodajalska akcija, ki je bila izvedena v mesecu decembru, saj se je le-te udeležilo 483 delavcev iz naslednjih delovnih organizacij:	(naštete so le organizacije, ki zaposlujejo večje število delavcev) :
Naziv OZD	štev.zaposl. udeležba na
30/9-1979 krvod.akciji	dosežen %
- Gimnazija "Josip Jurčič" Stična	15	21	140,00
-	Dekliško vzgajal išče V.g.-vštet.dijaki
-	Agrostroj - obrat Ivančna gorica
-	Rašica TOZD konf. VLTAVA Šentvid
-	Semenarna LJ. - skladišče Selo
-	Black 6 Decker Grosuplje
-	DPO in SIS občine Grosuplje
-	Lj.mlek. TOZD Prašičereja Stična
-	Osnovna šola "Louis Adamič"
-	Skupščina občine Grosuplje
-	Iskra ZMAJ TOZD spec.bat. Šentvid
-	Lesnina Lj. TOZD Sinoles Ivančna gorica
-	Mercator Lj. TOZD Dolomiti Grosuplje
35
54	13	24,07
92	21	22,83
15	3	20,00
144	27	18,75
26	4	15,38
60	9	15,00
127	19	14,96
99	14	14,14
121	17	14,05
109	15	13,76
15	2	13,33
JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA ZAZIDALNEGA NAČRTA SPODNJA SLIVNICA
Izvršni svet skupščine občine Grosuplje je dal v trideset dnevno javno razpravo predlog zazidalnega načrta Sp. Slivnica, ki ga je izdelal - pripravil Projektivni atelje Ljubljana.
Zazidalno območje vključuje staro naselje Sp. Slivnica, na severu in zahodu omejuje območje regulirana struga Podlomščice, na vzhodu pa cesta Sp. Slivnica - Grosuplje in železniška proga Ljubljana -Kočevje. V novem naselju, ki bo izrazito mestnega značaja, saj bo prevladovala blokovna gradnja in vrstne hiše ter atrijske individualne hiše, bo lahko stanovalo najmanj 3000 prebivalcev. S to pozidavo bomo dobili novi del naselja Grosuplje, ki bo po številu prebivalcev enak sedanjemu naselju Grosuplje.
Razpoložljiva površina zazidalnega območja meri 46 ha. Zazidalni predlog predvideva 528 stanovanj v blokih, 284 stanovanj v terasastih hišah, 60 stanovanj v atrijskih hišah in 37 stanovanj v vrstnih hišah.
Za novo naselje in obstoječe naselje Sp. Slivnica je predviden spremljajoči program:
-	osemletka za 420 otrok s 17 učilnicami, telovadnico in drugimi pomožnimi prostori s skupno 4.700 m2 bruto etažnih površin;
-	dva Vzgojno-varstvena zavoda za skupno 210 otrok s 5.500 m2 funkcionalnega zemljišča in 1.890 m2 bruto etažne površine obeh zavodov;
-	otroška igrišča;
-	družbeno kulturni in trgovski center;
-	osnovni gostinski prostori za bife, mlečno restavracijo, kavarno in slaščičarno;
-	tri samopostrežne trgovine osnovne preskrbe;
-	dva frizerska lokala in lokali mirnih obrti za uslužnostne dejavnosti ;
-	športne in rekreacijske površine.
Večji padec terena je izrabljen za terasasto gradnjo, ker je pri taki obliki gradnje možno doseči najbolj enakovredno osončenje vseh objektov in posameznih bivalnih enot. Površine z majhnim naklonom pa so izrabljene za individualno gradnjo - atrijske in vrstne hiše v zamiku in to zaradi največje možnosti osončenja ter ekonomične izrabe terena.
Pripombe in predloge delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, drugih organizacij in organov, -sprejema oddelek za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine Grosuplje. Vsa dokumentacija v zvezi z zazidalnim predlogom je na vpogled v prostorih Krajevne skupnosti Sp. Slivnica, v avli družbenega doma Grosuplje, Taborska c. 3 in v prostorih oddelka za urbanizem in gradbene zadeve.
Posebna priloga
JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA ZAZIDALNEGA NAČRTA SPODNJA SLIVNICA
t
I
«>secx>
« ; 5><X>
TERASASTI BLOKI
TERASASTE HIŠE

m
s w
Jj-,
STANOVANJSKI BLOKI
-	Lesnina Lj. TOZD SH Grosuplje
-	Osnovna šola "Ferdo Vesel" Šentvid
-	Iskra Višnja gora
-	Kovinastroj Grosuplje
-	Slovenijales TOZD Stolarna Dobrepolje
-	Komunalno podjetje Grosuplje
-	UNIŠ TOS Grosuplje
-	DO KROJ - Obrat Krka
-	Vzgojno varstveni zavod Grosuplje
-	Avtoprevoz Ivančna gorica
-	Zavod za rev.in srčne rek. Šentvid
-	Osnovna šola Stična
-	Instalacije Grosuplje
-	Tekstil Lj. TOZD Motvoz in platno
-	IMF LJ. DO LIVAR Ivančna gorica
-	"Iskra" TOZD TELA Dobrepolje
-	Pekarna Grosuplje
-	Rašica TOZD Ambrus
-	Splošno gradbeno podjetje Grosuplje
-	KZ Lj. TOZD TZO Grosuplje
-	POZD Elektroservice Grosuplje
-	DES Lj.TOZD Lj.okol.nadzor.Grosuplje
-	Kmetijska zadruga Dobrepolje
-	Kmetijska zadruga Stična
-	Zdravstveni dom LJ. TOZD Grosuplje
-	ABC Pomurka DO TABOR Grosuplje
-	Universal Ivančna gorica
-	Delovni varstveni zavod Ponikve
98	13	13,27
32		12,50
90	11	12,22
258	30	11.63
112	13	11,61
97	11	11,34
56	6	10,71
86	9	10,47
**3	4	9,30
■160	13	8,13
37	3	8,11
76	6	7,89
203	16	7,88
398	30	7,54
521	38	7,29
238	17	7,14
hi	3	7,14
105	7	6,67
580	38	6,55
33	2	6,06
86	5	5,81
50	3	6,00
19	1	5,26
77	h	5,19
88	h	4,55
287	9	3,14
32	1	3,13
131	1	0,76
Z večjim razumevanjem in sprejemom te akcije v še nekaterih organizacijah združenega dela bi bili uspehi veliko večji.
Poleg delavcev iz organizacij združenega dela beležimo ugoden odziv zasebnih obrtnikov,ki so najbolj prisluhnili pozivu te akcije. Nekateri so poskrbeli za kolektivno udeležbo vseh zaposlenih in skupaj s krajani krajevnih skupnosti, zagotovi 1i 155 ude 1ežencev.
Iz evidence je torej razvidno, da je akcija uspešnejša kot v prejšnjih letih, vendar pa še vedno pod predvidenim planom, saj skupna udeležba 638 občanov predstavlja 59,07 %■
" ZA " SAMOPRISPEVEK
Delovni ljudje in občani Krajevne skupnosti Sp. Slivnica so v nedeljo, dne 13. januarja 1980 na referendumu izglasovali s 8^ ^ 11 ZA ", tretji samoprispevek za izboljšanje življenjskih pogojev.
S prvim samoprispevkom leta 1972 so se odločili modernizirati cesto Grosuplje - Slivnica, drugega so uvedli za gradnjo skupnega vodovoda Podtabor - Slivnica -Račna, sedaj, ko bo vodovodna napeljava v naselju končana, pa bodo sredstva uporabili za asfaltiranje cestne mreže samega naselja.
Tudi tokrat, kot vedno doslej, so občani složno izrekli svoj "ZA". Odločili so se za uvedbo samoprispevka za dobo petih let, ki ga bodo plačevali po stopnji 2 % delavci in upokojenci, po stopnji 5 % pa kmetje in obrtniki.
Vsa zbrana sredstva bodo porabljena za izboljšanje higijenskih ppgojev življenja, torej res za "boljši jutri".
PET LET OBUJANJA TRADICIJ NOB V DOBREPOLJSKI DOLINI
Program tedna obujanja tradicij NOB za leto 1980 je pripravljen.
Po velikem uspehu in odmevu v javnosti o dobrem organiziranju in izvedenem že 5. tednu obujanja tradicij NOB v dobrepoljski dolini, je odbor za obujanje tradicij NOB sklenil, da bo začeto tradicijo nadaljeval in še uspešneje izvedel 6. teden obujanja tradicij NOB v letu 1980.
Teden obujanja tradicij NOB bo potekal od 25. maja do 1. junija. Prvi dan tedna bo zelo slavnosten, saj sovpada z rojstnim dnem maršala Tita, dnevom mladosti in praznovanjem krajevnega praznika KS Videm Dobrepolje in Ponikve. Poleg slavnostnih sej, izvedenih športnih in kulturnih prireditev, bo tudi Turistično društvo organiziralo avto rallye, tako da bodo motorizirani obiskali znane kraje iz NOB, v kraju in sosednih KS.
Mladinska pohodna enota Osnovne šole I. SPUB Toneta Tomšiča in ostali udeleženci pohoda bodo obiskali znane kraje in obeležja iz NOB ter se tako seznanili s preteklo zgodovino, šolska mladina se bo pomerila že v tradicionalnem kvizu na tematiko revolucija iz NOB. Najboljša ekipa se bo udeležila občinskega tekmovanja.
V Zdenski vasi bo odkrito obeležje, v spomin, ko je bila v tem kraju organizirana partizanska kolesarska četa. To pa tudi pomeni začetek novega kolesarskega športa v Dobrepolju. V spomin Zakrajškovemu atu Edvardu in sinovoma Edvardu in Dušanu trem od "črne roke" ustreljenim revolucionarjem bomo odkrili spominsko ploščo v Ponikvah.
Ob zaključku tedna 1. junija bomo organizirali slavnostni miting in srečanje borcev z mladino. Poseben poudarek bo dan jubilejem, ki jih bomo praznovali v letu 1980.
Kavčič Dušan
PRAZNOVANJE DNEVA RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV - 1, FEBRUAR
1. februar praznujejo računovodski in finančni delavci kot svoj praznik. Osrednja proslava v počastitev tega praznika bo 2. februarja 1980 v domu JLA v Mariboru pod pokroviteljstvom tov. Zorana Poliča. Po proslavi bo ogled razstave zgodovinskih dokazil o začetkih knjigovodstva in financ med NOV in o pričetkih delovanja enotnega računovodstva.
8. februarja 1980 bo prvo srečanje računovodskih in finančnih delavcev Slovenije v strokovnem in športnem tekmovanju v Postojni. Tudi naše društvo bo sodelovalo s svojimi člani na tem tekmovanju z eno 3 člansko ekipo v strokovnem tekmovanju iz računovodstva in financ in štirimi ekipami v športnih disciplinah.
12. februarja pa bomo imeli občinsko proslavo računovodskih in finančnih delavcev, povezano z letnim občnim zborom društva.
"čestitamo vsem računovodskim in finančnim delavcem ob njihovem prazniku.
Društvo računovodskih in finančnih delavcev Grosuplje
NOV KLUBSKI PROSTOR - NOVE TEŽAVE
Lanskega oktobra 1979 se je zgodil zgodovinski premik v pogojih za delovanje osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije "Stojan Šuligoj" Grosuplje in to zgodil, kot je v svojih časih predvidel že Marx, da se zgodovina ponavlja: "Vsak zgodovinski dogodek je prvič komedija, drugič pa farsa." No, mladinski prostori so za našo generacijo, generacijo po IX. kongresu 1974, doživeli drugo otvoritev in to je bila farsa: najprej nismo mogli napraviti takega programa, da bi z njim lahko bili zadovoljni. Odlagali smo -tisto pravo delo in se izgovarjali na to, da je vsak začetek težak. Proti koncu oktobra je bil prostor pripravljen za otvoritev. Takrat so se začeli prvi zapleti. Večer kitaristov je sicer zelo lepo uspel, če bi bil prostor večji, bi verjetno prišlo še več ljudi. Napravili pa smo napako, ker na otvoritev nismo povabili predstavnikov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Tega sicer nismo naredili načrtno, vendar nas to ne opravičuje. Zaradi tega spremlja prvo lansko otvoritev pridevnik "neuradna".
Nekaj je treba povedati še o tem, kaj smo počeli v zadnjih mesecih starega leta. Sodelovali smo na proslavah ob občinskem prazniku in dnevu republike, ob dnevu JLA pa naj bi pripravili recital, vendar so nam zadnji trenutek sppročili, da naš
recital odpade. Ko je bilo že vse mimo, smo izvedeli, da tisti, ki nam je to sporočil, za to ni bil odgovoren. Ne gre za užaljen ponos ali oseben napad, radi bi le zavrnili neutemeljene očitke na naš račun. Sicer pa proslave niso naš glavni problem (same po sebi najbrž so - vsaj take, kakršne so bile doslej - tudi po naši krivdi).
Foto-krožek je organiziral foto-tečaj, ki se ga je udeležilo okrog 20 mladincev, izdali smo eno številko glasila Drevored. Vemo, da je to premalo, vemo, da bi se morali spoprijeti s klubskimi večeri,ki jih imamo v programu že ta mesec. Zavedamo se, da preveč časa v našem klubu porabimo za družabne igre (kartanje, šahiranje, igrice, kot je človek ne jezi se...)
Seveda to še ni vse, cela stvar prerašča v farso zaradi tega, ker kaže, da je, odkar smo se vselili v ta prostor, v Grosupljem naraslo število dejanj, ki po sistemu "rekla-kazala" dobivajo celo naziv "kriminalna". Mladina se od takrat menda potika zunaj tudi ob dveh zjutraj (v programu imamo namreč ob sobotah ples do 24. ure, do 24. ure pa naj bi bil klub odprt še med prazniki - ob dnevu republike, vendar se je razen štirikrat klub vedno zaprl precej pred polnočjo, za novo leto pa smo res "povlekli" do jutra). Na nas, mladince osnovne organizacije ZSMS Stojan Šuligoj Grosuplje, letijo očitki, da - blago rečeno - onesnažujemo stopnišče. Te govorice krožijo v stavbi nad nami in po celem Grosupljem, člani predsedstva naše osnovne organizacije take pritožbe slišimo mimogrede, nihče pa nam stvari ne pove naravnost.
Med drugim smo na uradno otvoritev 22.12.1979 povabili tudi ljudi, ki se najbolj pritožujejo nad našim početjem, vendar se vabilu niso odzvali. Prišli oz. opravičili so se tisti, ki ne čakajo le na naše napake in so nam pripravljeni pomagati, kar so pokazali tudi takrat, ko smo iskali in urejali prostor - posebno samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje.
Novoletna noč je tudi prinesla svoje. Nekateri so ga imeli nekaj "pod kapo"
(v klubu se je lahko dobilo le pivo, sok in coca-cola) in kaj lahko je takrat kdo v svoji objestnosti razbil ogledalo kombija. Ko je bilo razbito še okensko steklo kombija (temu ni bilo krivo silvestrovanje), smo se obrnili na Postajo milice, da smo to zadevo razčistili in ne bo spet prišlo do obtoževanj napačnih ljudi oz. cele organizacije.
Res prodajamo sok in coca-colo (piva ne več) to so stvari, ki jih bo treba urediti pri vseh klubih, ne le v grosupeljskem, kadi pa se v našem prostoru že nekaj časa ne več.
Precej polen dobimo pod noge, vendarle pa bi radi tudi kakšen nasvet ali pa vsaj to, da se očitki naslovijo direktno na predsedstvo osnovne organizacije, čas je že, da pritožbe pridejo neposredno iz pravih ust - ust prizadetih in vznemirjenih -v prava ušesa - ušesa nas mladih. Prav je, da se dobimo skupaj in se o vsem pogovorimo - na okrogli mizi februarja.
Predsedstvo 00 ZSMS "Stojan Šuligoj" Grosuplje
KOLESARSKO DRUŠTVO V NOVIH PROSTORIH
Po petih letih svojega obstoja je kolesarsko društvo Grosuplje končno dobilo prostore, v katerih se bodo kolesarji lahko sestajali, imeli sestanke, spravljali kolesa in vršili tudi vsa popravila.
Kot je dobro znano, je kolesarsko društvo eno najbolj aktivnih v občini Grosuplje. Do sedaj je provizorične prostore nudil trener društva tov. Škerlj Franc v svoji garaži, kjer je bilo mnogo preveč koles in vse premalo prostora, da-bi se lahko mladi tekmovalci pripravljali za nove športne uspehe. Kolesarji so si zaenkrat uredili prostore tako,da bodo lahko v njih naenkrat trenirali trije tekmovalci in sicer na posebnih valjastih napravah, ki simulirajo vožnjo po cesti. Seveda pa bo prostor potreben manjšega popravila že takoj spomladi, ko bodo dnevne temperature zrasle nad 0°C.
Kolesarji se marljivo pripravljajo tudi v šolski telovadnici, saj jih že v naslednjem mesecu čaka prvi kolesarski kros, od meseca marca naprej pa se bodo tekmovanja kar vrstila.
Istočasno se želijo kolesarji zahvaliti vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je društvo dobilo svoje prostore, vse ostale pa vabijo v svoje vrste.
LETOS BODO MLADI TEKMOVALI V ZNANJU NA TEMO: 30 LET SAMOUPRAVLJANJA
Že nekaj let se mladi srečujejo na kviz tekmovanjih, ki pa vsaj v naši občini še niso dosegla tiste množičnosti, ki bi si jih že zaradi aktualnih tem zaslužila. Prav tako se je v marsikateri sredini izkazalo, da gre za tekmovanja zaradi tekmovanja, kar se je odražalo tudi na kvaliteti znanja.
Leto 1980 predstavlja 30. obletnico uvajanja in uveljavljanja samoupravnih socialističnih odnosov. To je priložnost, da mladi poglobijo (in na novo osvojijo) znanje o razvoju samoupravnih socialističnih odnosov pri nas od sprejetja zakona o delavskem upravljanju v organizacijah združenega dela pa do danes - na to temo bo prihodnje leto po celi Jugoslaviji potekalo tekmovanje v znanju na temo 30 let samoupravljanja. Na pobudo komisije za oživljanje revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV in po dogovoru z vodstvi družbenopolitičnih organizacij občine Grosuplje je bil formiran koordinacijski odbor, ki bo vodil priprave in izvedbo kvizov. Koordinacijski odbor je izdelal pravila tekmovanja in sprejel rokovnik in pričakuje prijave osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije iz naše občine - iz šol, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter družbenih organizacij in društev. Najbolj množično bo študij gradiva potekal po šolah, kjer bodo do konca februarja izvedli interna tekmovanja, potem pa so na vrsti še tekmovanja osnovnih organizacij iz drugih sredin. Tekmovanje bo zaključeno z občinsko prireditvijo predvidoma konec marca na Grosupljem.
Glavni namen te široke akcije prav gotovo ni samo tekmovanje, temveč množično idejno politično izobraževanje mlade generacije. Gradivo obravnava razvoj samoupravljanja od prvih idej (dela Marxa, Engelsa, Lenina) preko prve praktične preizkušnje (Pariška komuna) do socialistične revolucije v Jugoslaviji in zakona o samoupravljanju. Kako se je v praksi uresničevala ideja tovariša Tita, Edvarda Kardelja in drugih, govore poglavja o kongresih Zveze komunistov Jugoslavije, novi ustavi, zakonu o združenem delu in delovanju delegatskega sistema. Gradivo obravnava samoupravljanje v šolah, na mladinskih delovnih akcijah, največji poudarek pa je na proučevanju današnje samoupravijalske prakse (npr. delovanje delegacij). Verjetno bo vse to lahko marsikomu razjasnilo določene pojme v zvezi z našo vsakdanjo politično prakso, kar lahko pripomore k učinkovitejšemu delu v šoli, pri delu v mladinski organizaciji in drugih strukturah političnega delovanja.
Gradivo je objavljeno v tedniku Mladina v številkah 45, 46, 49 in 50 letošnjega leta.
Prijave lahko pošljete na naslov: 0K ZSMS Grosuplje, Kolodvorska 2.
SMUČARSKI TEČAJI
Zveza telesnokulturni h organizacij Grosuplje bo v sodelovanju z Aktivom učiteljev telesne vzgoje v času zimskih počitnic od 28. januarja do 2. februarja in od b. februarja do 9- februarja organizirala začetne tečaje smučanje na Polževem. Cene, v katerih so vračunani dnevni prevoz in voditelj so naslednje:
-	šolska mladina
-	od rasii
200.00	din
300.00	din
Prevoz na Polževo bo organiziran z avtobusom iz Šentvida pri Stični, Ivančne gorice, Višnje gore in Grosupl ja.
Podrobne informacije dobite na Zvezi telesnokulturnih organizacij Grosuplje, Kolodvorska ulica 2, tel. 771-029, kjer sprejemajo tudi prijave.
Udeležite se smučarskega tečaja v čimvečjem številu !
MLADI LIKOVNIKI IN FOTOGRAFI, PREBERITE
Komisija za kulturo pri predsedstvu občinske konference ZSMS Grosuplje vabi mlade likovnike in fotografe, da se odzovejo na natečaj za podelitev priznanj ZLATA PTICA mladim ustvarjalcem in poustvarjalcem na likovnem, literarnem, glasbenem,fiIm-skem, baletnem, gledališkem področju, na področju fotografije ter arhitekture in oblikovanja, ki ga razpisuje republiška konferenca ZSMS.
Za priznanje ZLATA PTICA konkurirajo vsi mladi ustvarjalci in poustvarjalci, ki jih predlagajo kulturne skupnosti in družbeno-politične organizacije, organizacije združenega dela, interesne in družbenopolitične skupnosti, društva in posamezniki, priznanja pa ne morejo dobiti člani žirije in umetniki, ki so to priznanje že dobili.
Tako komisija za kulturo pri predsedstvu občinske konference ZSMS Grosuplje vabi mlade likovne ustvarjalce iz občine Grosuplje na razstavo slik, grafike in plastike marca 1980 v Višnji gori.
Na tej razstavi bo posebna žirija izbrala dela, ki bodo poslana žiriji za podelitev priznanj ZLATA PTICA pri republiški konferenci ZSMS.
Tehnika in tematika likovnih izdelkov je poljubna. Slike naj bodo primerno uokvirjene in pripravljene za razstavo - na hrbtni strani naj bo napisano: ime avtorja in letnica rojstva, tehnika, naslov dela in letnica izdelave, s temi podatki pa naj bodo opremljene tudi grafike in plastike.
Prijave za likovno razstavo naj ustvarjalci pošljejo na občinsko konferenco ZSMS Grosuplje, Kolodvorska 2, do 29* februarja I98O.
Komisija za kulturo pripravlja tudi razstavo fotografije marca 1980 na Grosupljem. Mladi fotografi naj do 29. 2. 1980 pošljejo ali osebno prinesejo prav tako na OK ZSMS po pet fotografij, velikosti 24 x 30 cm. Fotografije naj bodo opremljene z imenom avtorja in letnico njegovega rojstva ter naslovom fotografije.
Tudi na tej razstavi bo posebna žirija izbrala ustvarjalce in jih predlagala za priznanje ZLATA PTICA.
PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE
V skladu z določili 5. in 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije, razpisuje Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Grosuplje
5 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1980.
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
-	razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
-	uresničevanje ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na področju družbenega življenja in dela ter še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti ,
-	krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
-	neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenga življenja in dela.
Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij družbene organizacije in društva.
Predloge s podatki in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Grosuplje najkasneje do 15. marca 1980.
RAZPIS POGOJEV ZA PODELITEV SREBRNEGA ZNAKA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V LETU 1980
Občinski svet Zveze sindikatov Grosuplje vsako leto ob praznovanju 1. maja podeli pet srebrnih znakov ZSS posameznikom in enega osnovnim organizacijam ZS.
Srebrni znak zveze sindikatov se podeli članu sindikata, ki je z dolgoletnim in požrtvovalnim delom dal pomemben delež k uresničevanju delavskih interesov pri uveljavljanju, razvoju ter delovanju sindikalne organizacije. Predlog za podelitev srebrnega znaka zveze sindikatov Slovenije posameznemu članu sindikata lahko vloži vsaka 00 ZS potem, ko je bil o tem sprejet sklep na seji njenega izvršnega odbora ali na članskem sestanku.
Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organizaciji zveze sindikatov lahko vloži konferenca 00 ZS v delovni organizaciji, občinski odbor ustrezne de~ javnosti ali predsedstvo občinskega sveta.
Predloge je potrebno poslati najpozneje do 30. marca 1980. •
Podrobnejša navodila in obrazci za predlaganje kandidatov so na voljo pri občinskem svetu ZS Grosuplje, dostavljeni pa bodo tudi vsem predsednikom 00 ZS.
PRIČETEK 15, ŠPORTNIH IGER
Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Grosuplje in Zveza telesnoku1turnih organizacij Grosuplje razpisujeta občinsko in sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih in veleslalomu.
Smučarski teki bodo v nedeljo 27.1.1980 ob 10. uri v Ivančni gorici - Agro-stroj - na progi dolgi 2 - 4 km (odvisno od tekmovalne kategorije). Zadnji rok prijav je petek 25/1-1980.
Veleslalom - tekmovanje bo v nedeljo, 10/2-1980 ob 10. uri v Martuljku. Zadnji rok prijav je petek 1/2-1980.
Organizator tekmovanj je Športno društvo Ivančna gorica - smučarska sekci-
ja.
Podroben razpis je bil posredovan vsem osnovnim organizacijam sindikata, osnovnim organizacijam ZSMS in vsem športnim društvom.
Na podlagi 162. Siena zakona o davkih občanov (Ur.l. SRS3 21/74 - 8/78) izdaja davčna uprava skupščine občine Grosuplje
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1980
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
Za leto 1979 zavezanoii katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku^ dohodkih doseženih v letu 1979:
-	iz samostojnega opravljanja obrtnih, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev,
-	iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
-	iz dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic (najemnin),
-	od premoženja - na posest gozdnih zemljišč - vložijo nekmetje. Se posedujejo veS kot 035 ha gozdnega zemljišča in Se njihov dohodek v letu 1979 presega 20.000,00 dinarjev oz. skupni dohodki vseh družinskih Slanov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega Slana,
-	od premoženja - na posest stavb - za vse novo vseljene stavbe in spremembe vrednosti stavb (zaradi dodelave, dozidave), kar še ni bilo toSkovano,
-	iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1979. Napoved vložijo občani, katerih skupen Sisti dohodek v letu 1979 presega 248.000.-din po odbitku krajevnega samoprispevka.
Za leto 1980 zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku od oseb-nega dohodka:
-	iz samostojnega opravljanja obrtnih, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine Grosuplje.
Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjen davek povečan za 10 % oz. najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oz. najmanj 200 dinarjev.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE Davčna uprava
OBVESTILO
Delavska univerza "BORIS KIDRIČ" Ljubljana, OBMOČNI IZOBRAŽEVALNI CENTER GROSUPLJE obvešča vse občane, da
VPISUJE
od 21. januarja do 8. februarja 1980 v najrazličnejše oblike izobraževanja ob delu, kot je bilo objavljeno v dnevnem časopisju. Vpisovali bomo vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure, v prostorih Območnega izobraževalnega centra Grosuplje, Kolodvorska 2.
Vse OZD obveščamo, da bomo v Grosupljem organizirali tečaj za kurjače nizkotlačnih ogrevalnih naprav, tečaj za programerje na računalnikih, tečaj skladiščnega poslovanja itd., v kolikor bo dovolj prijav.
Vse informacije vam nudimo po tel. št. 771-029.
Naše geslo je: ZNANJE - POGOJ ZA USPEH !
OBVESTILO DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubl^na bo še nadalje uradoval v prostorih občinskega sveta Zveze sindikatov Grosuplje vsako drugo sredo od 14. do 16. ure. Že iz dosedanje prakse ugotavljamo, da so pojasnila, tolmačenja in napotki, ki jih daje družbeni pravobranilec samoupravljanja koristni tako delavcem, ki mislijo, da so jim kratene samoupravne pravice, kot predstavnikom samoupravnih organov ali organizacij združenega dela. Do konca junija 1980 bo pravobranilec uradoval v omenjenih prostorih v naslednjih dnevih:
23. januarja, 6. februarja, 20. februarja,
5. marca, 19. marca, 2. aprila, 16. aprila, 30. aprila,
14. maja, 28. maja, 11. junija, 25. junija
Vabimo vse zainteresirane delovne ljudi ali predstavnike organov in organizacij, da se v omenjenih dnevih poslužujejo nasvetov in pomoči, ki jo lahko tudi nudi družbeni pravobranilec samoupravljanja.
PROGRAM KINEMATOGRAFOV FEBRUAR 1980
Č	31.1.	Grosuplje
p	1 .2.	Dobrepolje
N	3.2.	Grosuplje
N	3.2.	Ivančna gorica
P	1.2.	Ivančna gorica
S	2.2.	Grosuplje
N	3.2.	Dobrepolje
Č	7.2.	Grosuplje
P	8.2.	Dobrepolje
N	10.2.	Grosuplje
H	10.2.	Ivančna gorica
P	8.2.	Ivančna gorica
S	9.2.	Grosuplje
Č	14.2.	Grosuplje
P	15.2.	Dobrepolje
N	17.2.	Grosuplje
N	17.2.	Ivančna gorica
P	15.2.	Ivančna gorica
S	16.2.	Grosuplje
N	17.2.	Dobrepolje
Č	21.2.	Grosuplje
P	22.2.	Dobrepolje
N	24.2.	Grosuplje
N	24.2.	Ivančna gorica
P	22.2.	Ivančna gorica
S	23.2.	Grosuplje
N	24.2.	Dobrepolje
ameriški barvni film - srhljivka PTIČI
ameriški barvni film - kavbojka B I č
ameriški barvni film - drama LOČENKA
ameriški barvni film - pustolovski PROTI VSEM ZASTAVAM
Hong-kong barvni film - karate NA ZMAJEVEM POTU
ameriški barvni film - drama PASJI VOJAKI
italijanski barvni film -
erotična komedija CANTERBURVSKE ZGODBE
ameriški barvni film - pustolovski SUROVA IGRA
KINOPREDSTAVE :
Grosuplje -
četrtek ob 19. uri sobota ob 20. uri nedelja ob 16. uri
Dobrepolje -
petek ob 19,30 uri nedelja ob 15. in 19.30 uri
Ivančna gorica -
petek ob 19.30 uri nedelja ob 18.30
Film "Canterburyske zgodbe" ni primeren za otroke.
NE POZABIMO NA NEVARNOST STEKLINE !
Ker se je steklina preteklo leto tudi pri nas v Sloveniji pojavila ze v veS občinah Gorenjske, Štajerske in Koroške, vas v tem kratkem sestavku seznanjamo z njo. Za steklino obolijo prvenstveno divje živali (lisice, volkovi), od domačih živali pa psi in mačke. Oboli lahko tudi človek. Za vsa živa bitja je značilno, da se vsak primer bolezni konča s smrtjo. Bolezen je trenutno v stanju mirovanja in ker naša občina še ni bila neposredno ogrožena, vas prosimo le, da nanjo ne pozabite in nam v boju proti njej pomagate tako, da privedete vse na preventivno cepljenje proti steklini, ki bo v mesecu aprilu in ga bo organiziral Veterinarski zavod "Krim". Le tako jih boste lahko proti tej nevarno bolezni uspešno zaščitili in posredno tudi sebe, saj so ljudje, ki za steklino obolijo v večini primerov žrtve okuženih ali obolelih psov in mačk, z izjemo lovcev, ki pridejo v stik tudi z divjimi živalmi.
Redakcija je bila zaključena 21. januarja 1980
OLASILO SOCIALISTIČNI ZVIZS OILOVNIOA LJUDSTVA OSČINI OROSUPLJl
IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLAD/1 3000 IZVODOV. TISK: BIR0TISK - GROSUPLJE /771-177/
UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK MARJAN KOTAR/771-088/
ODGOVORNI UREDNIK VINKO KOBILCA/771-106/
PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 00 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.
naša
skupnost